pregled likovnih vsebin za utrjevanje znanja - Osnovna šola prof. dr ...
pregled likovnih vsebin za utrjevanje znanja - Osnovna šola prof. dr ...
pregled likovnih vsebin za utrjevanje znanja - Osnovna šola prof. dr ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
OŠ <strong>prof</strong>. <strong>dr</strong>. JOSIPA PLEMLJA BLED<br />
PREGLED ZNANJA ZA LIKOVNO VZGOJO<br />
PREVERJANJE ZNANJA <strong>za</strong> LIKOVNO VZGOJO<br />
Preverjanje <strong>znanja</strong> v 3., 6. in 9. razredu devetletke poteka že nekaj<br />
let. Vendar letos prvič pri LVZ kot izbranem predmetu v četrtini<br />
Slovenskih šol .<br />
Pri LVZ smo vajeni preverjanja <strong>znanja</strong> praktično, torej z likovnim<br />
ustvarjanjem, ki temelji na likovni teoriji. Likovno teorijo spoznavamo<br />
pred praktično likovno nalogo. Vso likovno teoretsko znanje si<br />
sprotno <strong>za</strong>pisujemo v skicirko. Kdor skicirko pridno hrani in<br />
dopolnjuje od »likovnega lončka« naprej, bo ob skicirki z lahkoto<br />
ponovil znanje likovne teorije.<br />
Vem pa, da večina skicirk ne hranite. V pomoč vam nudim PREGLED<br />
(ZNANJA) LIKOVNIH VSEBIN ZA UTRJEVANJE (PREVERJANJE)<br />
ZNANJA.<br />
Pregled sem pripravila po <strong>likovnih</strong> tehnikah in ne po razredih. Najprej<br />
je <strong>pregled</strong> <strong>znanja</strong> risanja, nato slikanja, grafike, kiparstva in<br />
arhitekture.<br />
Prilagam vam še testno nalogo <strong>za</strong> LVZ prejšnjih let.<br />
Pred majskim preverjanjem bomo še skupaj utrjevali in preverjali<br />
svoje znanje. Svetujem vam, da si že doma ob utrjevanju pripravite<br />
vprašanja <strong>za</strong> težje <strong>vsebin</strong>e.<br />
Pri ponavljanju vam želim veliko ustvarjalne volje !<br />
PAMETNI PIŠEMO IN RIŠEMO, mar ne.<br />
USTVARJALNI POZDRAV,<br />
vaša »likovna« učiteljica Sergeja Ažman Lapajne<br />
UČITELJICI: SERGEJA AŢMAN LAPAJNE in ANJA BUNDERLA<br />
1
OŠ <strong>prof</strong>. <strong>dr</strong>. JOSIPA PLEMLJA BLED<br />
PREGLED ZNANJA ZA LIKOVNO VZGOJO<br />
PREGLED (ZNANJA) LIKOVNIH VSEBIN ZA<br />
UTRJEVANJE (PREVERJANJE) ZNANJA<br />
LIKOVNA GOVORICA - PODROČJA LIKOVNEGA IZRAŢANJA<br />
RISANJE, umetnik: risar<br />
SLIKANJE, umetnik: slikar<br />
KIPARSTVO, umetnik: kipar<br />
GRAFIKA, umetnik: grafik<br />
OBLIKOVANJE PROSTORA: umetnik: oblikovalec prostora, arhitekt, urbanist<br />
LIKOVNI MOTIVI<br />
PORTRET (avtoportret, <strong>dr</strong>uţinski, skupinski, klubski … portret)<br />
TIHOŢITJE (neţive in negibne stvari: cvetlice, sadeţi, razni predmeti)<br />
KRAJINA (kadar uporabljamo naravo v večjem obsegu)<br />
RISANJE<br />
ČRTA – LINIJA<br />
ZAČETEK – najosnovnejše likovno izrazno sredstvo<br />
SMER - <br />
OBLIKA – prostoročna, tehnična<br />
OBLIKA – obris ali kontura<br />
Kadar pričnemo in končamo črto v eni točki<br />
TOČKA<br />
Črta je lahko sestavljena iz nani<strong>za</strong>nih točk<br />
Osnovno likovno izrazno sredstvo<br />
KOMPOZICIJA – sestava likovnega dela<br />
SIMETRIČNA (SOHRENA) DINAMIČNA elementi so razporejeni …<br />
NESIMETRIČNA (NESOHRENA) NEDINAMIČNA, ASIMETRIČNA<br />
Določimo jo tako, da likovno delo navidezno razdelimo na dve strani:<br />
levo – desno<br />
zgornjo – spodnjo<br />
Poznamo še:<br />
UČITELJICI: SERGEJA AŢMAN LAPAJNE in ANJA BUNDERLA<br />
2
OŠ <strong>prof</strong>. <strong>dr</strong>. JOSIPA PLEMLJA BLED<br />
PREGLED ZNANJA ZA LIKOVNO VZGOJO<br />
kroţno, prosto, trikotno, vodoravno, navpično, poševno kompozicijo<br />
POVRŠINA<br />
Lahko jo tipamo ali vidimo.<br />
naravne površine – ustvarila narava<br />
umetne površine – ustvaril človek<br />
1. STRUKTURA<br />
(zraţa sestavo površine, katero je ustvarila narava; snov)<br />
2. TEKSTURA – z njo izraţamo tipno lastnost<br />
Površina (hrapava), relief površine<br />
Pri likovnem izraţanju jo ponazorimo z različnim pona<strong>za</strong>rjanjem, gostoto<br />
črt, pik, barvnih ploskev<br />
3. FAKTURA – sled orodja, izdelave, umetnikove roke …<br />
4. PATINA – vpliv vremenskih vplivov (rja, zeleni volk, površina stare slike …)<br />
OKRASEK<br />
Ornament se pojavlja na vseh <strong>likovnih</strong> po<strong>dr</strong>očjih (risanje, slikarstvo,<br />
grafika, kiparstvo, arhitektura)<br />
Krasimo lastno telo in vse, kar cenimo<br />
Vsak narod ima svoj način okraševanja (ornamentiko)<br />
Slovenski ornament (nagelj, srce, grozdje …)<br />
Za okrasek sta značilni:<br />
Ponavljanje<br />
Stili<strong>za</strong>cija ali poenostavljanje<br />
Motivi ornamenta so:<br />
Geometrijski, človeški, rastlinski, ţivalski, sestavljeni<br />
Oblika ornamenta:<br />
Tapeta (vzorec se širi po vsej ploskvi v različne smeri)<br />
Friz (vzorec se širi po robu, okoli oken, vrat)<br />
Rozeta (vzorec se širi v pravi obliki kroga, kva<strong>dr</strong>ata … - cvet)<br />
UČITELJICI: SERGEJA AŢMAN LAPAJNE in ANJA BUNDERLA<br />
3
OŠ <strong>prof</strong>. <strong>dr</strong>. JOSIPA PLEMLJA BLED<br />
PREGLED ZNANJA ZA LIKOVNO VZGOJO<br />
RITEM<br />
Poleg glasbenega ga poznamo tudi pri likovnem izraţanju. Kaţe se kot ponavljajoče se<br />
izmenjavanje oblik, (<strong>za</strong>poredje) barv.<br />
Poznamo:<br />
Enakomeren ritem<br />
Izmeničen ritem<br />
Neenakomeren ritem<br />
VIDNI PROSTOR NA PLOSKVI<br />
Realni - foto<br />
Likovni – vidni<br />
PROSTORSKI KLJUČI (likovni prikaz prostora na ploskvi)<br />
Ni<strong>za</strong>nje figur<br />
Prvi, <strong>dr</strong>ugi, tretji plan<br />
Delno prekrivanje<br />
Linearna perspektiva<br />
Senčenje – grafična modelacija<br />
Intenzivnost oblik<br />
KONSTRUKCIJSKO RISANJE PREDMETOV<br />
to risanje se nanaša na eno stalno mesto, s katerega predmet viziramo in ga potem iz<br />
posameznih vizirnih dimenzij znova konstruiramo (gradimo, sestavimo) na papir.<br />
Pri vsakem predmetu moramo ugotoviti njegove resnične razseţnosti in jih<br />
primerjati med seboj<br />
Določiti moramo razmerja (proporce)<br />
PERSPEKTIVA<br />
Je najnazornejši način upodabljanja predmetov na ploskvi, ravnini.<br />
Pravila perspektivnega risanja:<br />
Gledišče – mesto, kjer stojimo<br />
Pred nami se odpira prostor, ki ga vidimo. Kjer se navidezno stikata nebo in<br />
zemeljska<br />
površina, poteka navidezna črta – obzorje ali horizont<br />
Višina horizonta se spreminja glede na to, kako visoko stoji opazovalec – na hribu<br />
je razgled najboljši<br />
Pri opazovanju nastajajo manjše deformacije predmetov (predmet se zmanjšuje,<br />
lahko celo deformira, popači)<br />
UČITELJICI: SERGEJA AŢMAN LAPAJNE in ANJA BUNDERLA<br />
4
OŠ <strong>prof</strong>. <strong>dr</strong>. JOSIPA PLEMLJA BLED<br />
PREGLED ZNANJA ZA LIKOVNO VZGOJO<br />
Beţiščnice so namišljene »nevidne« črte, ki potekajo do očišča (naših oči) od<br />
gledanega predmeta<br />
Očišče je točka na horizontu, kjer se beţiščnice z<strong>dr</strong>uţijo in kamor je usmerjen naš<br />
pogled<br />
Vrste perspektive:<br />
Kadar predmet gledamo navzgor: ŢABJA perspektiva<br />
Kadar predmet gledamo navzdol: PTIČJA perspektiva<br />
ZRAČNA PERSPEKTIVA<br />
Pri opazovanju predmetov v naravi vidimo, da z oddaljevanjem barve bledijo, sivijo ali celo<br />
mo<strong>dr</strong>ijo. Lokalna barva izgine.<br />
RISARSKI MATERIALI<br />
Suhi (svinčnik, barvni svinčnik, kreda, oglje, voščenka …)<br />
Tekoči (tuš, črnilo, vodena barvica, flomaster, kemični svinčnik …)<br />
RISARSKE PODLAGE – različnih oblik, velikosti, barv in kakovosti (risalni list, karton,<br />
papir, ovojni papir, nepotiskan časopisni papir …)<br />
RISARSKE TEHNIKE – način dela z risarskimi materiali in orodji na ustrezno podlago<br />
– večkrat jo poimenujemo po materialu ali orodju (svinčnik, oglje, kreda, voščenka,<br />
kemični svinčnik, flomaster, tuš in pero, tuš in čopič, čopič in vodena barva, računalnik<br />
kot orodje <strong>za</strong> risanje<br />
BARVE<br />
SLIKANJE<br />
Največ nam jih ponuja narava. Nemogoče si je <strong>za</strong>misliti svet brez barv. Barva je<br />
moţganska <strong>za</strong>znava svetlobnega valovanja. Narava je barve »uredila« v mavrici.<br />
BARVNI KROG<br />
Zato, da ustvarimo v barvnem svetu red, barve uredimo v barvni krog.<br />
Primarne, osnovne, prvo stopenjske<br />
(rumena, rdeča, mo<strong>dr</strong>a)<br />
Sekundarne, <strong>dr</strong>ugo stopenjske<br />
(oranţna, zelena, vijolična)<br />
UČITELJICI: SERGEJA AŢMAN LAPAJNE in ANJA BUNDERLA<br />
5
OŠ <strong>prof</strong>. <strong>dr</strong>. JOSIPA PLEMLJA BLED<br />
PREGLED ZNANJA ZA LIKOVNO VZGOJO<br />
Terciarne, tretje stopenjske<br />
(barve zemlje, vojaške barve)<br />
V barvnem krogu so barve čiste, močne, nasičene. V naravi srečujemo čiste barve redkeje, le<br />
pri roţah, nekaterih ţivalih …<br />
Nevtralni barvi sta bela in črna. Z mešanjem dobimo sivo barvo – tonska lestvica –<br />
lestvica sivin.<br />
Bela – predstavlja svetlobo, navzočnost vseh barv<br />
Črna – predstavlja temo, odsotnost barv<br />
Pestre barve so barve barvnega kroga.<br />
Nepestri barvi sta bela in črna. To sta, skupaj s sivo, pusti, ţalostni barvi.<br />
Manj pestre barve so mešani toni, kateri prevladujejo v vsakdanjem ţivljenju. So<br />
bolj umirjeni, ţivljenjski.<br />
Svetlostni barvni odtenki<br />
Barvna osebna izkaznica. Vsaka barva ima tri lastnosti:<br />
Barvnost, pestrost, ton – ime barve<br />
Čistost – nasičenost barve<br />
Svetlost – določa svetlobno stopnjo. Tudi nevtralni barvi sta lahko svetli oziroma<br />
temni.<br />
S spreminjanjem teh treh lastnosti dobimo različne barvne odtenke.<br />
Tonsko slikanje – modelacija<br />
Modulacija – kolorizem<br />
Lokalno, pravo barvo odmislimo in svetle dele slikamo s toplimi svetlimi barvami, temne s<br />
hladnimi, temnimi barvami.<br />
Harmonija – ubranost, podobnost barve<br />
Gre <strong>za</strong> sorodnost barve po eni ali po več lastnostih (barvitost, čistost, svetlost). O harmoniji<br />
govorimo, kadar mešamo dve barvi in tako dobimo velik<br />
UČITELJICI: SERGEJA AŢMAN LAPAJNE in ANJA BUNDERLA<br />
6
Barvni kontrasti<br />
OŠ <strong>prof</strong>. <strong>dr</strong>. JOSIPA PLEMLJA BLED<br />
PREGLED ZNANJA ZA LIKOVNO VZGOJO<br />
o harmoničnih barvnih odtenkov. Primeri: barve jeseni, barve vode, zemeljske barve …<br />
Nasprotja nam pestrijo ţivljenje, tudi v likovnem svetu poznamo veliko nasprotij:<br />
Kontrast:<br />
Barve proti barvi<br />
Svetlo - temni<br />
Toplo - hladni<br />
Komplementarni kontrast<br />
Vsaka barva ima nasprotno barvo v barvnem krogu.<br />
Taki kombinaciji barv pravimo komplementarni par.<br />
Rdeča/zelena<br />
Oranţna/mo<strong>dr</strong>a<br />
Rumena/vijolična<br />
Ena barva ob <strong>dr</strong>ugi ustvarita komplementarni kontrast (plakati, moda, cvetje..).<br />
Toplo-hladni kontrast<br />
Barvni krog delimo, na topli in hladni del. Najizrazitejši je med rdeče-oranţno in mo<strong>dr</strong>ozeleno<br />
barvo. Tople barve nam dajejo občutek topline, ţivahnosti, hladne pa občutek<br />
hladnosti, umirjenosti.<br />
Npr.: rdeča/mo<strong>dr</strong>a<br />
Svetlo-temni kontrast<br />
Dan- noč, svetloba- tema ti dvojici lahko primerjamo z nevtralnimi barvami. Pri<br />
opazovanju barvnega kroga lahko ugotovimo, da so nekatere barve svetle in <strong>dr</strong>uge temne.<br />
Rumena barva je najsvetlejša, sledijo si barve vse do najtemnejše barve v barvnem krogu, to<br />
jr vijolična.<br />
Npr.: črna/bela; rumena/vijolična<br />
Kakovostni (kvalitativni) kontrast<br />
Čista, nasičena, pestra barva (velika barvna moč) , BARVE BARVNEGA KROGA<br />
VELIKA »KAKOVOST«<br />
mešana, motna, nečista barva (manjša barvna moč ali kvaliteta)<br />
MANJŠA »KAKOVOST«<br />
Količinski (kvantitativni) kontrast<br />
Barvna kompozicija je odvisna od svetlostnega učinka kombiniranih barv<br />
Razmerje, v katerem določamo, koliko je katere barve na slikarski površini.<br />
Teţimo k uravnoteţenosti barvnih površin<br />
Npr.: razmerje med rumeno in vijolično = 1:3; med oranţno in mo<strong>dr</strong>o = 1:2; med<br />
zeleno in rdečo = 1:1 (<strong>za</strong>radi enake svetlostne vrednosti barv)<br />
UČITELJICI: SERGEJA AŢMAN LAPAJNE in ANJA BUNDERLA<br />
7
OŠ <strong>prof</strong>. <strong>dr</strong>. JOSIPA PLEMLJA BLED<br />
PREGLED ZNANJA ZA LIKOVNO VZGOJO<br />
SLIKARSKI MATERIALI<br />
Tekoči (tempere, akvareli, akrili, oljne barvice, flomastri, barvni tuši …)<br />
Suhi (barvni svinčniki, voščenke, krede, pasteli …)<br />
ORODJA<br />
Čopič in lopatka<br />
PODLAGE<br />
Različne velikosti in oblike (ozke, široke, pokončne, okrogle …)<br />
(risalni listi, ovojni papir, barvni papir, platno, svila, lepenka, les, glina, zid …)<br />
SLIKARSKE TEHNIKE<br />
Tempera, akvarel, gvaš, laviran tuš, akril, olje, flomaster, lepljenka (kolaţ), pastel,<br />
slikanje z računalnikom<br />
KIPARSTVO – PLASTIČNO OBLIKOVANJE<br />
Pri kiparstvu se srečamo s tretjo dimenzijo – volumnom – prostornino.<br />
KIP<br />
je prostostoječ (obhoden), ima volumen<br />
Primer: doprsni kip<br />
MOTIVI:<br />
ţivalski<br />
rastlinski<br />
geometrijski<br />
sestavljen<br />
NAMEN:<br />
okras<br />
spomin<br />
RELIEF<br />
reliefno oblikovanje (geografija)<br />
je pritrjen na neko površino, podlago ali je del fasade zgradbe, spomenika…<br />
UČITELJICI: SERGEJA AŢMAN LAPAJNE in ANJA BUNDERLA<br />
8
POZNAMO:<br />
visoki relief – Alpe<br />
nizki relief – Panonska niţina<br />
ugreznjen – morsko dno<br />
OŠ <strong>prof</strong>. <strong>dr</strong>. JOSIPA PLEMLJA BLED<br />
PREGLED ZNANJA ZA LIKOVNO VZGOJO<br />
POLNA PLASTIKA<br />
Polna ali votla brez uporabne vrednosti<br />
VOTLA PLASTIKA<br />
Votla plastika t uporabno vrednostjo<br />
OBLIKOVANJE TELESNIH OBLIK<br />
Figuralno kiparstvo – upodablja človeka, ţival, predmet<br />
Nefiguralno kiparstvo – ostalo<br />
KIPARSKI MATERIALI IN NJIHOVA OBDELAVA<br />
Mehke materiale gnetemo (glina, plastelin, slano testo, papirna kaša …)<br />
Trše materiale upogibamo, zvijamo, reţemo (papir, lepenka, karton, pločevina,<br />
ţica, vosek)<br />
Trde materiale rezljamo, klešemo, sestavljamo (les, kamen)<br />
Tekoče materiale ulivamo (mavec, vosek, kovina)<br />
TISKANJE – GRAFIKA<br />
Vsaka prosto narisana črta je neponovljiva. Če ţelimo doseči ponovljive oblike, potrebujemo<br />
PEČAT, ŠABLONO, MATRICO.<br />
MATRICA<br />
nam omogoča ponavljanje ţelenih oblik, črt …<br />
matrico vdolbemo, vreţemo … v različne materiale (linolej, les …)<br />
tako pripravljeno ploščo – matrico natremo s tiskarsko barvo<br />
odtisnemo in dobimo odtis<br />
odtis pravilno podpišemo, oštevilčimo in dobimo grafični list<br />
INDUSTRIJSKA GRAFIKA<br />
časopis, knjige, vstopnice, plakati …<br />
tiskano v tiskarni, s tiskarskimi stroji<br />
velika naklada (število odtisov npr. več tisoč)<br />
nizka cena<br />
UČITELJICI: SERGEJA AŢMAN LAPAJNE in ANJA BUNDERLA<br />
9
UMETNIŠKA GRAFIKA<br />
OŠ <strong>prof</strong>. <strong>dr</strong>. JOSIPA PLEMLJA BLED<br />
PREGLED ZNANJA ZA LIKOVNO VZGOJO<br />
grafični ustvarjalec – grafik<br />
ustvarja sam – od ideje do matrice in odtisa – v grafični delavnici<br />
grafiko odtisne na ročni stiskalnici – preši<br />
odtisov je malo, so unikati, pravilno oštevilčeni (številka <strong>za</strong>poredja odtisa od števila<br />
vseh odtisov) in podpisani<br />
GRAFIČNE TEHNIKE<br />
monotipija<br />
tisk s pečatniki<br />
tisk s šablonami<br />
kolaţni (montaţni) tisk<br />
rez v mavčno ploščo<br />
linorez<br />
lesorez<br />
suha igla<br />
Pomoţne grafične tehnike:<br />
pečati (krompir)<br />
tisk z naravnimi materiali<br />
kolografija – lepilo<br />
monotipija<br />
Visoki tisk:<br />
tiskajo se visoke (neizre<strong>za</strong>ne) površine<br />
linorez, lesorez, bakrorez …<br />
Globoki tisk:<br />
tiskajo se globoke, izre<strong>za</strong>ne, izpraskane površine; barva se vtre vanje in obriše<br />
neizre<strong>za</strong>ne površine<br />
jedkanica, suha igla<br />
UČITELJICI: SERGEJA AŢMAN LAPAJNE in ANJA BUNDERLA<br />
10
OŠ <strong>prof</strong>. <strong>dr</strong>. JOSIPA PLEMLJA BLED<br />
PREGLED ZNANJA ZA LIKOVNO VZGOJO<br />
PROSTORSKO OBLIKOVANJE<br />
PROSTOR<br />
Je praznina, ki nas obdaja. V njej se gibljemo in ţivimo. Omejen je z materiali, ki<br />
ustvarjajo neko lupino.<br />
Poznamo:<br />
zunanji – notranji<br />
naravni – umetni<br />
pol<strong>za</strong>prti (ga omejuje, določa, streha; sten ni; uta) – polodprti (ga omejujejo stene;<br />
amfiteater, stadion)<br />
ARHITEKTURA<br />
Je umetnostna zvrst, ki ureja prostor – urbanistično uredi in je urban. Arhitekti so<br />
umetniki, ki načrtujejo prostor.<br />
Ideja – skica, idejni načrt<br />
Maketa – izvedbeni, gradbeni načrt<br />
Zunanji prostor<br />
Podeţelje – vas<br />
Oblika vasi – raztresena, strnjena, dolga, raztegnjena<br />
Kulturni spomeniki<br />
Kulturna dediščina<br />
Mesto<br />
urejen na spalni, industrijski, trgovski, študijski del<br />
ulice, trgi<br />
Vrste gradenj<br />
masivna – stara gradnja iz avtohtonih materialov<br />
ploska – montaţne hiše<br />
skeletna – moderna arhitektura, razstavni prostori, tovarne, trgovske hiše<br />
VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE<br />
obnova starih stavb in predmetov, <strong>za</strong>ščita kulturne dediščine<br />
ohranitev prvobitnosti v zunanjosti in notranjosti, vseh značilnosti konstrukcije<br />
in gradbenih materialov<br />
pomagajo nam ugotoviti, kako je ţivel človek od nekdanjih časov do danes<br />
kulturi spomeniki ali kulturna dediščina<br />
nepremični in premični kulturni spomeniki<br />
Restavriranje<br />
obnavljanje, popravljanje poškodovanih ali predelanih umetnin v prvotno podobo<br />
UČITELJICI: SERGEJA AŢMAN LAPAJNE in ANJA BUNDERLA<br />
11
Change language