v zdravstveni oskrbi - zbornica-zveza

V času hospitalizacije na KOK smo nadaljevali z intenzivno respiratorno in lokomotorno
fizioterapijo, optimizirala sta se delovanje črpalke in antihipertenzivna terapija. Ob tem se
je bolnikovo stanje stabiliziralo, tako da diuretične terapije s furosemidom v nadaljevanju
zdravljenja ni več potreboval. V času obravnave na KOK je zaradi hipovolemije prišlo do fenomena
sesanja, ko se vtočna kanila LVAD prisesa na interventrikularni septum, kar smo potrdili
s kontrolnim UZ srca. Po dodatni hidraciji se je prekat razpel in motenj v odtoku krvi v
črpalko nismo več ugotavljali. Ker je bil bolnik vseskozi respiratorno stabilen in dodatnega
kisika ni več potreboval, mu je torakalni kirurg odstranil trahealno kanilo, opravljena je bila
tudi kontrola implantiranega defibrilatorja, ki je primerno deloval.
Bolnik je ves čas prejemal antikoagulantno terapijo s kumarinom, ciljna vrednost INR je
bila med 2 in 3. Med hospitalizacijo smo večkrat opažali porast vnetnih parametrov, C-reaktivnega
proteina (CRP), ki pa so vedno spontano upadli, kliničnih znakov za okužbo ni bilo,
bolnik je bil ves čas asimptomatski, dodatno odvzete kužnine so bile vse negativne, zato se
za dodatno antibiotično zdravljenje nismo odločili.
Zdravstvena nega bolnika z mehanskim podpornim sistemom za levi prekat
Obravnava bolnika z vstavljenim mehanskim podpornim sistemom za levi prekat v bolnišnici
je interdisciplinarna, kar pomeni, da so vanjo vključeni različni strokovnjaki, zdravnik
– kardiolog, medicinska sestra in fizioterapevt ter po potrebi tudi drugi strokovnjaki: psiholog,
socialna delavka itd. Zelo pomembno vlogo v procesu zdravljenja pa ima sodobna zdravstvena
nega. Avtorici Hajdinjak in Meglič (2006) navajata, da je sodobna zdravstvena nega
usmerjena k bolniku kot celoviti osebnosti. Bolnik je v središču dogajanja, njegova vloga je
enakovredna ostalim in pri zdravstveni negi sodeluje po svojih zmožnostih in sposobnostih.
Sodobna zdravstvena nega podpira odgovornost bolnika do samega sebe in spoštuje njegove
odločitve, mnenja in želje.
Bolniki z mehanskim podpornim sistemom za levi prekat pogosto niso sposobni samostojno
izvajati 14 temeljnih življenjskih potreb, povzetih iz teoretičnega modela Virginie Henderson,
zato je medicinska sestra tista, ki jim pri tem pomaga in jih spodbuja. V nadaljevanju so opisane
tiste temeljne življenjske aktivnosti (dihanje, izločanje, prehranjevanje in pitje, izvajanje osebne
higiene, oblačenje, gibanje, izogibanje nevarnostim in učenje), ki jih 59-letni bolnik ni mogel
opraviti samostojno, ter negovalne intervencije, ki jih je pri njem izvedla medicinska sestra.
• Bolnik je bil ves čas respiratorno stabilen in ko dodatnega kisika po nosnem katetru ni več
potreboval, mu je torakalni kirurg odstranil tudi traheostomo, v kateri je imel govorno kanilo.
• Pri bolniku z vstavljeno mehansko podporo levega prekata HeartMate II pulza ni mogoče
tipati, prav tako ni mogoče neinvazivno merjenje krvnega tlaka, ker črpalka deluje neprekinjeno.
Bolniku smo uvedli arterijsko linijo radialno za invazivno merjenje krvnega tlaka,
ki smo jo spremljali vsako uro 24 ur na dan. Srednji arterijski tlak je bil 100–110 mmHg. V
tem času se je optimizirala antihipertenzivna terapija. Potrebni so bili oskrba arterijske linije,
pravilni odvzemi vzorcev krvi iz arterijske linije in pošiljanje vzorcev v ustrezne laboratorije.
Menjavo sistemov za invazivno merjenje smo po načelu sterilnosti izvedli vsake tri dni.
• Izvajali smo EKG-monitoring. MS mora prepoznati motnje ritma in pravilno ter pravočasno
ukrepati ob njihovem nastanku. Prav tako smo na vsako uro odčitavali podatke o delovanju
črpalke iz prikazovalnika.
13