06-07 NGM PRILOGA 1.indd - National Geographic

BREZPLAČNO 

PRILOGA ZA UČITELJE 

osnovna šola 

junij 2007 

Leto je naokoli 

Šolsko leto se nezadržno bliža svojemu koncu in z njim bomo 

zaokrožili tudi prvo leto izhajanja naše in Vaše priloge, ki je nam 

prinesla veliko izzivov in vznemirjenj ob pripravljanju nalog, Vam 

in Vašim učencem pa, vsaj upamo tako, pomagala popestriti pouk 

različnih predmetov. 

Ob zaključku šolskega leta smo za Vas in Vaše učence pripravili 

naloge o švedskem botaniku Carlu Linnéju, ki jih boste lahko 

uporabili pri naravoslovju ali biologiji, okoljsko naravnan je prispevek 

o taljenju ledenikov po svetu in v naših Alpah, za zaključek potovanj 

po svetu pa smo izbrali kitajsko in alžirsko puščavo. Ker vemo, da 

je junij mesec, ko je zunaj lepše kot v učilnici, smo poskušali naloge 

zasnovati tako, da bi učencem pomenile sprostitev in ne neprijetne 

obveze, hkrati pa bi vsem pomagale krajšati zadnje šolske dni. 

V letošnjem šolskem letu smo se za Vas trudili dr. Marina 

Dermastia, ki je skrbela za naravoslovno področje, ter trije profesorji, 

Mitja Kobale, Simona Novoselec in Sonja Tus. Vse skupaj sem kot 

urednik in avtor nalog skušal v čim bolj uporabno obliko povezati 

Damjan Snoj. Prepričani smo, da smo uspeli izpolniti tako svoja kot 

tudi Vaša pričakovanja, in Vas vse skupaj vabimo k druženju spet 

jeseni. 

Izkoristite počitnice za to, da si boste čim bolj napolnili baterije! 

Revija National Geographic Slovenija 

www.nationalgeographic.si 

e-pošta: ngm@nationalgeographic.si 

Revijo izdaja Založba Rokus Klett, d.o.o., 

po licenci ameriške revije 

National Geographic. 

Za Založbo Rokus Klett: 

Rok Kvaternik, glavni direktor 

e-pošta: rokus@rokus-klett.si 

Odgovorni urednik revije: 

dr. Miha KovaË 

Urednik priloge: 

Damjan Snoj, 

e-poπta: damjan.snoj@nationalgeographic.si 

Direktor produkcije: 

Klemen Fedran, 

e-poπta: klemen.fedran@rokus-klett.si 

Oblikovanje: 

Boštjan Brecelj, 

e-pošta: bostjan.brecelj@rokus-klett.si 

Jezikovni pregled: Petra Jager 

NG Priloga za uËitelje 

Sestavljalci in sodelavci: 

dr. Marina Dermastia 

Mitja Kobale 

Simona Novoselec 

Damjan Snoj 

Damjan Snoj 

Urednik priloge za učitelje 

revije National Geographic 

Založba Rokus Klett, d.o.o. 

Stegne 9b, 1000 Ljubljana 

Telefon: 01/513 46 00 

BrezplaËni telefon: 080 1922 

Telefaks: 01/513 46 99 

www.rokus-klett.com 

Copyright 2007 National Geographic Society, 

za Slovenijo Založba Rokus Klett. 

Vse pravice pridržane. 

NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir sta 

varovani blagovni znamki . 

Založba Rokus Klett dovoljuje fotokopiranje Priloge. 

Kazalo 

Velika odjuga 

Ljubezen do reda 

Kitajska mesta po tekočem traku 

Črta v pesku 

2−5 

6−9 

10−12 

13−15

Velika odjuga (str. 56−71) 

Članek smiselno dopolnjuje prispevek: 

Nekoč je bil Triglavski ledenik (str. 72–75). 

UPORABNOST 

Zgodovina: 

• 9. razred (Napredek v 20. stoletju) 

• zgodovinski krožek 

Geografija: 

• 8. razred (Polarna območja) 

• 9. razred (Julijske Alpe, Triglavski narodni 

park) 

• geografski krožek 

Izbirni predmeti: 

• Organizmi v naravnem in umetnem okolju 

• Življenje človeka na Zemlji 

• Raziskovanje domačega kraja in varstvo 

njegovega okolja 

• Okoljska vzgoja 

• Multimedija 

CILJI 

Učenec: 

• opredeli območja na svetu, kjer se ledeniki 

najhitreje talijo, 

• razloži, zakaj se polarni led v zadnjem obdobju 

tali tako naglo, 

• preuči negativne učinke taljenja ledu, 

• ob slikovnem gradivu opiše proces taljenja 

ledu, 

• našteje nevarnosti, ki prežijo na živali in 

ljudi, ki se gibljejo na območjih pospešenega 

taljenja ledu, 

• primerja Triglavski ledenik z ledeniki v Alpah, 

• primerja posledice taljenja Triglavskega 

ledenika s posledicami taljenja polarnega ledu, 

• razvija različne oblike sporočanja, 

• razvija vzročno-posledično mišljenje. 

MOŽNE AKTIVNOSTI 

• INDIVIDUALNO DELO 

a) Učenci rešujejo delovne liste, ki jih potem 

skupaj pregledamo ter se pogovorimo ob 

nerazumljivih oz. težje razumljivih stvareh. 

b) Učenci s pomočjo članka, literature in 

podatkov z interneta napišejo geografski 

prosti spis, v katerem predstavijo vzroke in 

posledice taljenja polarnega ledu. 

• SODELOVALNO UČENJE 

Učence razdelimo v tri skupine. 

Prva skupina zbira podatke o obsegu in 

posledicah taljenja polarnega ledu, druga 

skupina pa o Triglavskem ledeniku. Svoje 

ugotovitve v obliki miselnega vzorca predstavijo 

drugim. Učenci, ki sestavljajo tretjo skupino, 

primerjajo vzroke in posledice taljenja ledu, 

ki sta jih predstavili prvi skupini, in naredijo 

primerjavo. 

• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINE 

Z učenci se napotimo v računalniško učilnico, 

kjer ob brskanju po spletnih straneh poiščemo še 

več informacij, povezanih s taljenjem polarnega 

ledu. Svoje ugotovitve predstavijo sošolcem, 

staršem, krajanom … na različne načine (plakat, 

miselni vzorec, PowerPoint). Učenci predstavijo 

rešitve, s katerimi bi ohranili čim več polarnega 

ledu. Šola se lahko vključi v mrežo eko-šol in 

tudi na ta način motivira učence za sodelovanje 

v tem projektu. Na ta način lahko še bolje 

spoznajo in predstavijo problem globalnega 

segrevanja ozračja. 

• DEBATNA TEHNIKA 

Učence v okviru pouka geografije, zgodovine 

ali izbirnega predmeta razdelimo v dve skupini. 

Prva skupina zagovarja nujnost ohranitve 

polarnega ledu, druga pa nadaljevanje 

onesnaževanja v taki meri, kot to počnemo 

sedaj, z vidika razvoja gospodarstva, prometa …. 

Obe skupini svoje stališče podpreta z navedbami 

iz člankov, literature … Učenci se na debato 

pripravijo že doma. 

SPLETNE STRANI 

http://www.nrdc.org/globalwarming/qthinice.asp 

http://science.howstuffworks.com/ 

question473.htm 

http://www.usatoday.com/weather/resources/ 

coldscience/aice0.htm 

http://www.everybodysweather.com/ 

Static_Media/Polar_Ice_Cap_Melter/index.htm 

http://www.zrc-sazu.si/giam/Triglavski.pdf 

http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/ 

dela/files/Dela_18/12%20gabrovec.pdf 

POVZETEK ČLANKA 

• V članku Velika odjuga so pojasnjeni vzroki in 

posledice taljenja ledu v različnih delih sveta. 

• V članku Nekoč je bil Triglavski ledenik 

je avtorica predstavila obseg krčenja 

Triglavskega ledenika v zadnjih 50 letih. 

Ugotovila je, da je velika verjetnost, da bo v 

letošnjem poletju dokončno izginil. 

2

Delovni list 1 Velika odjuga 

˚ S pomočjo atlasa na karti označi območja, kjer se led na svetu najhitreje topi, z 

rdečo barvo, v članku predstavljene ledenike (na strani 60) pa z zeleno barvo. 

˚ Dopolni besedilo. Pomagaj si z besedilom na strani 58. 

Ledenik Chacaltaya leži v državi ___________________, v gorovju ___________________, na 

nadmorski višini ___________________ metrov. Včasih je bilo na njem ___________________ 

metrov dolgo smučišče, danes pa je že skoraj povsem izginil. 

˚ Oglej si sliki na strani 59 ter preberi besedilo na strani 58 (zadnja dva odstavka). 

Primerjaj sliki in opiši spremembe. 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

3

Kakšne posledice bi lahko imelo dokončno izginotje andskih ledenikov _____________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Razmisli, kako bi bilo mogoče zaustaviti naglo taljenje ledu. _________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Kako lahko ti pripomoreš k ohranitvi ledenikov na Zemlji __________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ V ustrezne stolpce zapiši imena ledenikov, ki so predstavljeni na strani 60 in si 

jih vrisal v karto sveta. 

manj kot 10 m 10,1 do 15,0 m 15,1 do 20,0 m 20,1 do 30,0 m več kot 30 m 

V katerem razredu je največ ledenikov ____________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

V kateri državi se po prikazanih podatkih ledeniki najhitreje krčijo ___________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Zakaj je tako ____________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

4

˚ Ob sliki na straneh 64 in 65 opiši, kako poteka taljenje ledu. 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Razmisli, kakšne bodo posledice za življenje ljudi, če se bo uresničila napoved v 

članku. 

Če se segrevanje, ki ga povzroča učinek tople grede, ne bo ustavilo, 

se lahko v naslednjih stotih letih na Grenlandiji stali toliko ledu, 

da se bo morska gladina dvignila kar za meter ali več. 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Kaj nam sporoča slika 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

5

Ljubezen do reda (str. 76−91) 

UPORABNOST 

Biologija: 

• Življenjska pestrost – sistematika in evolucija 

ekologija 

Kemija: 

• Organska kemija 

Geografija: 

• 9. razred (Prebivalstvo Slovenije) 


• Verstva in etika 

• Organizmi v naravnem okolju 

CILJI 

Učenec: 

• spozna naravni sistem živih bitij in uporabo 

binarne nomenklature v sistematiki, 

• razume bistvo evolucije, 

• se seznani z zgodovino imen, 




• PROJEKTNO DELO 

Članek na straneh 88 in 89 omenja Linnéjeve 

“apostole”, ki so ga seznanjali z živalstvom 

in rastlinstvom z vsega sveta. Učenci naj s 

pomočjo pričujoče številke revije National 

Geographic Slovenija, učitelja, knjižnice in 

spletnih virov del odkrijejo še enega Linnéjevega 

“apostola”, ki je del svojega poklicnega življenja 

preživel na slovenskih tleh. O njem naj po 

skupinah zberejo čim več podatkov in jih po 

posameznih sklopih pripravijo v obliki plakatov. 

Nalogo lahko povežete z aktivnostmi v oktobrski 

in decembrski prilogi za učitelje (obisk Idrije in 

tujci, ki so delovali na ozemlju Slovenije). 

V povezavi s tekstom na strani 84, ki govori o 

kreacionizmu kot Linnéjevemu prepričanju, naj 

se učenci razdelijo v skupine. Vsaka skupina naj 

razišče, kako posamezno verstvo ali filozofsko 

mišljenje razlaga nastanek sveta. Svoje rezultate 

naj predstavi v obliki plakata. 

pomočjo različnih virov naj o njej zberejo čim 

več podatkov, predvsem naj se osredotočijo 

na zdravilne učinkovine. Svoje rezultate naj v 

razpravi izmenjajo s sošolci. 

S pomočjo učitelja, knjižnice, svetovnega 

spleta naj učenci raziščejo čim več latinskih 

imen organizmov, ki živijo pri nas, in poskušajo 

ugotoviti, kaj pomeni in od kod izhaja vrstno ime 

organizma. Rezultate raziskave naj vnesejo v 

skupno tabelo, ki je sestavni del delovnih listov. 


http://www.pomurske-lekarne.si/si/ 

index.cfmid=1495 

http://www.behindthename.com/ 

http://surnames.behindthename.com/intro.php 

http://www.sca.org/heraldry/laurel/names/ 

namehist.html 

http://www.stat.si/imena.asp 


Carl Linnaeus je postavil osnove binarne 

nomenklature organizmov, ki jo uporabljamo 

še danes. V svojem delu Systema Naturae je 

naravo razdelil v tri kraljestva: rastline, živali in 

minerale. Najbolje je razdelal sistem rastlin, ki jih 

je tudi najbolj poznal, in pripravil t. i. spolnostni 

sistem, ki je temeljil na zgradbi cvetov. Danes 

sistematiki težijo k izdelavi drevesa življenja, ki 

temelji na evolucijskih sorodstvenih odnosih. 

Kljub temu da Linnaeus ni veliko potoval, je 

svoj sistem dopolnjeval s podatki, ki so mu 

jih z vsega sveta prinašali in pošiljali njegovi 

učenci in somišljeniki – imenoval jih je svoje 

“apostole”. 


Na spletnih straneh učenec razišče izvor svojega 

imena in priimka in izpolni delovni list. 


V navezavi na tekst s strani 80, ki pravi, da 

je v Linnéjevih časih botanika veljala za vejo 

medicine, naj se učenci razdelijo v pare in vsak 

par naj si izbere eno od zdravilnih rastlin. S 

6

Delovni list 1 Ljubezen do reda 

˚ Izvor/pomen latinskega vrstnega imena. 

S pomočjo različnih virov zberite čim več latinskih imen organizmov, ki živijo pri nas, in 

poskušajte ugotoviti, kaj pomeni ali od kod izhaja vrstno ime organizma. Svojemu organizmu v 

tabeli dodajte še imena organizmov, ki so jih zbrali sošolci. 

Rastlina Latinsko ime Slovensko ime 

Izvor/pomen latinskega 

vrstnega imena 

Žival Latinsko ime Slovensko ime 

Izvor/pomen latinskega 

vrstnega imena 

7

˚ Razišči izvor svojega imena in priimka. 

S pomočjo svetovnega spleta in drugih virov razišči izvor svojega imena, priimka, pogostost 

pojavljanja v Sloveniji ipd. Podatke vnesi v spodnji tabeli. Prav tako vnesi podatke, ki so 

jih zbrali sošolci. Skupaj nato ugotovite, ali lahko tudi na razredni ravni potrdite statistično 

pogostost pojavljanja imena/priimka, ki jo najdete za Slovenijo na spletnih straneh 

Statističnega urada republike Slovenije. Rezultate komentirajte. 

Ime 

Izvor imena 

(po kraju, poklicu, 

organizmu, drugo) 

% pojavljanja 

v razredu 

% pojavljanja v Sloveniji 

Priimek 

Izvor priimka 

(po kraju, poklicu, 

organizmu, drugo) 

% pojavljanja 

v razredu 

% pojavljanja v Sloveniji 

8

Komentar: 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Odgovori na vprašanja. 

Kaj je Systema Naturae __________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Na čem je temeljila Linnéjeva klasifikacija rastlin __________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Kdo so bili in kaj so delali Linnéjevi “apostoli”_____________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Razmisli. 

Ali so latinska imena rastlin danes ista, kot jih jim je dodelil Linné __________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

K čemu teži sodobna sistematika _________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Ugotovi. 

Kateri je ključni pisni vir, ki nam potrjuje, da smo imeli tudi na ozemlju današnje Slovenije 

Linnéjevega “apostola” __________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Kako v biologiji imenujemo veliko skupino predvsem rastlinskih učinkovin 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

V organski kemiji lahko večino rastlinskih zdravilnih učinkovin razdelimo v tri velike skupine. 

Katere __________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

9

Kitajska mesta po tekočem traku (str. 92−121) 

UPORABNOST 

Geografija: 

• 7. razred (deagrarizacija, urbanizacija, 

industrializacija) 

• 8. razred (regionalna geografija Azije: 

gospodarski razvoj Kitajske) 


Zgodovina: 

• 9. razred (Družbeni in gospodarski razvoj 

Kitajske) 





CILJI 

Učenec: 

• spozna, kako poteka hiter gospodarski 

razvoj Kitajske – največje države po številu 

prebivalstva, 

• na konkretnem primeru spozna procesa 

deagrarizacije in urbanizacije, 

• primerja ceno delovne sile na Kitajskem s 

ceno dela v Evropi, 

• primerja izobraženost delavcev na Kitajskem s 

strukturo izobrazbe v Evropi, 

• razume, kako industrializacija in urbanizacija 

zmanjšujeta delež kmetijskih površin in delež 

kmečkega prebivalstva, 

• pojasni rast cen zemljišč in spreminjanje 

njihove namembnosti, 

• opiše gospodarsko rast province Zhejiang; 

mesta Wenzhou in Lishui na JV Kitajske, 





Učenci se razdelijo v šest skupin. Prva skupina 

predela prvi del do naslova Neskončna izbira, 

druga skupina analizira zgodbo Wenzhouja 

do naslova Spomin na Liuja Hongweija, tretja 

skupina do naslova Premikajo gore, četrta do 

Pripravljeni požreti kako pikro, peta do Celo 

vodometi izvabljajo glasbo, šesta do Otrok 

kot predmet pogajanj in sedma do naslova 

Tovarniški duhovi. Vsaka skupina analizira del 

članka, nekdo iz skupine nato predstavi vsebino 

njihovega dela in skupaj izdelajo miselni vzorec. 

Učenci lahko izdelajo tudi PowerPoint 

predstavitev svojega dela članka ali pa delne 

PowerPoint predstavitve sestavijo v eno. 

• IGRA VLOG 

Učenci lahko zaigrajo igro vlog delodajalca, ki 

sprejema nove zaposlene, ali pa dialog med 

delodajalcem in strojnikom in podobno. 


Gospodarski razvoj Kitajske je smiselno 

obravnavati v primerjavi z drugimi azijskimi 

državami. Najprej hiter razvoj Japonske po 

drugi svetovni vojni, ki je uspela s pomočjo 

kakovostnih tehničnih izdelkov po nizki ceni 

in je danes najrazvitejša azijska država. Je 

izjema v Aziji zaradi hitrega razvoja (v 60. letih) 

avtomobilske, avdio- in videotehnike – skratka, 

industrije visoke tehnologije. Izjema je tudi 

zaradi visoke cene delovne sile, ki je sicer v 

večini azijskih držav zelo nizka. V 70. letih so 

Japonski sledili tudi mali azijski tigri, to so 

Hongkong, Singapur, Tajvan, Malezija in Južna 

Koreja, ki so sledili hitremu razvoju Japonske, 

vendar z nizko ceno delovne sile in ne izključno 

z industrijo visoke tehnologije. 

Po reformah socializma v 80. letih je Kitajska 

začela nekatera obalna mesta odpirati tujemu 

kapitalu. Sprva so odprli 5 'odprtih mest', v 

katerih so znižali davke in olajšali birokratske 

postopke za tuje investitorje, in s tem sprožili 

hiter gospodarski razvoj. Zaradi uspešnega 

gospodarskega modela so zato 'odprta mesta' 

začeli odpirati tudi v notranjost države. 

Pri obravnavi tega članka je smiselno ponoviti 

tudi pojme: deagrarizacija, urbanizacija, 

industrializacija in jih primerjati z evropskimi ali 

slovenskimi razmerami. 


Članek nam prikazuje gospodarski model mest 

Wenzhou in Lishui v provinci Zhejiang na JV 

Kitajske. Prebivalci te province imajo slabe 

pogoje za kmetijstvo, zato so se že v 17. stoletju 

usmerili v razvoj trgovine in postali močno 

trgovsko središče. 

Hkrati lahko opazujemo hitro zmanjševanje 

kmečkega prebivalstva, ki je prisiljeno prodati 

svoja kmetijska zemljišča po izjemno nizki ceni. 

Trgovci z nepremičninami cene močno dvignejo 

in neizmerno obogatijo. 

10

Delovni list 1 Kitajska mesta po tekočem traku 

˚ Obkroži črko pred pravilnim odgovorom. 

1. Kakšno zgodbo pripoveduje članek 

a) o gospodarski zaostalosti Kitajske 

b) o hitri gospodarski rasti Kitajske 

c) o hitrem zmanjševanju števila kmečkega 

prebivalstva 

d) o propadanju malih podjetnikov 

2. V katerem delu Azije leži Kitajska 

6. Katero prednost imajo prebivalci 

Wenzhouja pred Pekingom in Šanghajem 

a) veliko poceni delovne sile 

b) bolje izobražene delavce 

c) tradicijo podjetniškega duha 

d) trgovske ugodnosti in nižje davke 

˚ Poišči kitajsko zastavo in jo nariši. 

a) južnem 

b) severnem 

c) vzhodnem 

d) jugozahodnem 

3. V kolikšnem času sta šef Wang in Gao 

postavila tovarno in začela s proizvodnjo 

a) v enem letu 

b) v dveh letih 

c) v treh mesecih 

d) v treh letih 

4. Kaj sta Wang in Gao proizvajala 

a) modrce 

b) kravate 

c) šale in rute 

d) zaponke za modrce in oporne žice 

5. Kateri kitajski predsednik je začel z 

reformami spreminjati socialistično 

gospodarstvo v tržno 

a) Lao Tze 

b) Deng Xiaoping 

c) Džingiskan 

Kaj simbolizira rdeča barva na njej 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

˚ V atlasu sveta poišči dve imeni za 

kitajsko glavno mesto. 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

˚ Določi mu natančno geografsko 

lego. 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

___________________________________________ 

11

˚ Dopolni povedi. 

Glavno gibalo gospodarskega razvoja Kitajske je hitro priseljevanje kmečkega prebivalstva 

v ___________________, kar s tujko imenujemo ______________________________________. 

Na drugi strani se povečuje delež mestnega prebivalstva, to je ___________________. Hitra rast 

industrije ali ______________________________________ se je začela v mestih ob obali. 

Tem obalnim mestom, kot sta na primer Šanghaj in Shenzhen, je država podarila davčne 

___________________ in trgovske ___________________. Industrijske ___________________ so 

gradili na kmetijskih površinah. ___________________ so morali obdelovalna zemljišča prodati 

in se preseliti v ___________________, kjer so jim zgradili nova stanovanja. 

˚ Odgovori na vprašanja. 

Pojasni, zakaj se prebivalci Wenzhouja tudi v preteklosti niso ukvarjali s kmetijstvom. ________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Zakaj so pri graditvi industrijskih con uporabljali razstrelivo ________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

V katerih dejavnostih se zaposlujejo nekdanji kmetje, ki se množično preseljujejo v mesta ___ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Katere so organizacijske slabosti tako hitre industrializacije ________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Katera je najnižja starostna meja, s katero lahko začnejo otroci delati v tovarni Ali se te meje 

vsi držijo Primerjaj to stanje z razmerami v Sloveniji. 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Naštej nekaj kitajskih mest, ki so bila deležna davčnih olajšav in trgovinskih ugodnosti ______ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

12

Črta v pesku (str. 122–145) 

UPORABNOST 

Zgodovina: 

• 8. razred (Problemi sodobnega sveta) 


Geografija: 

• 8. razred (Severna Afrika) 





CILJI 

Učenec: 

• opredeli območje Severne Afrike ter našteje 

države Severne Afrike, 

• opiše naravnogeografske značilnost Severne 

Afrike, puščavskega podnebja, 

• pojasni značilnosti kolonizacije in 

dekolonizacije območja Zahodne Sahare, 

• opiše boj za neodvisnost Zahodne Sahare, 

• opredeli prizadevanja OZN in mednarodne 

skupnosti za rešitev političnega vprašanja 

Zahodne Sahare, 





Učenci preberejo članek ali izbrane dele članka 

ter odgovorijo na vprašanja, ki jih učitelj napiše 

na tablo (razdeli v obliki delovnih listov ali 

prikaže na prosojnici oziroma v PowerPointu). 

Učenci si iz članka izpišejo informacije, ki se 

jim zdijo zanimive ali pomembne. Vsak učenec 

predstavi eno izbrano zanimivost, učitelj pa jih 

zapisuje na tablo. 

Učenci rešujejo delovne liste, ki jih nato 

pregledajo skupaj z učiteljem. 


Učence razdelimo v 5 skupin, vsaka skupina 

obdela del besedila in na plakatu ali tabli ali kot 

računalniško predstavitev oblikuje miselni vzorec 

o vsebini članka. Na koncu delo pregledamo ter 

se pogovorimo o težje razumljivih stvareh. 

1. Naravnogeografske značilnosti območja 

Severne Afrike (območja puščave Sahare). 

2. Primerjava obdobja kolonializma in 

dekolonializma v 19. in 20. stoletju na območju 

Zahodne Sahare. 

3. Politični boj osvobodilnega gibanja Polisario 

za dosego neodvisnosti Sahare izpod 

maroških oblasti. 

4. Življenje beguncev v begunskih taboriščih. 

5. Vloga in prizadevanja OZN za rešitev političnih 

problemov v tem delu sveta. 


Z učenci se napotimo v računalniško učilnico, 

kjer ob prebiranju spletnih strani poiščemo 

še več informacij, povezanih z značilnostmi 

območja Severne Afrike. Utrdimo znanje 

o puščavskem podnebju, življenju ljudi v 

puščavah. Opredelimo se do problema Zahodne 

Sahare, do njene razdelitve. Poglobimo tudi 

znanje o osvobodilnem gibanju Polisario, ki si 

prizadeva za popolno svobodo in neodvisnost 

Zahodne Sahare. 

• PROJEKTNO DELO 

Učenci v okviru pouka geografije, zgodovine ali 

izbirnega predmeta pripravijo projektno delo 

o beguncih in življenju v begunskih taboriščih. 

Prikažejo probleme beguncev v velikih svetovnih 

vojnah 20. stoletja, v vojni na prostoru 

bivše Jugoslavije, v Sudanu, v vojni v Iraku, 

Afganistanu in Ruandi. 


http://sl.wikipedia.org/wiki/Zahodna_Sahara 

http://www.geocities.com/zahodna_sahara/ 

http://www.geocities.com/skornsek69/ 

http://www.wsahara.net/ 


• Avtor opisuje življenje ljudi na območju 

Zahodne Sahare v Afriki. To območje je bilo 

dolga leta pod špansko upravo, kasneje pa so 

območje Zahodne Sahare zasedli Maročani. 

Razdeljeno je na dva dela. Med njima je 

2000 km dolga peščena pregrada, posejana s 

številnimi minskimi polji. 

• V članku so nazorno predstavljeni politični 

problemi in prizadevanja gibanja Polisario za 

politično in vojaško uresničitev samostojne 

države. 

• Državo so zapustili številni begunci, ki so se 

nastanili v begunskih taboriščih v Alžiriji. 

• Avtor opisuje življenjske razmere v taboriščih 

in prizadevanja ljudi za vrnitev v domovino. 

13

Delovni list 1 Črta v pesku 

˚ Oglej si karto na strani 127. 

Na zemljevidu Severne Afrike ob pomoči 

atlasa: 

• pobarvaj države v zahodnem delu Severne 

Afrike (Maroko, Mavretanijo in Zahodno 

Saharo), 

• vriši območje največje puščave na svetu 

Sahare, 

• označi mejno peščeno pregrado v Zahodni 

Sahari, ki deli državo na dva dela, 

• poišči in pobarvaj zastavo Zahodne Sahare. 

˚ ˚ Oglej si shemo “Boj za neodvisnost” na strani 127 in pravilno poveži 

ustrezen dogodek z letom. 

Ustanovljena Demokratična arabska republika Sahara. 1956 

Razglašena neodvisnost Maroka. 1973 

Španski protektorat na območju Zahodne Sahare. 1976 

Ustanovitev osvobodilnega gibanja Polisario. 1991 

Razglašeno premirje pod pokroviteljstvom OZN. 1864 

˚ Preberi besedilo in si oglej sliko begunke na strani 128. 

Kdaj je Maroko zasedel območje Zahodne Sahare _________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Kako se imenuje največje begunsko taborišče prebivalstva Zahodne Sahare in v kateri državi je 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Koliko beguncev živi v teh taboriščih Kakšni so njihovi pogoji za življenje __________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Kako se imenuje mednarodna organizacija, ki skrbi za življenje beguncev v taboriščih Kdaj in 

kje je bila ustanovljena __________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Preberi besedilo na strani 126 in na strani 129. 

Opiši proslavo in razmisli o njenem učinku na prebivalstvo. 

14

˚ Razmisli. 

Kljub dolgoletni maroški zasedbi ozemlja se pojavljajo vedno novi politični načrti rešitve 

problema. Najnovejši predstavitveni načrt je iz aprila 2007. Kakšen načrt je predstavil Maroko 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Kakšni so načrti osvobodilnega gibanja Polisario __________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

Zakaj tako Francija kot ZDA podpirata “maroški načrt” rešitve problema Zahodne Sahare 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

˚ Reši izpolnjevanko. 

gverilec 

afriška država z glavnim 

mestom Rabat 

arabsko oblačilo 

arabski izraz za boj za neodvisnost 

nekdanji maroški kralj 

država, ki je imela v oblasti 

Maroko v času kolonializma 

krizno žarišče v Sudanu 

begunski šotor 

zelenica v puščavi 

Pojasni, kako deluje organizacija, katere ime si dobil na označenih pojmih. Primerjaj 

njeno delovanje z delovanjem evropskih (ETA, IRA) in azijskih (PLO) gibanj, ki se borijo za 

neodvisnost svojih narodov. 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

__________________________________________________________________________________________ 

15

POSTANITE POVERJENIK REVIJE 

NATIONAL GEOGRAPHIC 

SLOVENIJA 

Če na šoli še nimate poverjenika za revijo National Geographic, 

Vas vabimo, da to postanete. 

Vsak mesec boste prejeli to izjemno revijo brezplačno, 

deležni pa boste tudi drugih ugodnosti. 

VSE INFORMACIJE V ZVEZI S POVERJENIŠTVOM 

IN NAROČILI NA REVIJO SO VAM NA VOLJO 

NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 19 22. 

Prijave za poverjeništvo revij National Geographic 

sprejema Matic Karlovšek po telefonu številka 01 513 46 43 

ali e-pošti: matic@rokus.com. 

¸ 

UGODNOSTI POVERJENIŠTVA 

Če zberete do 5 naročnin, Vam bomo poslali darilo, 

komplet razglednic National Geographica, 

¸ 

za zbranih 6 do 10 naročil boste leto dni 

brezplačno prejemali en izvod revije National Geographic, 

¸ 

za vsakih dodatnih 10 zbranih naročil boste leto dni 

brezplačno dobivali še dodaten izvod revije National Geographic; 

lahko ga boste podarili prijateljem, sodelavcem ali sorodnikom. 

KAKO DO REVIJE NATIONAL GEOGRAPHIC 

ALI IZVODA BREZPLAČNE PRILOGE NG ZA UČITELJE 

• Pokličite brezplačno številko 080 19 22, 

• izpolnite naročilnico na spletni strani 

www.nationalgeographic.si.

06-07 NGM PRILOGA 1.indd - National Geographic

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?