PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 12.3.2013 - ZAPS

Poročilo 

medijskih objav 

12.03.2013 

Objave v poročilu: 

Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, 

fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclip.si

KAZALO - zbirni list objav 

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije 

11.3.2013 TV Primorka Stran/Termin: 19:30:00 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Minister za obrambo o zapletih in nesmislih na vadišču 

Odhajajoči minister za obrambo, ki še opravlja tekoče posle Aleš Hojs je med nedavnim 

obiskom parka vojaške zgodovine v Pivki spregovoril tudi o državnem prostorskem načrtu za 

osrednje vadišče Slovenske vojske. 

Avtor: 

Doris Komen 

Rubrika, Oddaja: DNEVNIK Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 

Gesla: 

DPN 

11.3.2013 Radio Kum Stran/Termin: 15:00:00 SLOVENIJA 

Naslov: Občina Trbovlje je uspešno izvedla arhitekturno-urbanistično delavnico Trbovlje 2012 

Vsebina: 

Občina Trbovlje je v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo in Mladinskim centrom Trbovlje 

uspešno izvedla arhitekturno-urbanistično delavnico Trbovlje 2012. 

Avtor: / 

Rubrika, Oddaja: SREDI SLOVENIJE Žanr: POROČILO Naklada: 

Gesla: 

ARHITEKTURA 

12.3.2013 Delo Stran/Termin: 12 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Gradnja ribniškega vrtca po načrtih 

Največji nizkoenergijski vrtec pri nas gradi Riko - Na 4000 kvadratnih metrih bo 20 igralnic za 

365 otrok 

Avtor: Simona Fajfar 

Rubrika, Oddaja: SLOVENIJA Žanr: POROČILO Naklada: 59.328,00 

Gesla: ARHITEKTURA 

12.3.2013 Delo Stran/Termin: 10 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Občina postavlja mrežo šol za invalidne učence 

Prilagajanje OŠ Vič popolnoma opremljena za njihove potrebe -Na MOL nimajo podrobnih 

podatkov, koliko denarja gre za ta namen 

Avtor: Andreja Žibret 

Rubrika, Oddaja: LJUBLJANA Žanr: POROČILO Naklada: 59.328,00 


12.3.2013 Slovenske novice Stran/Termin: 6 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Pred kamioni s peskom otroci bežijo kot srnice 

Vaščani Kota pri Ribnici že dolgo v boju proti nadležnemu peskokopu 

Avtor: MILAN GLAVONJIČ 

Rubrika, Oddaja: DAN V NOVICAH Žanr: POROČILO Naklada: 92.805,00 

Gesla: OPPN 

12.3.2013 Večer Stran/Termin: 23 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Odšli ker ne smejo zidati 

Prostorska zakonodaja omejuje razpršeno poseljenost značilno tudi za občino Sv. Jurij v 

Slovenskih goricah s tem se prazni podeželje 

Avtor: DARJA LUKMAN ŽUNEC 

Rubrika, Oddaja: PODRAVJE Žanr: POROČILO Naklada: 43.000,00 

Gesla: OPN, DPN 

1

12.3.2013 Večer Stran/Termin: 26 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Odprto pismo Vladi Republike Slovenije 

Vsem državljanom Slovenije pa tudi Evropi je poznan strahoten zločin, da je bilo po ukazu 

generala SS Ervina Rössenerja 12. februarja 1945 na obcestne jablane v Straniškem grabnu 

obešenih sto Slovencev. Med njimi je bilo pet mladoletnih. Občina Zreče je to območje z 

Avtor: Milan Razdevšek, Emiljan Fijavž 

Rubrika, Oddaja: PISMA BRALCEV Žanr: PISMO Naklada: 43.000,00 


12.3.2013 Žurnal 24 Stran/Termin: 6 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Gradnja lažja, stroka na noge 

Spremembe. Hitreje do zidanice ali čebelnjaka; urbanisti hočejo ustavno presojo 

Avtor: David Jug 

Rubrika, Oddaja: SLOVENIJA Žanr: POROČILO Naklada: 107.000,0 

Gesla: PGD 

12.3.2013 GLASNIK OBČINE ŠKOFLJICA Stran/Termin: 33 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Kako živeti s kulturno dediščino v sodobnosti 

Predavanje prof. dr. Janeza Bogataja na Lavrici 

Avtor: Stanko in Ksenija Klemenčič-Saražin 

Rubrika, Oddaja: IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV Žanr: POROČILO Naklada: 2.800,00 


12.3.2013 GLASNIK OBČINE ŠKOFLJICA Stran/Termin: 19 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Orle na razstavi v Cankarjevem domu 

Razstava arhitektura inventura je tradicionalna pregledna razstava članov Društva arhitektov 

Ljubljane 

Avtor: KL Verček, R Verček 

Rubrika, Oddaja: AKTUALNO Žanr: POROČILO Naklada: 2.800,00 

Gesla: ARHITEKTURA, URBANIZEM 

12.3.2013 Štajerski tednik Stran/Termin: 3 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Na poplavljenih zemljiščih nevarni kadmij, svinec in cink 

Videm Zanimivosti s 17. redne seje 

Avtor: SiM 

Rubrika, Oddaja: AKTUALNO Žanr: POROČILO Naklada: 12.000,00 

Gesla: DPN 

11.3.2013 HIŠE Stran/Termin: 98 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

»LEPOTA« KOT EKONOMSKA KATEGORIJA 

Prek gostobesednosti do haikuja 

Avtor: Nina Štrovs 

Rubrika, Oddaja: INTERVJU Žanr: INTERVJU Naklada: 

Gesla: ARHITEKTURA, URBANIZEM 

2


Naslov: 

Vsebina: 

SAMOZADOSTNA OSKRBA -IZZIV PRIHODNOSTI 

Dr. Sašo Medved je profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Poleg tega poučuje tudi na 

Fakulteti za arhitekturo in na Zdravstveni fakulteti. V sklopu pedagoškega dela je zadnjih nekaj 

let veliko raziskav posvetil samooskrbovanim stavbam. Lani so pod njegovim mentorstvom 

Avtor: Mateuž Granda 

Rubrika, Oddaja: / Žanr: INTERVJU Naklada: 



Naslov: 

Vsebina: 

Park Dragonja. Krajinska in arhitekturna zasnova 

Martina Tomšič, Janez Koželj Založba Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, 2012; ISBN 

9789616823265 


Rubrika, Oddaja: RECENZIJE Žanr: POROČILO Naklada: 



Naslov: 

Vsebina: 

PRENOVLJENA PLANICA 

Arhitektura in krajinska arhitektura: dr. Matej Blenkuš, Miloš Florijančič, dr. Ana Kučan, 

Klemen Kobal Investitor: Zauod za šport RS Planica Lokacija: Rateče, Planica 

Avtor: Janja Brodar 

Rubrika, Oddaja: ARHITEKTURNI IZZIV Žanr: INTERVJU Naklada: 

Gesla: ARHITEKTURA, KRAJINSKA ARHITEKTURA 


Naslov: 

Vsebina: 

PODČRTANO RAZSTAVE DOGODKI 

ARHITEKTURA -INVENTURA 201012 Pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane 

prikazuje večji del slovenske arhitekturne produkcije zadnjih dveh let. Razstavljeni arhitekturni 

dosežki obenem ponujajo tudi svojevrstne odgovore na nekatera vprašanja, npr. Kakšna sta 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: PODČRTANO Žanr: VEST Naklada: 

Gesla: 

ARHITEKTURA 


Naslov: 

Vsebina: 


STUDIO STRATUM V HIŠI ARHITEKTURE V Ljubljani je bila na ogled razstava 

arhitekturnega biroja Studio Stratum z naslovom Arhitektura kot infrastruktura/infrastruktura 

kot arhitektura. Na razstavi so bila predstavljena nekatera izvedena dela, kot so ureditev 

Avtor: EVa Prelovšeh Niemela 

Rubrika, Oddaja: PODČRTANO Žanr: POROČILO Naklada: 



Naslov: 

Vsebina: 

URBANI VRTOVI MESTA MARIBOR 

Lansko leto je v okviru Evropske prestolnice kulture zaživel projekt Urbane brazde. Ta 

medijsko precej odmevni projekt je slovensko tradicijo vrtičkarstva umestil med globalne 

trende. Doslej seje tega pojava držal precej negativen predznak, saj gre v večini primerov za 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: / Žanr: POROČILO Naklada: 

Gesla: 

ARHITEKTURA, URBANIZEM 

3


Naslov: 

Vsebina: 

Dnevna soba v središču mesta 

V središču Ljubljane je Si. mobil pred kratkim odprl novo poslovalnico. Arhitektka Alenka 

Kragelj Eržen iz podjetja Kragelj arhitekti nam je predstavila inovativni pristop pri načrtovanju 

prostora. Prodajalna prinaša nekaj inovativnih in funkcionalnih rešitev. V njej kupec ni več le 





Naslov: 

Vsebina: 

Svež brst na večnem drevesu življenja 

LESEN PRIZIDEK K WALDORFSKI ŠOLI NA POLJANAH 

Avtor: Janja Brodar 


Gesla: URBANIZEM, ARHITEKTURA 


Naslov: 

Vsebina: 

TRAJNOSTNA STAVBA PAR EXCELLENCE 

Avstrijska dežela Predarlska, ki meji na Švico, Nemčijo in Liechtenstein, je glede energijske 

učinkovitosti stavb in trajnostne gradnje ena vodilnih evropskih regij. Dežela sije zastavila 

strateški cilj postati energijsko samozadostna do leta 2050. Predstavljeni projekt je delec v 

Avtor: 


Gesla: 

ARHITEKTURA, OPN 


Naslov: 

Vsebina: 

POZITIVNA PRIHODNOST! 

Projekt samozadostne bivalne celice je nastal v sklopu programa Inteligentna energija za 

Evropo, pri katerem sodeluje tudi ljubljanska univerza. Na pobudo prof. dr. Saša Medveda so 

tako študentje Fakultete za arhitekturo, Fakultete za strojništvo in Zdravstvene fakultete 

Avtor: 


Gesla: 

ARHITEKTURA 


Naslov: 

Vsebina: 

PODČRTANO NATEČAJI NAGRADE 

UREDITEV NASELJA DOBROVA Na urbanističnem natečaju za ureditev naselja Dobrova je 

bila izbrana zasnova, ki je s premišljeno kompozicijo manjših stavb dosegla kakovostno rešitev 

ureditve centra kraja. Center je sestavljen iz zadružnega objekta na severozahodu in treh 

Avtor: Eva Preloušeh Niemela 

Rubrika, Oddaja: PODČRTANO Žanr: VEST Naklada: 

Gesla: ARHITEKTURNI NATEČAJ, ARHITEKTURA 

12.3.2013 KAKOVOST BIVANJA Stran/Termin: 8 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Prihajajo pametna okna nove generacije 

Okna, vrata O novih virih energije je bilo že veliko napisanega, zelo malo pa je znanega, kako 

bomo lahko učinkovito prihranili energijo v hišah, stanovanjih in naših različnih bivalnih 

prostorih. Rešitev se nam bo ponudila z učinkovitim razvojem elektrokromnih sklopov (angl. 

Avtor: Janez Škrlec 

Rubrika, Oddaja: KAKOVOST BIVANJA Žanr: POROČILO Naklada: 12.000,00 


4

9.3.2013 www.trajekt.org Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: Igriva arhitektura 2013 

Vsebina: Predavanje in delavnica 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada: 

Gesla: 

ARHITEKTURA 


Naslov: 

Vsebina: 

Škodljivost nove uredbe 

Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov 

Avtor: 


Gesla: 

ARHITEKTURA, KRAJINSKA ARHITEKTURA, URBANIZEM, PROSTORSKO 

11.3.2013 www.cnvos.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Podeželska krajina kot razvojni potencial 

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) pripravlja v aprilu, mesecu krajinske 

arhitekture, posvet z naslovom: Podeželska krajina kot razvojni potencial. Z njim želi usmeriti 

pozornost širše javnosti na krajino kot na pomemben razvojni potencial države. 

Avtor: 


Gesla: 

ARHITEKTURA, KRAJINSKA ARHITEKTURA 

11.3.2013 www.dnevnik.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Oglasno sporočilo: ALU stavbno pohištvo 

Eleganca ALU-stavbnega pohištva je primerna tako za izvedbo objektov v slogu moderne 

arhitekture, kot tudi za prenovo starejših objektov. ALU okna podjetja AJM odlikujejo številne 

značilnosti, ki se jih ne da spregledat. Odlična toplotna in zvočna izolativnost, odpornost na 

Avtor: Administrator 



11.3.2013 www.domzalske-novice.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

T e D n i (K) Občine Kamnik 

Vas zanima kaj se je dogajalo na Občini v preteklem tednu 

Odpiramo vam vrata Glavnega trga 24. 

Dobrodošli! 

Avtor: 


Gesla: 

OPN, OPPN 

11.3.2013 www.kamnik.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

T e D n i (K) Občine 

Oddelek za gospodarske javne službe 

V mesecu februarju so bila prekinjena gradbena dela 'Ureditev pločnika ob DC R3-923, odsek 

1087 od priključka v km 0.200 do priključka za kamnolom Calcit', zaradi obilnih snežnih 

Avtor: 


Gesla: 

OPPN, OPN 

5

11.3.2013 www.posavje.info Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Mladi in okolje 

Mladinski svet Slovenije bo ob podpori Nacionalne agencije programa Mladi v akciji in Urada 

RS za mladino izvedel 12 lokalnih srečanj po Sloveniji, kjer naj bi se mladi srečali s tistimi, ki 

odločajo (ki so odgovorni za vprašanja državljanov, tudi nas mladih). 

Avtor: 


Gesla: 

ARHITEKTURA, KRAJINSKA ARHITEKTURA, URBANIZEM 

11.3.2013 www.primorske.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

O Kampolinu v vseh krajih 

Referendum o pozidavi hudourniške grape sredi Lucije bo v nedeljo, 24. marca. Tako civilna 

iniciativa, ki je dala pobudo za referendum, kot občina, ki meni, da je gradnja stanovanj na 

Kampolinu dobra poteza, bosta volilce prepričevali na srečanjih po krajevnih skupnostih. 

Avtor: 


Gesla: 

OPPN 

11.3.2013 www.radiokrka.com Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Predstavniki PS o razvoju Novega mesta in regije 


Avtor: 


Gesla: 

DPN 


Naslov: 

Vsebina: 

Smer B - reforma oblikovanja 

Leto dni po tem, ko je postal predstojnik oddelka za arhitekturo FAGG, je ob ustaljeni 

arhitekturni smeri prof. Edvard Ravnikar v študijskem letu 1960-61 uvedel eksperimentalno 

oblikovalsko smer B. Z njo je želel svoje vedenje o oblikovanju prenesti na mlajše generacije. 

Avtor: Bogo Zupančič 




Naslov: 

Vsebina: 

Nedokončane modernizacije: Med utopijo in pragmatizmom 

Predstavitev arhitekturnih projektov in velikopoteznih urbanističnih ureditev iz obdobja 

(socialistične) Jugoslavije izpostavlja mejnike in vizije (nedokončane) urbanizacije in 

industrializacije v obdobju socializma ter postavlja vprašanja o vlogi in zapuščini arhitekturne 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: Spletni arhiv fotografij Damjana Galeta 

Vsebina: Pred dnevi se je odprl spletni arhiv fotografij Damjana Galeta (1946-1993). 

Avtor: Uredništvo 



6

11.3.2013 www.sta.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Ministrstvo o uredbi: V zakonu varovalke za varnost objektov 

Ljubljana, 11. marca (STA) - V zakonu o graditvi objektov so ustrezne varovalke, ki 

preprečujejo, da bi se enostavnejši in nezahtevni objekti gradili tako, da bi to vplivalo na 

varnost objektov, resorno ministrstvo odgovarja na opozorila stroke glede nove uredbe o 

Avtor: jb/bg 


Gesla: ZGO, ARHITEKTURA 

11.3.2013 www.sta.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Izteka se rok za prijave za najem stanovanj republiškega sklada 

Stanovanja, arhitektura, balkon.Arhiv STA 

Ljubljana, 11. marca (STA) - Stanovanjski sklad RS še danes sprejema prijave v prvem krogu 

razpisa za oddajo 382 stanovanj v najem. Sklad ponuja garsonjere ter eno- do štirisobna 

Avtor: jb/bg 



7

SLOVENIJA 

11.3.2013 TV Primorka 

Stran/Termin: 19:30:00 

Naslov: 

Avtor: 

Minister za obrambo o zapletih in nesmislih na vadišču 

Doris Komen 

Rubrika/Oddaja: DNEVNIK Žanr: 

DIALOGIZIRANO POROČILO 

Površina/Trajanje: 00:01:49 Naklada: 

Gesla: 

DPN 

DORIS KOMEN: Odhajajoči minister za obrambo, ki še opravlja tekoče posle Aleš Hojs je 

med nedavnim obiskom parka vojaške zgodovine v Pivki spregovoril tudi o državnem 

prostorskem načrtu za osrednje vadišče Slovenske vojske. 

ALEŠ HOJS (minister RS za obrambo): Glede na to, da opravljamo samo tekoče posle 

sem ocenil že pred tem, da verjetno ni smiselno in tudi predvidevam, da krajani niso 

pripravljeni se pogovarjati z nekom, ki je v odhajanju. Mislim, da je to povsem korektno, da 

se s to problematiko srečajo oziroma da se s krajani pogovori novi minister. 

DORIS KOMEN: Hojs je zanikal, da naj bi Agencija za okolje državnemu prostorskemu 

načrtu že dvakrat dala negativno mnenje, ker ministrstvo ni dokazalo, da vadišče nima 

vpliva na vodno zajetje Malni. 

ALEŠ HOJS (minister RS za obrambo): Ne, to ne drži. Poglejte, tukaj gre za precej 

dezinformacij. Jaz sem že na začetku povedal, da tista stališča, ki jih izdaja ARSO po moji 

oceni nimajo zakonske podlage, torej jaz sem prepričan, da si lahko ARSO vsakič namisli 

nekaj novega in da bo potem, ko bomo naročili neko študijo se spomnil, da manjka še neka 

druga. Torej gre za to ali se bomo držali zakona ali bomo k zadevam pristopili iz vidika želje 

ali pa načela, da bomo neusklajene stvari rešili ali pa iz vidika, da se bo zadeva neusklajeno 

premikala iz meseca v mesec iz leta v leto. 

DORIS KOMEN: Administrativni postopki, pravi Hojs so predolgi. 

ALEŠ HOJS (minister RS za obrambo): Poleg tega pa moram povedati, da vsaj jaz osebno 

ne morem sprejeti tega stališča, da bi vojska ali pa ministrstvo za obrambo bilo tisto, ki bi 

financiralo vse študije, ki jih nekdo v tem prostoru v preteklosti ni naredil oziroma vse 

študije, ki bi jih v tem prostoru morale financirati druge, bodisi lokalne skupnosti, bodisi 

upravljavci vodnih virov in podobno. 

8

SLOVENIJA 

11.3.2013 Radio Kum 

Stran/Termin: 15:00:00 

Občina Trbovlje je uspešno izvedla arhitekturno-urbanistično delavnico Trbovlje 

Naslov: 

Avtor: 

/ 

Rubrika/Oddaja: SREDI SLOVENIJE Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 00:00:32 Naklada: 

Gesla: 

ARHITEKTURA 

ROMANA BERAVS: Občina Trbovlje je v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo in 

Mladinskim centrom Trbovlje uspešno izvedla arhitekturno-urbanistično delavnico 

Trbovlje 2012. V sklopu delavnice so bile obravnavane lokacije Trg svobode, prireditveni 

prostor Kipe, Mehanika in Ledenica. Zaključna predstavitev pripravljenih predlogov bo 

prihodnji ponedeljek ob 13. uri, na strehi Mladinskega centra Trbovlje. Če bo vreme slabo 

bo predstavitev v notranjih prostorih Mladinskega centra. 

9

SLOVENIJA 

12.3.2013 Delo 

Stran/Termin: 12 

Naslov: 

Avtor: 


Simona Fajfar 

Rubrika/Oddaja: SLOVENIJA Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 342,20 Naklada: 59.328,00 

Gesla: 

ARHITEKTURA 


Naložba vredna 7, 5 mi jona evrov Največji nizkoenergijski vrtec 

pri nas gradi RikoNa 4000 kvadratnih metrih bo 20 igralnic za 365 otrok 

Ribnica - »Takoj ko bo jasno, 

iz katerih virov zagotoviti 

denar, 

bomo začeli graditi drugo 

fazo vrtca, pravi ribniški župan 

Jože Levstek. Pričakuje, da 

jim bo to uspelo že maja ali junija. 

Naložba v nizkoenergijski 

največji 

vrtec v Sloveniji, ki ga 

gradi Riko, je vredna 7, 5 milijona 

evrov. 

Simona Fajfar 

Dela na gradbišču poleg sedanjega 

vrtca potekajo po terminskem načrtu, 

pravi ribniški župan Jože Levstek. 

V novih prostorih bo vrtec 

začel delovati v začetku leta 2014. 

»Potem, ko se je Varstvenodelovni 

center (VDC. Ribnica pred 

kratkim preselil v Obrtno cono 

Ugar, ne vemo, kaj bomo imeli v 

zidanem delu sedanjega vrtca, ki 

Dela potekajo po načrtu, v novih prostorih bo vrtec začel delovati v 

začetku leta 2014. Foto Simona Fajfar 

je po mnenju strokovnjakov primeren 

za obnovo, pravi Levstek. 

Drugi, montažni del sedanjega 

vrtca, 

bodo, kot priporočajo strokovnjaki, 

zaradi dotrajanosti porušili. 

Ugotovitve inšpektorjev o neprimernosti 

vrtca so bile vzrok, 

da se je občina odločila za gradnjo 

novega. V letih 2009/10 je izpeljala 

natečaj za najboljšo arhitekturno 

rešitev za novi ribniški vrtec, 

komisija pa je med 58 arhitekturnimi 

biroji izbrala projekt 

arhitektov 

Bojana Mrežarja, Renata 

iz arhitekturnega 

Rajnarja in Petra Rijavca 

biroja Arhitura. Gradnjo 

so razdelili v dve fazi, skupaj 

bo skoraj 4000 kvadratnih metrov 

površin. V vrtcu bo dvajset igralnic, 

kar pomeni, da bo prostora za 

365 otrok. 

»Zdaj imamo vpisanih 355 otrok 

v 20 oddelkih, 40 pa jih je na čakalni 

listi, pravi ravnateljica Vrtca 

Ribnica Darja Šile. Ko bo končana 

prva faza gradnje, se bo v novi vrtec 

preselilo deset oddelkov druge 

starostne skupine ali 180 otrok. 

»Po potrebi bomo v starem vrtcu 

zagotovili še oddelek ali dva, pravi 

Šilčeva. 

Prav gotovo pa po dokončanju 

novega vrtca otrok na čakalni listi 

ne bo več: »Če bo vpisanih otrok 

več kot za 20 igralnic, kot je predvideno 

zdaj, bomo lahko v novem 

vrtcu uredili še dve dodatni igralnici. 

Naša želja je, da bi ga obiskovali 

vsi otroci, pravi ravnateljica. 

10

SLOVENIJA 

12.3.2013 Delo 


Naslov: 

Avtor: 


Andreja Žibret 

Rubrika/Oddaja: LJUBLJANA Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 1.098,15 Naklada: 59.328,00 

Gesla: 

ARHITEKTURA 


Prilagajanje OŠ Vič popolnoma opremljena za njihove potrebe -Na MOL nimajo podrobnih podatkov, koliko denarja gre za ta namen 

11

SLOVENIJA 

12.3.2013 Delo Stran/Termin: 10 

Ljubljana - Osnovno šoio Vič 

so invalidnim 

popolnoma prilagodili 

učencem, kijih imajo 

na šoli že več let. Denar za 

prilagoditve 

so zbrali s pomočjo 

občine in staršev, je povedala 

ravnateljica Ana Vehar. 

Andreja Žibret 

Od 843 učencev imajo na šoli dva 

gibalno ovirana, dva naglušna in 

enega slabovidnega, poleg epileptikov, 

astmatikov, sladkornih 

bolnikov in alergikov. Z dvigalom 

je ustanova opremljena že več 

kot deset let, denar zanj so zbrali 

tudi s pomočjo staršev. Klančino, 

prilagojeno stranišče in posebne 

šolske klopi pa je financirala občina. 

Med zimskimi počitnicami so 

vgradili še dvižno ploščad, tako da 

bo spremljevalec lahko nastopajočega 

učenca pripeljal na oder in 

v glasbeno učilnico. Po ravnatelji 

činih besedah se učitelji posebej 

izobražujejo za delo z invalidnimi 

učenci, tudi ta mesec imajo načrtovano 

srečanje o tej temi. 

Nekoliko je treba tečnariti 

»Vsi naši učenci se zavedajo drugačnosti 

in z veseljem lahko po 

trdim njihovo pripravljenost za 

sodelovanje in pomoč. S tako 

uspešnimi, človeškimi in izobraženimi 

učitelji, kakršni poučujejo 

pri nas, imamo lahko na šoli tako 

raznolike učence, ki so tudi zelo 

uspešni. Seveda pa je treba biti nekoliko 

'tečen' da je ustanova tako 

opremljena, pravi Ana Vehar. 

Na mestnem oddelku za predšolsko 

vzgojo in izobraževanje so 

povedali, da so lani za prenovo 

sanitarij za invalidne učence v tej 

šoli namenili 37. 310 evrov; ob tem 

so prenovili še tlak v pritlični avli 

ter uredili garderobe in sanitarije 

za čistilke pri glavnem vhodu razredne 

stopnje. Letos je bil končan 

še dostop za gibalno ovirane učence 

v glasbeno učilnico, za kar je občina 

zagotovila 3600 evrov. 

Zanimalo nas je, koliko ljubljanskih 

osnovnih šol je prilagojenih 

invalidom in kako je zanje poskrbljeno. 

Na MOL pojasnjujejo, da 

poskušajo te učence usmeriti na 

tiste, kjer je že arhitekturna zasnova 

takšna, da ustreza njihovim 

potrebam. Na OŠ Poljane so na 

primer urejene klančine pri glavnih 

vhodih, prilagojene so tudi OŠ 

Maksa Pečarja ter pritlične šole, na 

primer OŠ Mirana jarca, OŠ Zadobrova 

in OŠ Zalog. 

»Poskušamo postaviti mrežo 

enakomerno razporejenih drugih 

šol, ki so primerne in opremljene 

za invalide. S tem namenom 

smo v preteklosti uredili dvigalo 

na OŠ Oskarja Kovačiča, letos pa 

končujemo postavitev dvigala na 

OŠ Majde Vrhovnik, kjer smo leta 

2011 uredili prilagojene sanitarije, 

kar je bilo izvedeno tudi na OŠ 

Bežigrad. Poleg tega ves čas sproti, 

glede na potrebe, skrbimo za dobavo 

ustrezne opreme, recimo miz in 

stolov ter stopniščnih vzpenjalcev, 

kjer je to mogoče, na primer na OŠ 

Zadobrova, pravijo na mestnem 

oddelku za predšolsko vzgojo in 

izobraževanje. 

Senzorni invalidi običajno 

v specializiranih šolah 

Kako pa je z učenci, ki so gluhi in 

naglušni ter slepi in slabovidni 

Na MOL odgovarjajo, da so senzorni 

invalidi običajno usmerjeni 

v specializirane šole, ki izvajajo redni 

učni program, vendar s pripomočki 

in didaktičnimi sredstvi za 

poučevanje, prilagojenimi njihovim 

primanjkljajem. V javne šole 

pa so integrirani otroci, katerih 

oviranost (slabovidnosti ali naglušnost) 

še omogoča spremljanje in 

pridobivanje učne snovi po klasičnih 

postopkih poučevanja v javnih 

šolah. 

Katere investicije, ki jih financira 

občina, potekajo na šolah za prilagoditve 

invalidnim učencem Na 

MOL pojasnjujejo, da na OŠ Majde 

Vrhovnik vgrajujejo dvigalo, za zavod 

za usposabljanje Janeza Levca 

v Dečkovi ulici pa tečejo priprave 

na sofinanciranje ureditve tekaške 

steze. »Poleg navedenih investicij 

smo v zadnjih petih letih prav 

tako uredili oziroma prilagodili 

sanitarije za gibalno ovirane na 

OŠ Trnovo, pri dozidavi OŠ Hinka 

Smrekarja pa je bilo urejeno tudi 

dvigalo. 

Na MOL brez posebne 

evidence o porabi denarja 

Zanimalo nas je, koliko denarja 

je ljubljanska občina namenila za 

prilagajanje osnovnih šol invalidnim 

učencem. Kot pravijo, posebne 

evidence o tako podrobni 

vsebinski porabi finančnih sredstev 

ne vodijo, podatki o investicijah 

v javne zavode pa so dosegljivi 

na občinskem spletnem portalu, 

kjer so v proračunih za zadnjih 

pet let tudi podatki o investicijah 

v šole. 

Po teh podatkih se sredstva za 

investicijsko vzdrževanje osnovnih 

šol zmanjšujejo. Leta 2011 je 

bilo za to namenjenih 5, 2 milijona 

Posebej preurejeno stranišče za invalide na OŠ Vič 

evrov, v rebalansu mestnega proračuna 

za lani je ocenjena poraba 

za to postavko 4, 4 milijona, med¬ 

12

SLOVENIJA 

12.3.2013 Delo Stran/Termin: 10 

Na OS Vič so končali dela, s katerimi so šolo popolnoma prilagodili gibalno oviranim učencem. Fotografiji Jože Suhadolnik 

tem ko je v letošnjem predvidenih 

samo še 2, 1 milijona, v proračunu 

za prihodnje leto pa dobrih 2, 8 milijona 

evrov. 

Na MOL tudi nimajo podatkov, 

koliko invalidnih šolarjev je vključenih 

v ljubljanske osnovne šole. 

Vodja oddelka za usmerjanje otrok 

s posebnimi potrebami na zavodu 

za šolstvo Natalija Vovk Ornik je 

povedala, da so lani na območju 

OE Ljubljana izdali 2434 odločb o 

usmeritvi otrok s posebnimi po¬ 

trebami, v vsej državi jih je bilo 

6945. V ljubljanski območni enoti 

je bilo 12 odločb izdanih za slepe in 

slabovidne otroke, 40 za gluhe in 

naglušne ter 31 za gibalno ovirane. 

Vendar pa vsi niso usmerjeni v izobraževalni 

program s prilagojenim 

izvajanjem in dodatno strokovno 

pomočjo ter vključeni v osnovno 

ali srednjo šolo. Lahko obiskujejo 

prilagojene programe na zavodih 

za vzgojo in izobraževanje otrok s 

posebnimi potrebami. 

Otroci z različnimi motnjami 

Po podatkih statističnega urada je bilo v Ljubljani v letu 2010/11 v rednih 

oddelkih na 49 šolah 959 otrok z različnimi motnjami; to je dobra desetina 

vseh v Sloveniji, kjer je v redne oddelke na 665 šolah vključenih 9160 

učencev s posebnimi potrebami. Med njimi je bilo 33 gibalno oviranih (na 

22 šolah), na šestih šolah je bilo po šest slepih in slabovidnih ter gluhih in 

naglušnih šolarjev. Obiskovali so jih tudi 104 otroci z govornojezikovnimi 

motnjami, 33 je bilo takih s čustvenimi in osebnostnimi motnjami, 195 

dolgotrajno bolnih, 548 s primanjkljaji na posameznih področjih, 18 otrok 

pa je imelo mejne intelektualne sposobnosti. 

13

SLOVENIJA 

12.3.2013 Slovenske novice 


Naslov: 

Avtor: 

Pred kamioni s peskom otroci bežijo kot srnice 

MILAN GLAVONJIČ 

Rubrika/Oddaja: DAN V NOVICAH Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 1.210,70 Naklada: 92.805,00 

Gesla: 

OPPN 

Pred kamioni s peskom 

otroci bežijo kot srnice 

O Vaščani Kota pri Ribnici že dolgo v boju proti nadležnemu peskokopu 

O Obljube o izboljšanju stanja so zanje izgubile vsakršno verodostojnost 

RIBNICA O Metka Černelič, 

nekdanja direktorica direktorata 

za prostor ministrstva 

za okolje in prostor, je leta 

2006 takole poskušala omiliti 

sveto jezo vaščanov Kota 

pri Ribnici: »Če 

primerjamo 

prostorske akte občine Ribnica 

in podatke dejanskega 

stanja s posnetki ortofoto, je 

očitno, da sta koncesionarja 

presegla plansko območje izrabe 

peskokopa pri Kotu, zato 

nimata zakonske podlage za 

nadaljnje izkoriščanje rudnin. 

Vse bo preverila pristojna 

inšpekcija, 

ki bo ukrepala, tudi 

z ustavitvijo del« 

A obljubo, da bo investitorjema 

naložena sanacija tistega 

dela gramozne luknje pod mogočno 

ribniško Veliko Goro, ki 

je šel čez mejo, še pred zaprositvijo 

za nov izvedbeni akt, 

Ribniški župan Jože Levstek o tem pove le: »Ne vem, zakaj 

se težave niso prej reševale. Sicer pa bo o tem peskolomu 

odločal občinski svet po pridobitvi strokovnih podlag; 

ki bo seveda moral biti opredeljen 

v prostorskem planu 

občine, je muca popapala. 

Pri vseh postopkih bodo, drugače 

kot prej, upoštevali tudi 

prebivalce tega območja, je 

poudaril direktoričin šef, takratni 

okoljski minister Janez 

Podobnik. 

Prestrašeni starši 

»To 

je bila še ena v vrsti na 

tegavščin, podobna oni iz 

leta 1991 oziroma 1994, ko je 

občina Ribnica izdala lokacijsko 

in gradbeno odločbo za 

širitev in sanacijo peskokopa. 

Takrat sem se tudi sam strinjal, 

misleč, dabodo peskokop 

postopoma zaprli, najdlje čez 

petnajst ali dvajset let dokončno. 

A od tega ni bilo nič, izraba 

se je razširila skoraj do vasi 

Dane, je nejevoljen Janez 

Gorše, predsednik 

Civilne iniciative za 

zaprtje peskokopov 

Kot, Jurjevica in Breže. 

Te tri vasi so zložene 

druga ob drugi 

vzdolž ceste, ki 

pelje iz peskokopa 

proti občinskemu 

središču. 

Lani sta rudarska inšpektorja 

Janez Lugarič 

in Suzana Macolič 

izdala povsem drugačno 

mnenje od tistega iz leta 

2006, in sicer, povzeto na 

kratko, da je v kamnolomu in 

okrog njega vse v redu. 

Gorše je zato prepričan: »Smo 

žrtve kapitala, ki ne pozna 

usmiljenja. Tu ni kaj dodati, 

a se bomo temu, tudi z ustanovitvijo 

Civilne iniciative, 

odločno uprli!« 

Več kot 130 prevozov gramoza 

na dan z velikimi večosnimi 

tovornjaki, priklopniki in 

drugimi vozili je za ozko, tri 

metre široko javno vaško pot 

nevzdržno. Hiše, večina se jih 

drži roba ceste, ki se pod težo 

upogiba, se tresejo in pokajo, 

omet odpada, med poletno 

Okna morajo 

sušo se vse praši. 

biti v Kotu, kjer živi 127 

duš, v lepem vremenu zaradi 

prašne zavese, ki se dviguje 

nad makadamsko cesto, tesno 

zaprta. Mnogi so zaradi neznosnega 

hrupa ob živce. Da bi se 

Tomaž Košir: 

»Razmere so nevzdržne. 

lahko dva človeka, ki se ob poti 

srečata, še malo pomenkovala, 

je utopično. 

Najkrajšo potegnejo otroci. 

Ker ni ne šolske poti ne pločnika, 

se morajo na dolgi poti do 

križišča umikati tovornjakom, 

v snegu pa kot srnice skakati 

vstran. Starši so zato v nenehnem 

strahu. 

Izvir presahnil, 

potok zasut 

Zaradi delovanja peskokopa je 

presahnil izvir pitne vode za 

vasi Breže in Jurjevica, pesek je 

zasul bližnji vodotok Lazar. 

»Razmere so še neznosnejše, 

odkar koncesionarja prevoze 

opravljata z večosnimi tovornjaki 

in prikolicami. Naša vas 

je razpotegnjena na vzpetini, 

zato hrup še bolj odmeva. Povsem 

nemočni smo, potoži domačin 

Tomaž Košir. 

Vaščani so neštetokrat prosili 

za omejitev prevozov med sed¬ 

mo in tretjo uro ter zaporo ob 

sobotah. Prejeli so obljube, ki 

niso zdržale tudi zato 

so se v Kotu uprli in leta 

2006 bojkotirali občinske 

volitve. 

Peskokop izrabljajo 

že več kot štirideset 

let. Sprva, ko so 

po material komaj 

opazno prihajali z 

volovsko in konjsko 

vprego, še niti 

ni bilo posebno 

moteče. Traktorji 

so že prinesli hrup in 

druge težave, prevozi 

s tovornjaki pa so sodu 

izbili dno. 

»Lokalna skupnost vaščane 

vleče za nos. Še posebno nas 

je zbodlo, zaradi tega je pravzaprav 

nastala Civilna iniciativa, 

ko je župan leta 2011 izdal 

sklep o izdelavi Občinskega 

podrobnega prostorskega načrta 

(OPPN) 

za širitev in sanacijo 

peskokopa Kot. 

Kapitalske lovke 

Koncesionarja imata pogodbi 

za izrabo peskokopa do leta 

2017 oziroma 2021, nadaljuje 

Gorše: »A kot na dlani je, 

tega nas je vaščane najbolj 

strah, da bo podaljšana, saj 

jima do takrat ne bo uspelo 

sanirati kopa, kar jima nalaga 

pogodba. Občina v svojih prostorskih 

načrtih med drugim 

ponuja obvozno cesto kot trajno 

rešitev 

(v primeru širitve 

peskokopa v Kotu), da bi se 

izognili prevozom skozi vas. 

To je sicer možno, ampak zgolj 

za Jurjevico, za Kot nikakor, 

saj leži v osrčju Nature 2000. 

Peskokop, ki prav tako leži v 

varovanem območju, pa kot 

da lahko širijo Opozarjamo 

na lovke kapitala in zavajanje 

14

SLOVENIJA 

12.3.2013 Slovenske novice Stran/Termin: 6 

lokalne skupnosti. Postregli 

so z izračunom, da bi obvoznica 

pogoltnila le pol hektarja 

zemlje. Že, že zamolčali pa 

so, koliko novih hektarjev bo 

pobrala širitev peskokopa. 

Leta 2007 so zbrali več kot 79 

odstotkov soglasij za izvedbo 

komasacij (združitev) parcel, 

a je občina komasacijsko 

območje 

Kot Jurjevica uvrstila 

povsem na rep, s tem pa 

morebitno 

obvoznico odmaknila 

v še bolj nedoločljiv čas. 

»Vseh muk bi nas zanesljivo 

odrešil edinole odvzem koncesije, 

je jasen Gorše. 

Rudarski inženir Željko Strnad 

pravi, da se čas izrabe 

peskoloma bliža koncu. V 

podrobnem 

občinskem načrtu 

bo določen postopek sanacije 

pred zaprtjem, meja območja 

izrabe rudnin, česar se vaščani 

najbolj bojijo, pa se zagotovo 

ne bo širila. A vaščani niti 

Strnadu ne verjamejo, temveč 

njegove besede dojemajo kot 

del celotne proti njim naravnane 

zarote. MILAN GLAVONJIČ 

Pavla Nosan: »Po teh razpokah sem dala hišo obnoviti. 

15

SLOVENIJA 


Tovornjak med hišami 

glavonjič) 

(fotografijemilan 

16

SLOVENIJA 


Ozka vaška cesta z omejitvami, 

ki se jih ne držijo. 

17

SLOVENIJA 

12.3.2013 Večer 


Naslov: 

Avtor: 


DARJA LUKMAN ŽUNEC 

Rubrika/Oddaja: PODRAVJE Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

OPN, DPN 


Prostorska zakonodaja 

omejuje razpršeno 

poseljenost značilno 

tudi za občino Sv. Jurij 

v Slovenskih goricah s 

tem se prazni podeželje 

DARJA LUKMAN ŽUNEC 

V občini Sv. Jurij v Slovenskih goricah 

imajo precej nevšečnosti zaradi prostorske 

zakonodaje. Tendenca te zakonodaje 

na slovenski ravni je da naj bi 

se naselja razvijala okoli večjihsredišč 

razpršene gradnje značilne denimo za 

Slovenske gorice in Haloze pa ne podpira 

oziroma jo celo preprečuje. 

Tudi občina Sv. Jurij se je znašla 

med podeželskimi občinami ki opozarjajo 

da je taka usmeritev nesmiselna 

in zavira razvoj. Ne samo da prazni 

podeželski prostor pač pa so po razpršenih 

naseljih občine z veliko pomočjo 

državnega in evropskega denarja 

že uredile ceste vodovode kanalizacijo 

in telekomunikacijske vode zato 

se jim zdi nesmiselno da državni 

prostorski načrtovalci z ministrstva 

za okolje in prostor ne dovolijo da 

se ta poseljenost ohrani ali dopolni. 

Mladim družinam ki bi rade ostale 

na podeželju in si želijo ustvariti nove 

domove država to onemogoča. 

Župan Peter Škrlec je povedal Občinski 

prostorski načrti so problem 

vendar pa pogodbeni izdelovalec in 

občina z njimi ne hitimo saj veljavna 

zakonodaja na tem področju ni naklonjena 

razpršeni gradnji ki je je na 

našem območju veliko. V izdelavo občinskega 

prostorskega načrta je bilo 

vloženih že veliko proračunskih sredstev 

a kljub temu velika večina pobud 

občanov za spremembo namembnosti 

Jurovski Dol trg je postal prizorišče številnih prireditev Arhiv občine 

zemljišča v zazidljivo ravno zaradi 

sprejete nacionalne zakonodaje sploh 

ne bo umeščena v prostor. In seveda 

lahko na tej osnovi pričakujemo upravičeno 

in precej veliko nezadovoljstvo. 

Nezadovoljstvo čutijo v občini 

tudi zato ker vse težje zmorejo obnovo 

številnih cest ki vodijo do domov po 

razpršenih naseljih Slovenskih goric. 

Da so urejena podoba kraja primerna 

komunalna opremljenost in 

kakovostne ceste nujne ne samo za 

kakovostno življenje tukajšnjih ljudi 

pač pa tudi za razvoj turizma se Škrlec 

zaveda Kot neizpolnjeno željo lahko 

omenim turizem katerega razvoj je v 

naši občini okrnjen. Občina sicer sodeluje 

z Razvojno agencijo Slovenske 

gorice in Zavodom za turizem Maribor 

vključena pa je tudi v projekt podravsko-ptujsko-ormoške 

regionalne 

destinacijske organizacije vendar turističnega 

Za naložbe letos 1 6 milijona 

Letošnji proračun občine Sv. Jurij znaša nekaj čez 2 9 milijona evrov. Iz državnega 

proračuna pričakujejo 1 4 milijona za naložbe 600 tisočakov lastnih 

prihodkov pa naj bi imeli za 800 tisoč evrov. Za naložbe bodo porabili 

okrog 1 6 milijona večino nadaljujejo iz preteklega leta. Med njimi so ureditev 

vaškega jedra osrednjega trga in poti do športno-rekreativnega centra v 

središču občine za kar so dobili tudi denar Evropskega kmetijskega sklada 

za razvoj podeželja. Konec minulega leta so končali vodovod in kanalizacijo 

v Jurovskem Dolu grajena s pomočjo kohezijskega sklada EU. Pravkar 

potekata ureditev kulturnega doma in obnova občinskih cest na Malni in 

v Jurovskem Dolu v skupni dolžini 3 km ob tem pa še sanacija plazov na 

občinskih cestah ureditev javne razsvetljave obnova zidu na starem pokopališču 

in ureditev novega pokopališča. Pred njimi je energetska sanacija 

Osnovne šole Jožeta Hudalesa zanjo se nadejajo pomoči z ministrstva za 

infrastrukturo in prostor. 

razmaha v kraju še ni zaznati. 

Občina bo s turistično privlačnim 

središčem kraja poskušala privabiti 

čim več obiskovalcev. Seveda pa 

želimo da bi tudi občani s svojo prizadevnostjo 

storili več za urejenost kraja 

in izboljšali njegovo turistično ponudbo. 

18

SLOVENIJA 

12.3.2013 Večer 


Naslov: 

Avtor: 

Odprto pismo Vladi Republike Slovenije 

Milan Razdevšek, Emiljan Fijavž 

Rubrika/Oddaja: PISMA BRALCEV Žanr: 

PISMO 


Gesla: 

ARHITEKTURA 

Pisma bralcev 

Odprto pismo 

Vladi Republike 

Slovenije 

Vsem državljanom Slovenije pa tudi 

Evropi je poznan strahoten zločin da 

je bilo po ukazu generala SS Ervina 

Rössenerja 12. februarja 1945 na obcestne 

jablane v Straniškem grabnu 

obešenih sto Slovencev. Med njimi je 

bilo pet mladoletnih. 

Občina Zreče je to območje z odlokom 

razglasila za kraj posebnega kulturnega 

in varstvenega pomena. 

Zavod za varstvo naravne in kulturne 

dediščine Celje je zato z odločbo 

1. februarja 1999 predpisal konservatorska 

izhodišča tega kraja. Skupina 

poslancev DZ ga je poslala DZ RS z zahtevo 

da se v proračunu za leti 2001 in 

2002 predvidijo sredstva za ureditev 

spominskega parka Stranice z muzejsko 

hišo. Občine zlasti pa člani Spominskega 

društva Sto frankolovskih 

žrtev so prispevali sredstva da smo 

leta 1999 razpisali javni natečaj za projektiranje. 

Izbrana je bila najboljša ponudba 

skupine študentov Fakulteteza 

arhitekturo ljubljanske univerze pod 

geslom Drevo. 

Vlada RS na katero smo naslovili 

prošnjo za fnanciranje nas je tedaj 

prosila naj Občina Zreče in spominsko 

društvo počakata na republiška sredstva 

tako dolgo da se zaključijo dela 

v Parku spomina na Teharjah ki se 

gradi v spoštovanje in spomin žrtvam 

povojnih usmrtitev na Štajerskem. Na 

Teharjah je zato nastal veličasten Park 

spomina ki je državo stal nad eno milijardo 

tedanjih tolarjev ali današnje 

štiri milijone evrov. Ko bi moral priti 

na vrsto Spominski park Stranice je 

Jože Dežman v imenu komisije za povojna 

najdena grobišča izvensodnih 

usmrtitev mimo vseh načrtov in dogovorov 

začel urejati Hudo jamo pri 

Laškem. 

Znano je da so v Hudi jami v glavnem 

posmrtni ostanki Pavelićeve telesne 

garde kjer so bile tudi ženske in 

pripadniki ustaške divizije Handžar 

SS. Te enote so bile zajete v hudih 

bojih 14. maja 1945 ko jih je v Doliču 

ustavila in vodila strašne boje 17. 

vzhodnobosanska divizija z Majevičko 

brigado. 

Protestiramo ker nas je predsednik 

komisije Jože Dežman preprosto 

izrinil iz vrstnega reda ker je bilsklep 

tedanje vlade da se za Teharji začne 

gradnja spominskega grobišča Stranice. 

Za poškodovane spominske plošče 

in odstranitve nevarnosti zemeljskega 

plazu bi potrebovali 108.000 evrov 

a jih nismo dobili. Dežmanova Huda 

jama kjer so pokopaninekdanji sovražniki 

kolaboranti pa dobivajo velika 

sredstva. 

Medtem smo od ministrstva za 

delo družino in socialne zadeve že 

dobili program varstva vojnih grobišč 

za leto 2013. Za Frankolovo je namenjenih 

samo 9000 evrov nujno pa bi 

za sanacijo spominske plošče ki jo je 

zlomil zemeljski plaz in drugo potrebovali 

vsaj 108.000 evrov. Zopet pa se 

določa za Teharje in Hudojamo v dveh 

postavkah kar s 600.000 evri čeprav je 

bil tak znesek že preteklo leto namenjen 

za Hudo jamo in Teharje. 

Prosimo obrazložite nam po kakšnih 

merilih ste razdelili ta sredstva 

da ste se že lani določili za popravilo 

vodovoda na Teharjah za 280.000 

evrov za Hudo jamo pa namenili 

300.000 evrov. 

Jožetu Dežmanu je žal uspelo Hudo 

jamo vključiti v svoj ideološki voz posredno 

še Frankolovske žrtve zato se 

je na tem kraju zgodil že drugi zločin. 

Huda jama bo kulturni spomenik s 

stalno muzejsko zbirko Frankolovske 

žrtve pa še naprej z zlomljeno ploščo 

z imeni žrtev odraz moralne krize na 

Slovenskem in največja sramota. 

Postavlja se resno vprašanje zakaj 

se je potem zgradil veličasten spomenik 

na Teharjah po projektu odličnih 

projektantov Mušič iz Ljubljane če se 

zdaj za vsako grobišče ki se odkrije 

ureja prostor. Brez dvoma pa je to kar 

se dogaja v Hudi jami nelegalno in nelegitimno 

in je črna gradnja. 

Na predsednika Republike Slovenije 

smo naslovili prošnjo in s prilogami 

dokumentirali naše upravičene potrebe 

a ni storil nič. Ali še čaka da tudi 

svojci žrtev pridemo demonstrirat v 

Ljubljano 

Milan Razdevšek 

zastopnik svojcev žrtev in član SD 

Emiljan Fijavž predsednik 

SD Sto frankolovskih žrtev 

Slovenj Gradec 

19

SLOVENIJA 

12.3.2013 Žurnal 24 


Naslov: 

Avtor: 

Gradnja lažja, stroka na noge 

David Jug 

Rubrika/Oddaja: SLOVENIJA Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

PGD 

Spremembe. 

Hitreje do zidanice ali čebelnjaka 

Gradnja lažja stroka na noge 

Kaj bomo lahko gradili brez gradbenega 

Nezahtevni Enostavni 

2 2 

Garaža lopa drvarnica30 50 m do 30 m 

Ograja 2 3 m višinedo 2 m višine 

Nepretočna greznica30 503 m do 303 

m 

2 2 

Čebelnjak 

do 40 m 

hlev ...40 100 m 

Zidanica sirarna mlin 

do 802 

m 

Za nezahteven objekt se izda gradbeno dovoljenje ki ne vsebuje projektne 

Enostavni objekt gradbenega dovoljenja ne potrebuje. 

Vir ministrstvo za infrastrukturo in prostor 

I 

K 

S 

V 

O 

N 

A 

T 

E 

V 

C 

Č 

I 

N 

R 

E 

Č 

A 

D 

A 

Ljubljana. Gradbene investicije 

bo mogoče izvesti hitreje 

in ceneje vendar še vedno 

upoštevaje okoljske in druge 

omejitve na ministrstvu za 

infrastrukturo in prostor pojasnjujejo 

popravljeno prostorsko 

zakonodajo. 

Ministrstvo z vladno 

uredbo objekte razvršča glede 

na zahtevnost gradnje. Za 

nezahtevne objekte ki niso 

namenjeni bivanju mora 

investitor pridobiti gradbeno 

dovoljenje ni pa mu 

treba priložiti projektne dokumentacije 

zaradi česar je 

david jugNa ministrstvu 

postopek hitrejši in cenejši. 

pravijoDoločili so tudi nabor 

da v zakonuenostavnih objektov za katere 

o gradnji gradbenega dovoljenja sploh 

objektov še ni treba pridobiti. Natančneje 

vedno obstajajo so defnirana tudi vzdrževalna 

ustrezne dela ki se lahko opravijo 

brez upravne odločbe. 

varovalke ki 

24 dejstva 

preprečujejo 

da biZa se ustavno presojo 

objekti gradili Stroka in občine so do sprememb Gradbeni 

tako da bi to zakonodaje kritične 

da se 

vplivalo nain napovedujejo ustavno uredbe število 

njihovo varnost. presojo. Razhajanje med 

strokovno in politično javnostjo 

se odraža v škodljivi 

razgradnji sistema urejanja 

prostora in v prostorskih 

degradacijah ki že ogrožajo 

kakovost bivanja in razvojno 

zanimivost Slovenije pravijo 

v skupini Odgovorno do 

prostora v kateri so združeni 

urbanisti in arhitekti. 

david.jug zurnal24.si 

ki jih vodijo 

N 

jo 

enostavnih 

za do 30 

Uredba tako uvaja 

20

SLOVENIJA 

12.3.2013 GLASNIK OBČINE ŠKOFLJICA 


Naslov: 

Avtor: 

Kako živeti s kulturno dediščino v sodobnosti 

Stanko in Ksenija Klemenčič-Saražin 

Rubrika/Oddaja: IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

ARHITEKTURA 

Predavanje prof. dr. Janeza Bogataja na Lavrici 

Kako živeti s kulturno dediščino 

v sodobnosti 

Kultura je skupek dosežkov in vrednot 

človeške družbe kot rezultat človekovega 

delovanja ustvarjanja in razvoja v prostoru 

ki ga je človeštvo oblikovalo v času 

ki so ga živeli. Ukvarjanje s kulturno dediščino 

pa predstavlja zbiranje urejanje 

in hranjenje ter prikaz stvari ki so bile in 

jih sedaj ni več lahko pa jih prikažemo v 

sedanjosti kakšne ali kako so bile in jih 

tako ohranimo za prihodnost. Temeljno 

poslanstvo Turističnega društva Lavrica 

je prav v teh dejavnostih zato smo medse 

povabili priznanega etnologa in umetnostnega 

zgodovinarja profesorja dr. Janeza 

Bogataja da nam je kulturno dediščino 

približal v besedi in sliki. 

Profesor Bogataj nam je v okviru počastitve 

kulturnega praznika v torek 5. februarja 

o čemer pišemo na drugem mestu 

nazorno v sliki na velikem platnu1 in 

1 

Županu Občine Škofljica in predsedniku KS 

Lavrica smo hvaležni za to pridobitev saj se 

bo dvorana glede na starost že kmalu uvrstila v 

kulturno dediščino. 

21

SLOVENIJA 

12.3.2013 GLASNIK OBČINE ŠKOFLJICA Stran/Termin: 33 

z duhovito razlago predstavil prikazovanje 

in ohranjanje kulturne dediščine 

v Sloveniji. Ob tem je izpostavil civilne 

pobude od turističnih društev kmečkega 

turizma in posameznih zanesenjakov ki 

se na različne načine lotevajo ohranjanja 

in predstavljanja narodne dediščine. Človek 

mora sam čutiti potrebo da ohranja 

svojo dediščino zato mora biti o tem 

primerno poučen in pri delu dosleden. 

Tokratno predavanje naj bi prispevalo k 

ozaveščanju o tem narodnem bogastvu 

in ustreznem ravnanju z njim. V nadaljevanju 

izpostavljamo nekaj ključnih 

poudarkov. 

Strokovni nasvet vsem ki se kakor koli 

ukvarjajo z zbiranjem ohranjanjem in 

predstavljanjem kulturne dediščine predvsem 

ljudskih šeg navad in običajev 

je da je poleg zunanjega videza kot so 

obleka obutev maska ki ustreza tistemu 

času in okolju potrebno upoštevati tudi 

zgodbo ki stoji za tem ali je bila razlog 

za konkretni dogodek ali dejanje. To je še 

zlasti pomembno pri predstavljanju zgodovinskih 

dogodkov. 

V Sloveniji ima kulturna dediščina 

vsake pokrajine svoje značilnosti. Tako 

lahko opazujemo arhitekturno dediščino 

hiš iz naravnega kamna ki so ga v preteklosti 

Kraševci in Brici pobrali na prisojni 

strani hribov za gradnjo hiš ter na 

tem prostoru potem uredili pašnike njive 

in vrtove za pridelavo hrane medtem ko 

so na osojni strani hribov ohranili gozd 

za divjačino in drva. Na Krasu in v Brdih 

se tudi v sedanjem času zgledno obnavlja 

in ohranja posebnost zgodovinske 

nepremične dediščine medtem ko je za 

druge posebnosti naše kulturne dediščine 

marsikje še potrebno poskrbeti. Takšen 

primer so naši kozolci ki so pogosto 

zanemarjeni in že dolgo več ne služijo 

svojemu prvotnemu pomenu. Predstavljajo 

pa fenomen naše kmečke arhitekture 

strnjenosti funkcionalnosti in tehnologije 

same gradnje ki je zamrla ker ni več 

tovrstnih potreb. 

Predavatelj je izpostavil tudi prehransko 

dediščino začenši z vinogradništvom 

kjer je opozoril na vedno večnovih hiš in 

vikendov ki izrinjajo klasične zidanice 

in viničarske koče s kletjo. Iz vinogradov 

izginjajo klopotci ki so se v drugi 

polovici 18. stoletja pojavili v Prlekiji 

in Halozah sedaj pa so se preselili na 

avstrijsko Gradiščansko kjer preganjajo 

ptice iz vinogradov in nam obujajo spomine. 

Opozoril je tudi na šest avtohtonih 

vrst oljke slovenske Istre ki izvirajo še iz 

antičnih časov vendar pa danes dajemo 

prednost istrski belici ki ni naša avtohtona 

sorta. V sadjarstvu smo v določenem 

obdobju zanemarili stare sorte jablan ko 

so deželo preplavile moderne bolj rodne 

in nizkorasle tuje sorte. Počasi pa se vendarle 

obnavljajo tudi naše avtohtone stare 

sorte. Ne znamo izkoristiti prednosti 

domače soli Solni cvet pridobljene v 

sečoveljskih solinah ki jo s pridom uporabljajo 

številne kuhinje po svetu New 

York Tokio pri nas pa je ne uspemo 

učinkovito tržiti. 

Zanimiva je tudi ugotovitev da je Janez 

Vajkard Valvasor že leta 1689 v svoji 

knjigi Slava vojvodine Kranjske opisal 

izdelavo kranjske klobase in kolin. Sedaj 

se poleg drugih izdelkov domače 

obrti in znanja trudimo da bi bila tudi 

kranjska klobasa uvrščena v Unescovo 

nesnovno dediščino. Pomembna je 

tudi potica ali povitica ki pa je razširjena 

še na Avstrijskem in v Furlaniji zato 

obstajajo težave za ustrezno zaščito in 

uvrstitev v Unescov seznam nesnovne 

dediščine. 

Družbene spremembe z razvojem trgovine 

pomembno vplivajo na naš način 

prehranjevanja saj številni marketi danes 

ponujajo poceni vendar nekakovostne 

prehranske izdelke ki bi jih lahko še vedno 

pridelovali po naših opuščenih poljih 

in vrtovih kar je velika škoda. Iz našega 

okolja je tako izginila tovrstna kulturna 

dediščina doma pridelane hrane ker smo 

vrtove spremenili v zelenice po ameriškem 

vzoru. 

Spoznali smo se tudi z drugimi segmenti 

nesnovne dediščine v obliki šeg in navad 

ki po naših krajih označujejo mejnike 

v človekovem življenju rojstvo poroka 

smrt ali pa so vzniknile ob cerkvenih in 

drugih praznikih cvetna nedelja velika 

noč božič S tem v zvezi imamo različne 

načine pletenja cvetnonedeljskih butaric 

presnecev snopov pegljev ali še kako 

drugače imenovanih. Ljubljanska butara 

iz zelenja in obarvanih oblancev mimogrede 

izhaja z Orel se je sčasoma razširila 

tudi v druge kraje na Primorsko 

in Štajersko. V Savinjski dolini Ljubno 

ob Savinji izdelujejo figuralne butare ali 

potice v obliki kmečkega orodja ali tudi 

opravila ki so prave mojstrovine ljudske 

ustvarjalnosti. 

Po domovih in cerkvah so naši ljudje 

zelo ustvarjalni pri izdelavi in postavljanju 

jaslic s prikazom Kristusovega 

rojstva. Njihov začetek sega v prvo polovico 

13. stoletja ko je sveti Frančišek iz 

Assisija v bližnji votlini kot prvi postavil 

žive jaslice. Ljudski razmah pa so doživele 

na Portugalskem v drugi polovici 16. 

stoletja od koder so se razširile skorajda 

po vsem svetu. V zadnjem obdobju se v 

Slovenji obnavlja in širi običaj blagoslova 

konj na štefanovo 26. decembra in trikraljevsko 

koledovanje v božičnem času. 

Slednje ima v sedanjem času dobrodelni 

namen zbiranja sredstev za pomočljudem 

v stiski. 

Neprecenljiva podlaga naše kulturne 

dediščine kot je pletarstvo kolarstvo 

sodarstvo itd. je bila močno vpeta v življenje 

naših prednikov. V sedanjih učnih 

načrtih pa zaman iščemo programe 

za pridobitev rokodelskih in obrtniških 

spretnosti ter znanj na področju lesarstva 

kovaštva kovinarstva in čevljarstva ki 

so še kako potrebna v našem vsakdanjem 

življenju. 

Profesor dr. Janez Bogataj nam je podal 

še nekaj primerov neustreznega in nespoštljivega 

ravnanja naše kulturne dediščine. 

Ta se za komercialne namene ne bi smela 

uporabljati brez vnaprej dogovorjenih pravil 

ki pa jih žal še nimamo. Tako na primer 

na čokoladnih izdelkih upodabljamo 

Trubarjevo podobo imamo Prešernove 

kroglice vse brez ustrezne zgodovinske 

ali pomenske povezave s temi možmi. Na 

ljudskih slavjih se pogosto lotevajo igranja 

na stara ljudska glasbila in uprizarjanja 

starih gledaliških iger brez kostumiranja 

obleka in obutev ki bi ustrezalo času 

iz katerega izvirajo. Vsekakor pri predstavljanju 

dediščine šeg in navad ne smemo 

tekmovati v hitrosti opravljanja dela ki ga 

želimo prikazati ampak bolj v kakovosti 

predstavitve saj ta bolj zrcali opravljanje 

takšnega dela v preteklosti na primer kdo 

bo kakovostneje odžagal hlod in ne kdo ga 

bo hitreje 

Ob zaključku predstavitve je predavatelj 

z veseljem odgovarjal še na posamezna 

vprašanja udeležencev dogodka. 

Dogovorili pa smo se tudi za nadaljevanje 

takšnih predavanj v naslednjih letih da bi 

tako pridobili večznanja s tega področja 

naše kulture. 

Stanko in Ksenija Klemenčič-Saražin 

Lavrica 

Na naslednji strani podajamo še 

osnovne zakonske opredelitve kulturne 

dediščine dostopne na spletu. 

22

SLOVENIJA 

12.3.2013 GLASNIK OBČINE ŠKOFLJICA 


Naslov: 

Avtor: 


KL Verček, R Verček 

Rubrika/Oddaja: AKTUALNO Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 



Razstava arhitektura inventura je 

tradicionalna pregledna razstava članov 

Društva arhitektov Ljubljane ki se je letos 

že šestič zapored odvijala v Veliki sprejemni 

dvorani Cankarjevega doma in je 

predstavila prerez snovanja članov Društva 

od leta 2010 do 2012. Izbor projektov 

je bil tudi letos selekcioniran s strani 

strokovne komisije vse to z namenom da 

se prikaže topi vrh kakovostne arhitekturne 

prakse 

Na razstavi je več kot 150 avtorjev pokazalo 

120 arhitekturnih projektov od urbanističnih 

zasnov arhitekturnih prenov 

javnih zgradb večstanovanjskih in enodružinskih 

hiš do grafičnega in industrijskega 

oblikovanja ter pisanja o arhitekturi. 

Šlo je ponovno za največji pregled 

arhitekturnega delovanja v državi. 

V času razstave so ob razstavnem 

prostoru potekala tudi predavanja pod 

skupnim naslovom Arhitektura spodbuja 

s katerimi se je želelo opozoriti da 

je kakovostno urejanje prostora ena od 

ključnih rešitev izhoda iz današnje krize 

in obiskovalcem predstaviti projekte 

ki s svojo pojavnostjo urejajo prostor in 

s tem tudi ekonomsko socialno in kulturno 

situacijo družbe. Dejstvo je da sta 

arhitektura in pametno urejanje prostora 

večplastna pozitivna spodbujevalnika s 

katerima lahko poiščemo smerokaze za 

pot iz gospodarske ter identitetne krize. 

Urejen prostor je tudi mentalna katarza. 

prosto po Obvestilo za medije DAL Arhitektura 

spodbuja uvodnik v katalogu 

M. Ivanič 2013 

Na tej razstavi je bila predstavljena tudi 

arhitekturno-urbanistična zasnova Orel 

ki v ospredje prav tako postavlja ekonomsko 

socialno in kulturno sliko vasi 

in seveda možne smeri razvoja. Avtorici 

projekta Veronice Egart u.d.i.a. spec. 

arh.urb. in KL Verček abs.arh. v sodelovanju 

s predstavnikom VS Orle g. Robertom 

Verček. 

Za konec poročila o razstavi bi navedla 

kar znano misel arh. in publicista Mihe 

Dešmana ki na duhovit način povzame 

kako stroka vedno znova išče odgovore 

na ponavljajoča se vprašanja nikoli končane 

zgodbe 

Vsaka doba prostoru na novo določa 

uporabnost. Iz šol nastajajo ministrstva 

iz vojašnic šole iz gozdov tovarne 

iz tovarn parki iz parkov parkirišča iz 

travnikov cerkve iz cerkva konjušnice 

iz konjušnic stanovanja in iz elektrarn 

galerije. Urbanizem in arhitektura 

morata poskrbeti za kvaliteto teh 

preobrazb. 

KL Verček R Verček 

23

SLOVENIJA 

12.3.2013 Štajerski tednik 


Naslov: 

Avtor: 

Na poplavljenih zemljiščih nevarni kadmij, svinec in cink 

SiM 

Rubrika/Oddaja: AKTUALNO Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

DPN 

Videm 

Zanimivosti s 17. redne seje 

Na poplavljenih zemljiščih 

nevarni kadmij, svinec in cink 

Na 17. redni seji videmskega občinskega sveta, kjer so zbrani poleg poročil nadzornega odbora, o 

čemer smo že poročali, razpravljali o še precej drugih točkah dnevnega reda (teh je bilo 23), je bilo 

uvodoma slišati tudi poročilo o opravljeni analizi kmetijskih zemljišč v Šturmovcih po novembrskih 

poplavah. 

24

SLOVENIJA 

12.3.2013 Štajerski tednik Stran/Termin: 3 

Občina Videm je namreč 

edina doslej na pobudo svetnikov 

naročila to analizo, da 

bi občani lahko izvedeli, ali 

je z zemljo po poplavah vse v 

redu ali ne, kar je vsekakor 

pohvale 

vredno dejanje občinskega 

vodstva, ki bi mu lahko 

sledili še kje. 

Rezultate vzorčenja in analize 

je svetnikom predstavil 

Venčeslav Lapajne 

z mariborskega 

Zavoda za zdravstveno 

varstvo. Povedal 

je, 

da je 

vsebnost 

pesticidov izjemno majhna, 

kar je dobro, da pa se v večjih 

koncentracijah pojavljajo 

tri nevarnejše težke kovine: 

cink, kadmij in svinec. Sicer 

po mnenju Lapajneta nikakor 

ne gre za kakšne alarmantne 

vrednosti, bo pa potrebne 

več previdnosti pri pridelavi 

zlasti vrtnin in nekaterih žitaric. 

„Panika ni potrebna, saj 

tudi visoke izmerjene vrednosti 

npr. kadmija in svinca niti 

približno ne dosegajo tistih v 

Mežici. Gre za dokaj tipične 

elemente oz. kovine iz usedlin 

reke Drave, ki jih je ob poplavljanju 

verjetno naneslo na 

poplavljena zemljišča. Glede 

strupenosti so te kovine zelo 

različne, kot resno težavo bi 

tako izpostavil le Seveda 

kadmij. 

ne moremo o višji vsebnosti 

kadmija govoriti zdaj za 

kar celotno poplavljeno območje 

Šturmovcev; 

lahko da 

je sosednja njiva od tiste, kjer 

smo vzeli vzorce, obremenjena 

bistveno manj. Enostavnih 

in pavšalnih ukrepov za vse 

zato ni možno predpisati. V 

vsakem primeru pa za grmovnice, 

robidovje, sadno drevje 

in vse, kar je nad tlemi, ni 

nič problematičnega. Tudi za 

koruzo kadmij ne predstavlja 

nobene težave. Glede ostalih 

dobro očistiti, prav tako korenovke. 

Pri žitih bo težko karkoli 

preprečiti, saj se z žetjem 

obvezno med pridelek meša 

tudi prah. 

Potrebne še 

dodatne analize 

Lapajne je še povedal, da 

za hrano ne more reči, da bi 

bila popolnoma neoporečna: 

„Kot že povedano, pazljivo bo 

treba z zelenjavo, zlasti tisti, ki 

jo pridelujejo za prodajo. Ko 

oziroma če inšpekcija namreč 

najde na tržnih pridelkih kovine, 

potem sledi le uničenje, 

ni druge poti. Torej še enkrat, 

vso zelenjavo, gomoljnice in 

korenovke res dobro operite. 

Priporočam tudi, da se naredijo 

še kakšne analize žit, pa 

tudi krme za živino. 

Svetnika Martina Vidoviča 

je zanimalo, koliko po opravljenih 

analizah njihova poplavljena 

zemljišča glede na 

vsebnost kovin izstopajo od 

ostalih poplavljenih zemljišč 

ob Dravi. Lapajne je povedal, 

da prav nič, da so koncentracije 

omenjenih kovin povišane 

povsod, kjer je reka poplavljala 

in za seboj puščala usedline 

iz rečne struge: 

„V bistvu se je 

pri teh poplavah čistilo korito 

reke Drave, najbolj pa so obremenjena 

zemljišča, kjer je prišlo 

do direktnega toka poplavnega 

vala in kjer se je potem 

voda najkasneje umaknila. 

Bolj kot se oddaljujemo od 

tega direktnega poplavnega 

toka, manj je kovin v zemlji. 

Andrej Rožman pa je Lapajneta 

zaprosil, naj vseeno kaj 

svetuje kmetom, in ta je povedal: 

„Vsekakor priporočam 

tistim, ki živijo od kmetovanja, 

da naredijo še dodatne 

analize, predvsem če imajo na 

njivah pšenico in ječmen. Za 

koruzo to ni sporno. Ena analiza 

za ugotavljanje vsebnosti 

svinca in kadmija ni tako draga, 

okoli 50 evrov. 

Lapajne je pomiril tudi 

strahove pred širjenjem nevarnih 

kovin na druga območja 

ob oranju ali brananju in 

ob vetru: „Seveda veter lahko 

raznaša prah daleč naokoli, 

vendar to ni tako nevarno oziroma 

gre za količine, ki niso 

vredne omembe. Prav tako 

ni nevarnosti za onesnaženje 

podtalnice, saj v Šturmovcih 

ni nobenega vodonosnika, kovine 

pa tudi ostajajo v vrhnjih 

plasteh zemlje, tam do 40 centimetrov 

globoko. 

Na tej točki je župan Friderik 

Bračič debato končal 

s pojasnilom, da bo najbolje 

pripraviti okroglo mizo na to 

tematiko, ki se je bodo lahko 

udeležili vsi zainteresirani. 

Denar za društvo 

proti daljnovodu 

po ustanovitvi 

Naslednja zanimiva točka se 

je nanašala na problematiko 

umeščanja daljnovoda CirkovcePince. 

V imenu CI Videm 

in Konzorcija petih CI od Vidma 

do Ljutomera je dosedanje 

postopke umeščanja daljnovoda 

ter delovanja civilnih iniciativ 

na kratko povzel Mitja 

Kampuš, ob tem pa zaprosil 

za materialno in operativno 

podporo in pomoč občine 

pri nadaljnjih postopkih CI 

oz. bodočega društva s ciljem 

zadržanja in preklica uredbe, 

kultur pa bo potrebna precejšnja 

pozornost pri zelenjavi, 

ki jo bo treba dobro oprati 

pred uporabo, pri gomoljnicah, 

kot je krompir, in pri 

korenovkah, pa tudi pri žitih, 

pšenici. Krompir bo treba 

25

SLOVENIJA 


s katero je bil sprejet državni 

prostorski načrt. Novi direktor 

občinske uprave Ivan Božičko 

je poudaril, da je občina 

naredila vse v smeri podpore 

občanov in civilne iniciative, 

kar je bilo sploh v njeni moči 

in kar dokazujejo številni dopisi 

in mnenja, 

ki jih je pošiljala 

na pristojno ministrstvo: 

„Izrabili smo vsa pravna sredstva, 

ki jih je bilo v upravnem 

postopku možno uporabiti. 

Več ne moremo narediti. 

Svetniki so brez izjeme izrekli 

podporo nadaljnjim korakom 

CI, tako kot so jo tudi v 

preteklosti, Marija Trafela pa 

je dregnila v malo bolj bolečo 

točko: „Pa dajmo zdaj CI 

pomagati 

še finančno, ne gre za 

tako velik denar, zagotovimo 

ga lahko z rebalansom!" 

Župan je bil z odgovorom 

zelo hiter: „To s 

financiranjem 

je pa malo bolj občutljiva zadeva! 

Če bo društvo imelo 

sedež v občini Videm, potem 

se seveda lahko prijavi na razpis 

za društva in pripravi plan 

dela, komisija pa bo odločila, 

koliko denarja dobi. Takšna 

je zakonodaja. Najprej torej 

mora biti društvo, potem se 

bomo pogovarjali naprej!" In 

pri tem s 

je, 

sicer jasno 

izraženo 

podporo občinskega sveta 

nameram CI, tudi ostalo. 

Pri naslednji točki so svetniki 

izvedeli, da so rezerviran 

denar za pluženje in posipanje 

cest zaradi obilnih padavin 

krepko presegli in da bo 

potreben rebalans, strinjali pa 

so se tudi, da se denar iz 21. 

člena Zakona o financiranju 

občin (Videm iz tega naslova 

prejme letos 279. 000 evrov) 

nameni za izgradnjo kanalizacije 

in čistilne naprave v Vidmu 

in na Pobrežju. 

0 zaplenjeni 

deski za pluženje 

in še o čem 

Je pa ob koncu seje, pri točki 

pobud, Brane Orlač malo 

zažugal okoli prijavljenih občinskih 

projektov na razpis 

Za obnovo vasi. Po dogovoru, 

kot je dejal, naj bi bil namreč 

prijavljen projekt za Zg. Lesko 

26

SLOVENIJA 


vec, 

a se je občina prijavila s 

projektom izgradnje igrišča v 

Vidmu: „Ves denar iz tega 

razpisa 

v prejšnjih letih je že šel 

v Videm, zdaj pa bo spet. Torej 

drugič dobiva vse samo Videm, 

vse druge KS pa nič. Imamo 

sicer kanalizacije 

prijavljen projekt 

v Leskovcu na razpis 

Južna meja, a če ne uspemo, 

spet ne bomo delali nič!" 

V odgovoru je Orlač izvedel, 

da je sofinanciranje po 

razpisu Južna meja precej 

ugodnejše in da so projekti 

pripravljeni tako, da imajo 

maksimalno število točk, razen 

seveda dodatnih točk za 

Triglavski park, ki jih Videm 

pač ne more dobiti. Sicer pa 

je Orlač verjetno pozabil, da 

so se ob prejetju proračuna 

soglasno dogovorili, da bo ves 

občinski denar, rezerviran za 

tovrstne projekte, ob morebiti 

neuspeli kandidaturi na 

razpisih porabljen v isti KS, 

tako da neka malenkost se bo 

vseeno lahko delala 

Zelo sočna in zanimiva pa 

Na tokratni seji so videmski svetniki soglasno potrjevali vse predlagane sklepe po vrsti; zanimiva 

debata se je razvila le okoli rezultatov analiz zemlje, podpore Cl proti daljnovodu in pri pobudah 

je bila tudi tokratna „prijava" 

Dušice Avguštin: „Veste, da 

smo imeli pri našem domu v 

Doleni vedno leseno desko za 

pluženje snega, ki si jo je lahko 

izposodil vsak naš občan po 

potrebi. Zdaj je pa to desko 

zaplenil podizvajalec za pluženje 

Davorin Gajser 

s 

pojasnilom, 

da mu občina še vedno ni 

poravnala stroškov pluženja. 

Kako je zdaj 

s tem!" 

Vodja režijskega obrata Aleš 

Gregorec je bil kratek: 

„Gajser 

nam še ni poslal računa, 

pa smo ga že večkrat pozvali. 

In dokler tega ne naredi, ne 

moremo plačati. 

Sicer pa je bilo med pobudami 

svetnikov spet največ 

takšnih, 

ki so nanašale na manjše 

sanacije cest, postavitve 

zaščitnih ograj in ogledal ipd. 

svetnik Andrej Rožman pa je 

lahko izvedel, da so se po mukotrpnih 

in dolgih pogajanjih 

z DEM vendarle dogovorili, da 

za poškodbe ceste skozi Šturmovce 

ob gradnji male hidroelektrarne 

občini nakažejo 

42. 000 evrov. Zdaj čakajo na 

obljubljeni denar, 

potem pa 

Na šturmovskih njivah in vrtovih, ki so bili novembra pod vodo, je analiza vzorcev zemlje pokazala 

visoke vsebnosti nevarnih kovin cinka, kadmija in svinca. Najbolj na udaru bodo zelenjava in kore 

novke, krompir, pšenica in ječmen. 

naj bi sledila dela na cesti. SiM 

27

SLOVENIJA 


Sprejeti sklepi: 

Na tokratni seji so svetniki potrdili program kulture in športa; za 

kulturo bo namenjenih dobrih 93. 000 evrov, od tega največ za delovanje 

Knjižnice Ivana Potrča, kar 47. 330 evrov, 33. 000 evrov pa 

za delovanje domačih društev. Za šport pa bo v občini namenjenih 

skupno dobrih 115. 000 evrov. 

Prav tako so brez razprave potrdili tri razpise; prvega za sofinanciranje 

turističnih društev, za kar so namenili 5000 evrov, drugi 

razpis je za sofinanciranje kmetijstva oz. razvoja podeželja v višini 

15. 000 evrov, tretji razpis pa je za spodbujanje podjetništva v občini, 

na voljo pa bo 6000 evrov. 

Brez vsak razprave so soglašali z imenovanjem direktorice Ptujskih 

lekarn Darje Potočnik Benčič, kije bila tudi edina kandidatka, 

in se strinjali z vzpostavitvijo katastra javne razsvetljave v občini. 

28

SLOVENIJA 

11.3.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 

»LEPOTA« KOT EKONOMSKA KATEGORIJA 

Nina Štrovs 

Rubrika/Oddaja: INTERVJU Žanr: 

INTERVJU 

Površina/Trajanje: 4.084,58 Naklada: 

Gesla: 


LEGENDE: 

PETER GABRIJELČIČ 

»LEPOTA« 

KOT EKONOMSKA 

KATEGORIJA 

Prek gostobesednosti do haikuja 

Pogovarjala se je: Nina Štrovs 

Foto portret: Primož Korošec 

Peter Gabrijelčičje dolgoletni dekan ljubljanske 

Fakultete za arhitekturo. 

Poleg pedagoškega dela ga zaznamuje vidno 

delovanje v arhitekturni praksi. Je predvsem 

arhitekt mostov, sodeloval je pri načrtovanju 

približno 40 realiziranih mostov. Lani so v Beogradu 

odprli skoraj kilometer dolg Most čez 

Ado, ki so ga Srbi hitro sprejeli za svoj simbol 

napredka in moči. 

Deluje tudi kot mestni urbanist na Ptuju in začetnik 

nove študijske smeri urbanizem. 

V pogovoru in tudi na javnih nastopih in predavanjih 

vedno izžareva optimizem, karizmo in 

iskrivega duha. Je tisti arhitekt, ki rad poprime 

za kitaro, in če je treba, tudi kaj zapoje. Odličen 

retorik, kije vsaj toliko kot poslovnež tudi umetnik, 

ki nenehno išče nove izzive in raziskuje 

nova področja. 

Ravnokar ste končali nagovor bodočim študentom, 

ki se v prihodnjem študijskem letu 

vpisujejo na Fakulteto za arhitekturo. Kakšnih 

študentov si želite 

Rekel bi, da tistih, ki so najbolj radovedni. Radovednost 

je božji dar. Spodbuja te k nenehnemu 

iskanju odgovorov na vse, kar se dogaja okoli 

tebe, k 

eksperimentu, da vidiš, kakšen odgovor 

te čaka na koncu. 

Od leta 2001 ste dekan Fakultete za arhitekturo 

v Ljubljani. Kakšna je sodobna fakulteta 

V resnici sem odgovoren za vodenje šole že od 

leta 1987 (s 

šestletno prekinitvijo), ko sem bil 

izvoljen za predstojnika oddelka za arhitekturo 

na takrat skupni Fakulteti za arhitekturo, 

gradbeništvo 

in geodezijo. V tem času mi je uspelo 

s 

kolegi preoblikovati oddelek v samostojno 

fakulteto, zgraditi nov prizidek in vzpostaviti 

vse potrebne strokovne službe, kijih mora imeti 

sodobna fakulteta. Skozi več kot dvajsetletno 

obdobje dela s profesorjem Edom Ravnikarjem 

sem izoblikoval občutek odgovornosti za usodo 

fakultete, ki si 

jo prizadevam voditi kot dober 

gospodar. Veliko skrb smo namenili oblikovanju 

sodobne razvojne vizije 

šole in premišljenemu 

prenavljanju pedagoškega kadra, s katerim smo 

nadomestili karizmatične profesorje, kot sta bila 

E. Ravnikar in E. Mihevc. 

Prav zdaj smo priča radikalni pomladitvi kadra 

zaradi nove upokojitvene zakonodaje. Se s tem 

izgublja tradicija ali je nastal prostor za nove 

ideje 

Za razliko od nekaterih fakultet, na katerih je 

prisotna negativna kadrovska selekcija, se ob 

kadrovskih zamenjavah odločamo za najboljše 

strokovnjake, kijih izberemo bodisi med mlajšimi 

učitelji na šoli bodisi jih poiščemo v praksi. 

S tem 

se šola razvija v koraku s časom, se nenehno sooča 

z najboljšimi šolami v tujini in ohranja kritično 

distancodo lastnih rezultatov dela. 

Kako seje pedagoški proces spremenil v zadnjih 

desetih letih 

Težimo k 

ohranjanju temeljnih principov poučevanja, 

ki 

slonijo na ateljejskem delu, na odnosu 

med mojstrom in učencem, in so v naši stroki 

prisotni že od antike dalje. Le orodja in znanja, 

ki so nam na voljo, se nadgrajujejo, večajo našo 

učinkovitost in širijo stanje duha. Morda najbolj 

očitna je sprememba položaja profesorja v 

pedagoškem 

procesu. Nekoč je bil izključni nosilec 

informacij, danes, v dobi interneta, je pomembna 

predvsem njegova mentorska vloga in vloga 

kritičnega sogovornika študentom. 

Ljubljanska šola ima močno tradicijo Plečnika, 

Ravnikarja, Vurnika in je oblikovala lastno 

govorico. 

Kako na identiteto te šole vpliva bolonjsko 

poenotenje 

Znanje, ki se prenaša prek VVagnerja, Plečnika, 

Ravnikarja, Mihevca in njunih učencev do današnjih 

dni, je dota, ki pomeni neprecenljivo bogastvo 

šole. Temu znanju in izkušnjam dodajamo 

sveže ideje, kijih prinašajo novi učitelji, ki so se 

29

SLOVENIJA 

11.3.2013 HIŠE Stran/Termin: 98 

šolali v drugačnih kulturnih okoljih. Vse to znanje 

in izkušnje oblikujejo identitetno podobo in vsebino 

šole. Tradicija je bogastvo, vendar ne sme 

biti obremenjujoča. Umakniti se mora v podzavest, 

v dolgoročni spomin, kamor se bo usidralo 

tudi vse tisto novo, kar prihaja, če se bo izkazalo, 

da si to zasluži. 

Kako se fakulteta odziva na prehod procesa 

načrtovanja arhitekture iz skicirke v virtualni 

prostor 

Nekoč je prof. 

E. Ravnikar iz Anglije dobil komplet 

risarskih »šablon«, s katerimi je bilo mogoče risati 

različne oblike elips. Kar nekaj časa po tistem 

je v natečajnih in tudi izvedbenih projektih mrgolelo 

različnih eliptičnih rešitev. Bil je to pravi 

modni hit, ki je vplival na proces učenja na šoli 

in načrtovanja v praksi. Vsako novo orodje zamaje 

klasične predstave o delu arhitekta, a če 

pogledate v resne arhitekturne biroje po svetu, 

najdete na mizah vse: od skicirke do maket in 

računalnikov. Šola mora ponuditi vse možnosti, 

izbira pa je vsakokrat osebna, študentova. 

Letno študij zaključi okoli sto arhitektov. Dobre 

arhitekture pa je razmeroma malo. Le 3 grajenega 

načrtujejo arhitekti. Zakaj je tako 

Zamislite si diplomanta medicine, ki bi po 

diplomi prišel v neurejen sistem zdravstvenega 

varstva. Brez osnovnih zdravstvenih standardov, 

brez bolnic, v sistem, kjer bi bila izbira in uporaba 

zdravil prepuščena bolnikom. Tudi na smrtonosno 

epidemijo bi se država požvižgala. Pa poglejte 

naše grajeno okolje. Ali ni to epidemija Ali je 

državi kaj marža to 

Začenjate načrtno izobrazbo urbanistov. Najbrž 

prav zato, da bi uredili sistemsko vodenje urejanja 

prostora 

Prvi razlog je, da smo morali kot akreditirana šola 

za reguliran poklic arhitekta študij omejiti samo 

na smer arhitekture. Tako nimamo več nekdanjih 

usmeritev: oblikovanja, urbanizma, arhitekture. 

Smo pa odprli novo smer urbanizem, ki 

je tesno 

povezana s poklicem 

arhitekture. Gre za kreativen 

urbanizem, ki skrbi za kakovost urbanega 

ambienta. Urejen, kakovosten, lepo urejen prostor 

poveča človekovo ustvarjalnost, zato je to 

tudi ekonomska kategorija. Pri zgolj tehničnem 

urbanizmu je bilo to zanemarjeno. Naziv po koncu 

tega študija bo inž. 

mag. arh. urbanist. 

Študij urbanizma smo uvedli zato, ker smo kot 

šola dolžni poseči v proces urejanja prostora. Z 

vzgojo ustreznih kadrov in s politično akcijo. 

Naslednji 

korak bo usmerjen v zahtevo po oblikovanju 

potrebnega sistemskega okolja, v katerem bo 

diplomant urbanist lahko realiziral svoje znanje. 

Doseči moramo, da bo zaživelo delovno mesto 

mestnega arhitekta in da bodo na mestih, 

kjer 

se sprejemajo prostorski dokumenti in izdajajo 

gradbena dovoljenja, nastavljeni le strokovno 

podkovani ljudje. 

Torej gre za dvojno akcijo: 

za uvedbo novega 

študijskega programa in za ponovno vzpostavitev 

urbanistične službe. 

Pravzaprav je problem v naravi demokracije, 

predvsem v našem tolmačenju demokracije, kjer 

glas ljudstva šteje enako ali več kot glas stroke. 

Recimo, ko se sprejemajo prostorski dokumenti 

na občinskih svetih, 

lahko svetniki zavrnejo 

strokovni 

predlog brez utemeljitve! Le na podlagi 

»pravice glasovanja«. To je nedopustno. Treba 

bi bilo izbirati med različnimi, a po kakovosti 

primerljivimi strokovnimi alternativami. Tako 

pa politika pogosto kreira prostor mimo stroke. 

Živimo v času, kjer frizerski pomočnik potrebuje 

izkazano licenco in izobrazbo, 

župan pa nobene, 

ker šteje glas ljudstva več kot vse ostalo, zato se 

stroki slabo piše. 

Zakaj pri nas tako slabo ravnamo s prostorom 

Je kriva politika ali stroka 

Glede na sodobna dogajanja v slovenskem 

30

SLOVENIJA 


Tradicija je bogastvo, 

vendar ne sme biti 

obremenjujoča. Umakniti 

se mora v podzavest, v 

dolgoročni spomin, kamor 

se bo usidralo tudi vse 

tisto novo, kar prihaja, 

če se bo izkazalo, da si to 

zasluži. 

urbanizmu lahko trdim, da ima Slovenija še 

vedno vse značilnosti države v Predvsem 

tranziciji. 

v dojemanju stvarnosti, ki se zdi kot dokončen 

obračun s socialistično preteklostjo in njenimi 

sistemskimi rešitvami, 

nasproti sedanjosti, ki 

se zdi kot iluzija totalne svobode v razpolaganju 

z zasebno lastnino. 

Potem ko smo prešli iz socialistične v kapitalistično 

družbeno ureditev, smo tudi sistem državnega 

administrativnega planiranja zamenjali s 

planiranjem, ki ga uravnavajo težnje trga. 

Večina 

da prostorskega 

današnjih investitorjev je prepričana, 

planiranja in urbanizma v novih razmerah 

ne potrebujemo oziroma da so kakršnikoli urbanistični 

načrti le ovira naložbenim pričakovanjem 

investitorjev in odvečen ter škodljiv relikt 

socialistične dobe. 

Takšnemu prepričanju v veliki meri sledi tudi 

naša prostorska zakonodaja oziroma interpretacija 

te zakonodaje v praksi. V teh pogojih je 

urbanizem le še poštni nabiralnik želja. Če hočemo 

kaj v resnici spremeniti, mora postati skrb za 

urejenost slovenskega prostora ena od ključnih 

prioritet vladne politike. Treba bo doseči stvarno 

parlamentarno razpravo o prostoru, jo odlepiti 

od dnevne politike, da bo na načelni ravni vzpostavila 

hierarhijo nacionalnih prioritet in postavila 

potrebo po urejenem nacionalnem prostoru 

na najvišje mesto. Šele ko bo ta prioriteta zapisana 

tudi v slovensko ustavo, bo ponovno nastopil 

čas tudi za stroko. 

V Sloveniji je velik problem dolg in neučinkovit 

proces pridobivanja gradbenih dovoljenj. Zakaj 

do zdaj še ni sprememb na tem področju 

Neurejenost slovenskega prostora daje vtis, 

da je na delu permisivna prostorska politika, ki 

omogoča, da je v prostoru vsem in vsakomur 

vse dovoljeno. To je vsekakor del resnice, a hkrati 

imamo tudi silno zapleteno in restriktivno 

prostorsko zakonodajo; ta vodi v leta trajajoče 

upravne postopke, ki dušijo razvojne pobude. 

Vendar ne za vsakogar! Morda se prav tukaj skriva 

odgovor na vaše vprašanje. 

Kako to, da ima arhitekturna stroka kljub pobudam, 

razstavam in simpozijem tako malo vpliva 

na dejansko prostorsko politiko 

S kolegi z univerze smo bili večkrat k 

povabljeni 

pripravi novih, ustreznejših zakonskih ureditev, 

vendar so se vse naše pobude še pred parlamentarno 

razpravo izjalovile. Morda tudi zato, ker je 

bilo veliko poslancev iz vrst županov, od katerih 

so številni ščitili predvsem parcialne interese 

svojih občin ali posameznih lobijev. In zakonska 

nedorečenost je prav primerno okolje za manipulacijo. 

Zato sem prepričan, daje neurejenost 

slovenskega prostora predvsem politični, in ne 

toliko strokovni problem. 

Politiko diktira kapital. Tudi v navidezni demokraciji, 

kakršno imamo, politiko iz ozadja diktirajo 

lobiji. 

Ali kakovost grajenega ne vpliva na kapital 

V razvitih okoljih morda že. V tranzicijskih državah 

pa je arhitektura le lepotilni servis lobijev na 

repu njihovih špekulacij. Vendar ljudje spoznavajo, 

da so bili s 

permisivno urbanistično politiko v 

resnici opeharjeni. Da seje prostorska politika, ki 

je vodila v na videz popolno svobodo pri razpolaganju 

s prostorom, že v kratkem času preobrnila 

v nesvobodo. Da vodi prostorska samovolja v 

degradacijo prostora, ki zmanjšuje vrednost tudi 

njihovih špekulativnih naložb, zato ni daleč čas, 

ko se bodo prav ti špekulanti ogorčeno spraševali, 

kje neki je stroka. Naša zakonodaja generira 

konflikte. Je permisivna, narejena zato, da omogoča 

špekulacije. 

Velikokrat tudi dobro načrtovano arhitekturo 

pred izvedbo ustavi kak uradnik. 

Slovenska prostorska zakonodaja je nastala 

in še nastaja pod močnim vplivom pravniške 

logike, mimo potreb življenja in stroke. Ker se 

pravniki bojijo zlorabe zakona, stroki ne dovolijo 

uporabe prepotrebne diskrecijske pravice, ki bi 

urbanistom in mestnim arhitektom omogočala 

prilagajanje in interpretacijo splošnih zakonskih 

določil konkretnim situacijam na terenu. Prav 

nasprotno! Pripravljalce zakonov in prostorskih 

aktov silijo v s 

neživljenjsko tekstopisje, katerim 

naj bi vnaprej in do podrobnosti predvideli vse 

rešitve v prostoru. S strokovnega vidika je to 

popoln nesmisel, saj izključuje potrebo po kreativnem 

strokovnem delu in ga nadomešča z le 

uradniškim pregledovanjem skladnosti projektne 

dokumentacije s prostorskimi akti. V Sloveniji 

imamo tako absurdno ureditev: občina pripravlja 

in sprejema prostorske dokumente, gradbeno 

dokumentacijo pa potrjuje država prek svojih 

uradnikov v upravnih enotah, praviloma brez 

ustrezne urbanistične ali arhitekturne izobrazbe. 

Tako je podoba naših mest in naselij talec v rokah 

države. Arhitekti in urbanisti nimamo mandata, 

da bi odločali o kakovosti gradnje v prostoru. 

Pogosto 

se sprašujem, ali gre za sistemsko napako 

ali za zavestno nerazumevanje, ki omogoča večjo 

fleksibilnost pri krmarjenju v vetru. 

Začetek tega leta je zaznamovalo razkritje 

korupcije v politiki. Mislite, da bi do podobnih 

razkritij lahko prišlo tudi v arhitekturi 

Veliki koruptivni podvigi so pogosto povezani z 

nepremičninskimi investicijami: tukaj je arhitekt 

navadno le priročno orodje, ne pa lastnik plena. 

Je še upanje, da si slovensko gradbeništvo kmalu 

opomore 

Imam občutek, da je slovensko gradbeništvo 

31

SLOVENIJA 


žrtev političnega koncepta »požgati Moskvo«. 

Da je ena politična opcija prepričana, da so prav 

gradbeni baroni tisti, ki finančno krmijo drugo 

opcijo. Zato jih je treba odžagati in z njimi celo 

gradbeniško vejo. In iz tega pepela bi 

naj se vzpel 

novfeniks. Žal bo to zelo težko izvedljivo. Potem 

ko so propadla vsa velika gradbena podjetja v 

državi, 

ni več nikogar, razen tujcev, ki bi lahko 

v Sloveniji zgradil velik viadukt ali most. In po 

petih letih brez referenc ne bomo imeli 

prav nobene 

možnosti več, da bi uspeli na mednarodnih 

razpisih. Gradbeništvo oziroma vse slovensko 

gospodarstvo bo preživelo le, če se bo izvilo iz 

objema dnevne politike. 

dobro razvito 

Katera država ima po vašem mnenju 

prostorsko politiko in v čem se razlikuje od 

naše 

Tudi kolegi iz tujine imajo kritičen odnos do svoje 

zakonodaje. Povsod smo priča gradbenim špekulacijam, 

sodobni urbani disperziji in arhitekturni 

kakofoniji. Tam, kjer je urejenost prostora večja, 

je to posledica bolj urejene zakonodaje, a hkrati 

tudi večje kulturne tradicije. Zato občudujemo 

urejenost v skandinavskih državah, deloma tudi 

v Švici in sosednji Avstriji. 

Današnja slovenska družba seje izkazala za 

inoperabilno. Starejše generacije so ob spremembi 

sistema obdržale prejšnje družbene 

odnose in na račun mlajših generacij (dr. Alojz 

Ihan postavlja kot mejo leto 1980) kreditirale 

lastno socialistično nadaljevanko. Tudi v arhitekturi 

se zdi, da kljub velikemu številu mladih 

arhitektov vse niti vlečejo starejši, že desetletja 

uveljavljeni arhitekti. Po »sixpack« generaciji 

nove arhitekture praktično ne moremo govoriti 

o prodoru mlajših arhitektov. Zakaj, menite, je 

tako 

Že 

V slovenski arhitekturi stanje ni tako kritično. 

v prejšnji državi so si mladi arhitekti izborili 

status samozaposlenih v kulturi, možnost, ki se 

je ohranila vse do danes. To omogoča mladim 

samostojno 

nastopanje na trgu in posledično velik 

kvalitetni premik predvsem pri načrtovanju 

stanovanjske 

gradnje in notranje opreme. Po zlomu 

velikih državnih in tudi zasebnih projektantskih 

birojev, kjer so delovali monopolni arhitekti, so 

preživeli večinoma le manjši biroji in posamezniki, 

ki so na trgu bolj okretni. 

Danes so, 

bolj kot čast, delo, odgovornost in 

empatija, v ospredju nove vrednote, fascinacija, 

privlačnost, dominacija. Kako se to odraža v 

arhitekturi 

Večina pedagogov, kar nas je zraslo na naši šoli, 

je zavezanih etičnim načelom stroke. Prejeli smo 

jih prek Plečnika, Ravnikarja, Mihevca in njihovih 

učencev. Prepričani smo, da moramo arhitekti 

delovati v imenu širšega javnega interesa in da 

je to bistveno poslanstvo stroke. K temu nas ne 

nazadnje zavezujejo besede naših predhodnikov: 

»Pazite na šolo in njene vrednote, stvari v 

življenju se hitro spridijo, a nazaj zgraditi jih je 

težko!« V duhu takšne poslanice vzgajamo naše 

študente in izbiramo nove učitelje, ki prihajajo 

iz prakse. Prav zato ocenjujem današnjo krizo 

kot koristno za stroko. Po obdobju desetletnega 

nepremičninskega burna, ko ni bilo pomembno, 

kako in za koga gradimo vse te neizmerne površine 

stanovanj, ko je bila gradnja namenjena 

le špekulativni naložbi in smo bili tudi arhitekti 

opiti od neomejenih priložnosti, je prišel trenutek 

streznitve. Pred kratkim je kolega prodajal stanovanje. 

Vprašal sem ga, kje je to stanovanje. Ni 

točno vedel, saj je bil to le naložbeni nakup. Zanj 

ga je opravil njegov advokat. Ampak vse to ni slovenska 

posebnost. Morda ponovno prihaja 

čas, 

ko bomo objekte in naselja načrtovali skrbneje in 

bolj trajno, za konkretne ljudi in njihove potrebe. 

Vsa slovenska mesta so v zadnjih dveh desetletjih 

dobila velike nakupovalne centre na obrobju. 

na Ptuju 

Kako ste se lotili oživitve mestnega jedra 

Zgodba z nakupovalnimi središči se bo verjetno 

končala podobno kot zgodba z nepremičninskim 

balonom, le da z 

nekajletnim zamikom. 

Ustvarjate v različnih družbenih razmerah in se 

odzivate na različne aktualne trende, zapovedi, 

»sloge«. 

Kako danes ocenjujete ureditev okrog 

fužinskega gradu, Fužinski most, zasnovan v 

postmodernizmu 

Fužinski most je nastal v obdobju postmoderne, 

ko smo ponovno odkrivali pomen javnega prostora. 

In most je javni prostor, je urbano prizorišče 

nad reko. Ob takrat zapuščenem območju 

propadajočega fužinskega gradu smo zgradili 

nov most kot nadomestilo za predhodnega, 

oblikovanega v historični maniri. Na zahtevo 

spomeniškega varstva smo ohranili nekaj značilnih 

detajlov starega objekta in jih vključili v novo 

zasnovo. Hkrati smo uredili tudi okolico gradu 

z 

upanjem, da bo to vzbudilo zanimanje za njegovo 

prenovo. 

Gradu smo namenili kulturne programe, 

namenjene širši javnosti, kar seje kasneje 

tudi uresničilo. S projektom fužinskega mostu 

smo želeli sprožiti proces kulturne revitalizacije 

območja fužinske soseske, ji dati novo, prijaznejšo 

identiteto. Če pogledam na celoten kompleks 

danes, menim, da so se napovedana pričakovanja 

izpolnila in daje postalo prenovljeno območje 

pomembno identitetno sidrišče fužinske soseske. 

Ob tem projektu sem spoznal, 

da lahko že majhen, 

premišljen korak v pravo smer sproži začetek 

dolgoročnejšega prostorskega dogajanja. 

Kako gledate na svoje realizirane projekte Npr. 

Most čez Ado v Beogradu 

V ustvarjalnem procesu arhitekta (mislim 

pa, 

32

SLOVENIJA 


Samo dobra volja in 

optimizem ustvarjalnih 

ljudi, 

ki še danes delajo, 

kljub črnim scenarijem, 

samo to drži to državo 

pokonci. 

Večina 

prebivalcev je ustvarjalna 

in pridna in ima vizijo, ki 

je politika nima. 

da velja podobno za vse druge projektante) je 

najbolj vznemirljivo obdobje oblikovanje arhitekturne 

zamisli, izdelava izvedbenega projekta 

in seveda tudi gradnja. V vseh omenjenih fazah 

je arhitekt bolj ali manj gospodar svojega početja 

in prežet z ustvarjalno strastjo. Ko je objekt 

enkrat zgrajen, ko je predan naročniku in publiki, 

zaživi svoje, od arhitekta neodvisno življenje. 

Tudi intimna vez med njim in avtorjem zamre in 

z njo vse radosti, pa tudi bolečine zaradi napak, 

ki jih pozna in vidi navadno le avtor. 

Ko sva s 

kolegom Viktorjem Markljem, ki je 

projektant in soavtor projekta novega mostu, 

po dolgem času ponovno obiskala Beograd, 

sva doživela most popolnoma brezosebno. Kot 

dva turista, 

ki se čudita veličastnemu objektu, 

razpetemu prek celotne mestne panorame. 

Vaul Takrat se šele zaveš, kakšno srečo si imel, 

da si lahko sodeloval pri gradnji nečesa tako 

monumentalnega. 

Je pa ta sreča povezana tudi s 

hotenjem beograjske 

mestne uprave, ki 

je želela poleg gradnje 

tehničnega objekta pridobiti tudi nov simbolni 

objekt, novo mestno ikono, ki bo povezala stari 

del Beograda z novim in ki bo prepoznavna v 

svoji brezkompromisni dovršenosti. 

Plečnik je primer te brezkompromisnosti. 

Urejanja Ljubljane seje lotil velepotezno, kot 

bi urejal svetovno prestolnico, radikalno in 

brezkompromisno. 

Plečnik je imel naročnike, ki so mu brezpogojno 

zaupali. Zato je lahko v oblikovnem in materialnem 

smislu izpeljal stvari do končne dovršenosti. 

Današnji naročniki so mnenja, da arhitekt nima 

pravice vztrajati pri čistosti oblike, ampak mora 

privoliti v kompromis. Včasih tudi brez resnične 

potrebe. Bolj kot ritualno dejanje in arhitektova 

obredna žrtev na oltarju oblastnega naročnika. 

Pa vendar se vsak tak kompromis zazna na 

objektu kot likovna napaka. Krogla je krogla ali 

pa ni krogla. Ženske nogavice imajo na milijone 

zank, pa opazimo le tisto, ki Beograjski 

je spuščena. 

most še danes nima dokončane zašiljene 

konice, ki čaka nekje v skladišču na boljše čase. 

Gradbeni korporaciji se zdi to kot uspeh v borbi 

proti arhitektu. Konico vidijo kot nepotreben dodatek. 

Pravijo, da skrbijo za stvari, ki so potrebne. 

Jaz pa skrbim za stvari, ki so sicer nepotrebne, 

pravim. Ampak vodijo v lepoto. 

Most z leti v naši zavesti izgublja pomen kot 

prometna naprava, saj se nam zdi to povsem 

samoumevno. 

Pridobiva pa svoj simbolni pomen, 

zato mu je treba dati simbolno moč tudi v obliki. 

Pred kratkim ste zmagali na natečaju za novi 

Ribji most. Ob zmagi je žirija vašo rešitev utemeljila 

med drugim kot "najmanj vpadljivo" 

S 

kolegi soavtorji, konstruktorjem Gregorjem 

Cipotom iz biroja PONTING in arhitektom Boštjanom 

Gabrijelčičem, smo bili mnenja, da so na lokaciji 

Ribje brvi mogoče 

brezštevilne in raznolike 

rešitve. V iskanju raznolikosti skoraj ni omejitev, 

pri odločitvi za minimalistično oblikovano brv pa 

se bližamo eni sami končni rešitvi. Ko objektu ni 

mogoče odvzeti ničesar več, ne da bi se porušil 

ali bi ne bila okrnjena njegova funkcija. Ko postane 

most ideja sama. Za kaj takega je potreben 

pogum, ki ga pridobiš skozi dolgoletne izkušnje. 

Ko verjameš, da manj ni 

manj, ampak več. Moj 

redukcionizma. 

opus sčasoma prehaja od gostobesedja do 

Kot haiku. 

Kako je delati z lastnim sinom, sinovoma 

Smo kot trije povezani računalniki, na znotraj 

naelektreni, na zunaj brezosebni. Zanima nas 

samo končni rezultat in radovednost, kako priti 

do njega. Smo enako konfigurirani, brez trajnejših 

konfliktov. Zanimivo, včasih ne veš, kdo je bolj 

konservativen in kdo bolj napreden, to se menja 

od dneva do dneva, od primera do primera. 

Eksplozivnost 

podajanja stališč je tisto, kar daje 

nov izziv. Kot kratkotrajna sprostitev napetosti, 

kot ustvarjalna iskra. Delati skupaj je po mojem 

popolno. Ker ni ega. Je samo želja narediti nekaj 

dobrega. Veselijo nas predvsem stvari, ne hierarhični 

odnosi. Ko ego stopi v ozadje, ustvarjanje 

prosto steče. 

Kako komentirate aktualno družbeno dogajanje, 

proteste, »ljudske vstaje« Prispevate k 

revitalizaciji družbe 

Statistično živimo v kulturno, okoljsko in tudi 

ekonomsko najkakovostnejšem delu sveta. Okoli 

nas je množica bistrih, talentiranih, ustvarjalnih 

in pridnih ljudi, 

ki delajo in doživljajo uspehe in 

se poleg osnovnega posla ukvarjajo še s hobiji, 

z glasbo, športom, pišejo in ustvarjajo. Medtem 

pa nam politiki rišejo črnoglede scenarije in nam 

dopovedujejo, kako zelo neuspešni smo. Samo 

dobra volja in optimizem ustvarjalnih ljudi, ki 

še danes delajo, kljub črnim scenarijem, samo 

to drži to državo pokonci. Večina prebivalcev je 

ustvarjalna in pridna in ima vizijo, kije politika 

nima. 

Moti me tudi ignoranca naše politične elite do 

problema mladih. 

Politika bi morala biti usmerjena 

k dajanju priložnosti mladim. Nekdo, ki 

pet 

let po diplomi nima priložnosti za udejanjanje v 

praksi, je za stroko izgubljen. Ne samo za stroko, 

tudi za družbo. Mladim moramo omogočiti, 

da se kot strokovnjaki realizirajo. Da ne rečem 

kot človeška bitja. 

Koliko empatije, radoživosti, 

ustvarjalnosti je v naši mladini, če jim le daš priložnost, 

da pokažejo svoje potenciale. Lep primer 

za to je gradnja šol, kijih naši študentje gradijo 

s 

svojimi sredstvi in z lastnimi rokami za najrevnejše 

prebivalce v Južni Afriki, Braziliji in Indiji. 

Nekoč smo rekli: »Mladina je naša prihodnost. 

Ali je danes kaj drugače 

33

SLOVENIJA 


V mladosti ste imeli glasbeno skupino. Zakaj 

niste namesto arhitekt raje postali rockovski 

zvezdnik 

Tole vprašanje meje povrnilo v mladost. Česa 

vsega nismo počeli takrat V osnovni šoli smo 

igrali v mariborskem lutkovnem gledališču, imeli 

svojo zadrugo za izdelovanje lutk in zložljivih 

lutkovnih odrov, ki smo jih prodajali po vsej Jugoslaviji. 

Svojo glasbeno skupino pri dvanajstih 

letih. Njeni člani so danes uspešneži na svojih 

področjih. Kasneje, 

v gimnaziji, je bilo obvezno 

igrati električno kitaro. Vsi ministri 

osamosvojitveni 

moje generacije so bili takrat kitaristi. Mi 

smo začenjali z Alenko Pintarič, Ditko Haberl, 

Ivom Mojzerjem. Veselje je bilo veliko, rezultati v 

šoli pa porazni. Šest cvekov ob prvi konferenci v 

tretjem letniku. 

K sreči sem se zagledal v sošolko, 

odličnjakinjo. Treba je bilo ukrepati. Prijavil sem 

se na državno matematičnofizikalno tekmovanje 

in dosegel v Beogradu drugo mesto. 

doprsno kiparsko plastiko sem prejel srednješolsko 

Prešernovo nagrado. Profesorji so postali 

prijaznejši in maturo mi je uspelo opraviti temu 

primerno. Svoji simpatiji sem sledil v Ljubljano, 

na študij arhitekture. Vsa glasbena oprema je romala 

na razprodajo. 

Za 

Danes sem si priskrbel novo. 

Rollingi ali Beatli 

Po letih sem pripadal flovver povver generaciji. 

Bili smo zapriseženi pacifisti. Zato smo poslušali 

in občudovali predvsem Beatle, ki so se nam 

zdeli bolj subtilni od nasilnih Rollingov. Morda 

bi danes rekli bolj sladkobni, vendar sta nas 

privlačila predvsem njihov optimizem in vera v 

prihodnost. 

In predvsem nenehna inovativnost, 

saj so v bistvu izumili prav vse, kar se v različnih 

variacijah vrti še danes. 

Kaj vas navdihuje 

Prištevam se k radovednim ljudem, 

zato skoraj ni 

področja, ki bi me ne zanimalo. Vendar je za takšno, 

splošno radovednost premalo časa, zato si 

ga prilastim v nočnih urah, ko potujem po spletu 

po tujih krajih, raziskujem zgodovino, se navdušujem 

nad bogastvom nove glasbe, pogosto celo 

do jutra. Zjutraj odprem časopis, preberem novico, 

jo preverim skozi splet, in že smo tam! Kot bi 

razpredal klobko volne. 

Kako lepo seje lotiti natečaja. Ne samo zato, da 

bi zmagal. Zmaga poboža tvoj napuh. A gre za to, 

da v teh mesecih ustvariš nekaj povsem novega, 

kar je skrito v tebi, tvojih izkušnjah, v okolju in 

ljudeh okoli tebe, in potem zraste, se rodi, nekaj 

česar še prej ni bilo. To je čudež. Malo je poklicev, 

ki imajo ta privilegij. Če bi me zaprli v samotno 

celico, bi našel na tleh žebelj, začel praskati po 

steni in že bi nekaj nastalo. 

Je arhitektura umetnost 

Prepričan sem, da je arhitektura umetnost ali pa 

ni arhitektura. In kaj je tisto umetniško v arhitekturi 

Umetnost, tako kot znanost, išče resnico. 

Vendar je umetnost pri tem uspešnejša povsod 

tam, kjer stvari ni mogoče izmeriti, stehtati ali 

dokazati, kjer obstaja le slutnja o resnici, ki jo 

umetnost izrazi skozi metaforo, kot nekaj, kar še 

ni otipljivo in obstaja le kot podzavestna krajina. 

Zato umetnost veliko lažje napove prihodnost 

kot znanost in je pri tem vodnik za naše dolgoročne 

odločitve. Lahko pokaže pot iz krize. Naloga 

arhitekture kot umetnosti je torej, da prevede 

to abstraktno, meta govorico drugih umetnosti 

v otipljivi, snovni svet stvari in oblik. Je torej ena 

od strok, ki lahko konkretizirajo dolgoročne vizije 

drugih umetnosti. Druga naloga arhitekture kot 

umetnosti je manipulacija 

z našimi Podobno 

občutji. 

kot glasba nas lahko tudi arhitektura začara 

v različna razpoloženjska stanja. 

In tako kot 

skladatelj lahko tudi arhitekt počne to načrtno s 

pomočjo svojih orodij in svojega znanja. Lahko 

vpliva na dobro počutje ljudi v nekem prostoru, 

kraju. In takšni ljudje so bolj učinkoviti, ustvarjalni, 

zato je »lepota« tudi ekonomska kategorija. 

Katere knjige najraje berete 

Nekoč sem bil verižni bralec. 

Danes se branje 

leposlovnih 

knjig, ob vsakodnevno potrebnem branju 

dnevnega časopisja in strokovne literature, 

umika v čas počitnic. Pa še takrat raje prebiram 

abstraktnejše tekste kot življenjske zgodbe, ki se 

mi zdijo le še slaba replika lastnih doživetij. 

Ali je arhitekt v Sloveniji danes lahko srečen 

človek 

Kaj pomeni biti srečen Osebno se mi zdi sreča 

to, da imamo kot arhitekti oči, ki vidijo lepoto! In 

ob tem seveda tudi nesreča, 

da vidimo grdoto. 

Če pomeni sreča uspeh v poslu, večjo ali manjšo 

popularnost, potem je to vprašanje bolj izmuzljivo. 

Prav gotovo pa je sreča, če o arhitekturi ne le 

sanjaš, temveč jo tudi uresničiš. To je svojevrsten 

privilegij v času suhih krav in manjšega posluha 

slovenske politike za kulturo. 

Kaj je bistvo življenja 

Bistvo katerekoli oblike življenja je ohranjanje 

njegove kontinuitete. 

Še kaj poleg reprodukcije 

Ja, res je. Ko se rastline razplodijo, ovenijo, mi pa 

še kar živimo. Podarjeno življenje! (smeh) Imamo 

pač privilegij, da se lahko razosebimo in tako 

podoživimo lastno bistvo. Da imamo možnost 

transcendence, sposobnost nekega vzporednega 

življenja, ki ni samo prehranjevanje, ampak veliko 

več. Imamo radovednost in ustvarjalno vznemirjenost. 

Občutek dolžnosti, da delimo rezultate 

svoje ustvarjalne igre z drugimi ljudmi. Empatijo. 

Arhitekti bi morali postati mojstri vtem. 

34

SLOVENIJA 

11.3.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 

SAMOZADOSTNA OSKRBA -IZZIV PRIHODNOSTI 

Mateuž Granda 

Rubrika/Oddaja: / Žanr: 

INTERVJU 


Gesla: 

ARHITEKTURA 

INTERVJU: DR. 

SAŠO MEDVED 

SAMOZADOSTNA OSKRBA 

- IZZIV PRIHODNOSTI 

Priprauil: Mateuž Granda 

Dr. Sašo Medved je profesor na Fakulteti za 

strojništvo v Ljubljani. Poleg tega poučuje tudi 

na Fakulteti za arhitekturo in na Zdravstveni 

fakulteti. V sklopu pedagoškega dela je zadnjih 

nekaj let veliko raziskav posvetil samooskrbovanim 

stavbam. Lani so pod njegovim mentorstvom 

študentje arhitekture in strojništva ob 

Cradaščici v Ljubljani postavili vzorčni objekt. 

Zgrajen je bil vzporedno s projektom IEE IDES-EDU 

in kot del aktivnosti kompetenčnega 

centra TICR. V svojih razmišljanjih je dr. Sašo 

Medved kritičen do sodelovanja strokovnjakov 

pri nas. Ob tem pogosto ugotavlja, da je lažje 

poslati študenta z vprašanjem na univerzo »na 

drugi konec sveta« kot pa k profesorju v sosednji 

kabinet. Meni, da bi boljša izmenjava znanstvenih 

raziskav med stroko in gospodarstvom 

pomenila tudi boljše razvojne možnosti za ene 

in druge. 

Pogovarjala sva se o izkušnjah, ki so jih s študenti 

pridobili z gradnjo samozadostne celice, o 

oskrbi z energijo v prihodnosti in o 

tehnologijah 

v razvoju. 

Kakšna je definicija samozadostnosti Kaj vam 

je ta pojem pomenil pri gradnji samozadostne 

celice v Ljubljani 

Ko govorimo o samozadostnosti, imamo v mislih 

predvsem energetsko samozadostnost. Seveda 

je pomembna tudi oskrba z vodo, krog pitne 

vode in sive vode, kiju želimo zaključiti in spojiti 

tako, da iz stavbe vode ne bi bilo treba odvajati. 

Energetska samozadostnost je povezana z vsem, 

kar v stavbah zagotavlja bivalno ugodje, se pravi, 

z oskrbo stavbe s toploto, s 

hlajenjem, 

osvetlitvijo, 

zagotavljanjem primerne kakovosti zraka 

z energijami, ki se generirajo na ovoju stavbe in 

znotraj njega. 

Kakšen je bil namen tega projekta 

Glavni namen je bil, da bi študentje ob delu 

teoretično znanje dopolnili z delom na realnem 

primeru, se pravi, teorijo podkrepili z inženirskimi 

rešitvami in jih preizkusili v praksi. V primeru 

študentov arhitekture imamo prednost, da predmeta, 

ki ju predavamo, tečeta skozi dva letnika 

in so tako študenti lahko zasnovali stavbo in tudi 

dejansko preizkusili rešitve. Pri študentih strojništva 

je na voljo le en semester, tako da je tehnološke 

rešitve preverjala naslednja generacija. 

Torej na kratko, glavna namena sta bila združitev 

teorije z inženirsko prakso in sodelovanje med 

študenti različnih strok. 

To je pomembno, saj je bil potek načrtovanja 

pravzaprav postavljen na glavo: 

študenti arhitekture 

so od strojnikov dobili rezultate simulacij 

delovanja tehnologij za oskrbo s električno 

toploto, 

energijo in vodo, vključno z zahtevano 

velikostjo elementov. Temu so morali praktično 

brez odstopanj prilagoditi arhitekturno zasnovo. 

Da je bilo načrtovanje še težje, so morali upoštevati 

pravila optimalne vgradnje elementov za 

pretvarjanje sončne energije v ovoj. Načrtovanje 

je bilo zahtevno tudi zaradi dveh dodatnih zahtev: 

največje dovoljene tlorisne površine (30 m2) 

in zahtevane mobilnosti, zaradi katere je celica 

sestavljena iz petih za transport primernih enot. 

Toleranc ni bilo. 

Kaj ste želeli z 

objektom dokazati 

Želeli smo prikazati tehnologije, ki so na voljo. Iz 

več razlogov: prvič, da preverimo, kako delujejo, 

in drugič, da študenti in vsi, 

kijih zanima gradnja 

energijsko učinkovitih stavb, vidijo kompleksnost 

tehnologij. Poleg tega so vsi sistemi vgrajeni 

tako, da lahko v celici izvajamo del pedagoškega 

procesa, študenti pa raziskave v okviru diplomskih 

nalog. Seveda smo želeli tudi pokazati, da 

35

SLOVENIJA 


osnovi shranjene sončne energije v biogorivih, a bi bil povezan z rabo Zamisel o študenti z veseljem namenijo študiju precej več 

pa res, da bi oskrba s toploto lahko temeljila na vozila ali kolesa ali pa v hotelu za del računa, ki 

časa, kot ga predvidevajo učni načrti, če jih delo je bil naš cilj izdelava bivalne enote brez emisij 

energije). pametnih 

omrežjih to vsekakor omogoča, čas pa bo 

zanima. 

škodljivih snovi. 

pokazal, ali se bo ideja o decentralni energetski 

proizvodnji v celoti uveljavila. 

Kakšni so bili rezultati delovanja po enem letu 

izdelave in polletnem spremljanju delovanja 

So se vaša pričakovanja izpolnila 

Kakšen pa je problem shranjevanja električne 

energije 

Verjetno bi bilo najlažje povečati ravno količino 

Je lahko samozadostna oskrba z 

energijo odgovor 

na energetske izzive 

Če bi objekt gradili ponovno, bi verjetno nekaj shranjene električne energije, 

a tudi v tem V stavbah absolutno. To se kaže v posodobljeni 

stvari spremenili. Glede na to, da gre v celoti za primeru velja, da so tehnologije, ki zamenjujejo direktivi o energijski učinkovitosti stavb. Pričakuje 

samogradnjo, bi verjetno lesene gradbene konstrukcije 

manj učinkovite svinčeve baterije, za naš projekt se, da bodo po letu 2020 imele lastnosti blizu 

ostale enake. Pri tehnoloških sistemih predrage. V našem objektu lahko shranimo do samooskrbovanih. Za te stavbe bo značilna še 

za ogrevanje pa smo že v začetku načrtovali 

13 kWh električne energije. Primerjava z dnevno bistveno večja energijska učinkovitost kot pri 

različne solarne sisteme, s katerimi ogrevamo rabo 10 kVVh v povprečnem slovenskem gospodinjstvu pasivnih stavbah, količina potrebne primarne 

objekt s toplim zrakom v oblačnem vremenu in 

shranjevanju toplote z vodnim solarnim sistemom 

v sončnih dneh. Ta kombinacija ogrevanja 

seje izkazala za učinkovito in naslednjič bomo 

vodne sprejemnike sončne energije vsekakor predelali 

potrjuje, da mora uporabnik tudi s tem 

energentom ravnati varčno in upoštevati »navodila« 

računalniškega sistema. 

Ob fotonapetostnem sistemu bi lahko vgradili 

tudi gorivno celico na biometanol. Tako bi ohranili 

energije za delovanje stavbe naj bi se namreč 

zmanjšala na tretjino. 

Sicer pa lahko ugotovimo, da v energijski učinkovitosti 

na nobenem drugem področju ni bil storjen 

tak napredek kot ravno pri stavbah. Danes 

v hibridni sistem za sočasno toplozračno in looodstotno oskrbo z 

obnovljivimi viri, ob znamo načrtovati in izdelati stavbe z desetkrat 

vodno ogrevanje. 

Sicer pa je bil cilj razviti sisteme z več funkcijami: 

torej generacija in shranjevanje ali generacija 

tem pa bi bil vir električne energije brez izgub 

shranjen poljubno dolgo. Vendar imajo komercialne 

naprave majhno moč in so predrage. V 

nižjo rabo energije kot pred nekaj desetletji. 

Vaš vzorčni objekt so gradili študentje. Pomagali 

različnih oblik energije istočasno. To bi pri naslednjih prihodnosti bo problem shranjevanja električne so tudi številni sponzorji. Kako bi ocenili 

rešitvah skušali narediti še v večji meri. energije pomagal reševati tudi eavtomobil s stroške gradnje takega objekta 

Glavni problem samozadostnosti stavb je 

shranjevanje 

svojim hranilnikom. 

15 + 15, torej investicija 15. 000 v stavbo in enako 

energij in vode. Povedano drugače: če 

v tehnologije. To smo dosegli, z optimiranjem 

bi imeli na voljo idealen hranilnik (brez izgub toplote), Bi bilo mogoče energijo shranjevati na globalni zasnove pa so še rezerve. Predvsem pri poenostavitvah 

bi za ogrevanje povprečno velike pasivne 

ravni 

tehnoloških sistemov. 

stavbe potrebovali sprejemnik sončne energije Glede na danes znane tehnologije ne, lahko pa 

s 

površino 2 m2! Ob tem bi bila tudi prostornina bi energente proizvajali stalno z 

geografsko Kako ste z vsemi omejitvami, kijih postavlja 

hranilnika bistveno manjša, kar je za majhne razporejenimi sistemi. Temu cilju sledi projekt tehnologija, pristopili k arhitekturi 

objekte, kot je celica, tudi pomembno. Podobno »DESERTEC«. To je projekt predvsem nemške Študenti arhitekture so kot osnovo za načrtovanje 

je z oskrbo z električno energijo. Taki hranilniki industrije, 

ki ni zgolj energijski, ampak je zaradi dobili zahtevo o največji tlorisni površini 

še niso na voljo, shranjevanje vodika, ki se temu povezovanja severnoafriških in arabskih držav z 

objekta, največji velikosti posameznega modula 

približa, pa je danes še predrago. Uporaba hranilnikov Evropsko unijo tudi politične narave. V okolju z (od petih) in podatke o velikostih naprav za 

pretvarjanje 

s fazno spremenljivimi snovmi (najpogosteje večjim sončnim obsevanjem naj bi zgradili okrog 

sončne energije ter hranilnikih toplote, 

parafini) pa ni dosti učinkovitejša od 1000 toplotnih solarnih elektrarn in jih povezali električne energije in vode. Tu ni bilo možnih 

shranjevanja toplote v vodo, a je bistveno dražja. z 

drugimi sistemi v Evropi, 

ki bi najbolj učinkovito odstopanj in tem zahtevam je arhitekturna zasnova 

Zato tudi v našem objektu toploto shranjujemo 

v vodnem hranilniku. 

izkoriščali lokalne obnovljive vire energije. 

Trenutno pomeni pomembno omejitev potrebna 

izgradnja prenosnega omrežja. 

dosledno sledila. 

Bi bil objekt primeren za serijsko proizvodnjo 

Je mogoče v takem objektu bivati Je kakovost Sicer pa nove globalne energetske tehnologije ni, Vidite možnosti na tržišču 

življenja primerljiva z veljavnimi standardi kar se kaže tudi v približno enakih deležih energentov Lahko rečem, da je večina obiskovalcev menila, 

Objekt je načrtovan za bivanje in naj bi stanovalcem 

v zadnjih 50 letih, je pa seveda učinkovitost da bi glede na velikost objekt bil primeren za njihove 

omogočil prijetno bivanje, seveda ob pretvarjanja energijskih virov vedno boljša. 

potrebe. Vsekakor bi taki objekti za socialno 

učinkoviti rabi energije. »Ponudba« energije 

-toplote in električne energije - Gradnjo samozadostnih stavb in investicije v šibkejše in za ljudi brez stalnih prihodkov ter za 

se iz dneva v razpršene stavbi 

(v vgrajene) energetske sisteme potrebe začasnega bivanja omogočili večjo kakovost 

dan močno spreminja in stanovalec mora vsaj bi verjetno pospešil drugačen koncept trženja 

življenja; za tiste, ki jih privlači tehnika, pa 

del svojih aktivnosti prilagoditi temu. Zato je bil proizvedene energije. Lastnik naprav bi si, na bi pomenili dobertehnološki poligon. Zahteve po 

v okviru enega od diplomskih del razvit sistem primer s prenosom električne energije v omrežje, energijsko učinkovitem bivanju so lahko izziv, in 

sledenja ravnanja z energijo, ki uporabnika opozarja ustvarjal presežek na energijskem računu, ki ne omejitev. Verjetno bi za potencialnega kupca 

na še dovoljeno rabo energije in vode glede bi ga lahko uporabil kjerkoli, ko bi potreboval veljal vsakdo, ki bi sprejel uporabo kompostirnega 

na vremensko napoved v naslednjih treh dneh. Je energijo (na primer pri polnjenju električnega stranišča. 

36

SLOVENIJA 

11.3.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 

Park Dragonja. Krajinska in arhitekturna zasnova 


Rubrika/Oddaja: RECENZIJE Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 308,37 Naklada: 

Gesla: 

ARHITEKTURA 

Pripravil: Mateuž Granda 

'I 

PARK DRAGONJA 

K RAJ Ni Sk A IN ARHITEKTURNA ZASNOVA 

MaitmaTomiic 

Jane 

Koželj 

Park Dragonja. Krajinska 

in arhitekturna zasnova 

Martina Tomšič, Janez Koželj 

Založba Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, 

2012; ISBN 9789616823265 

Delo Park Dragonja. Krajinska in arhitekturna zasnova nas 

vpelje v skrivnost, kako arhitekt načrtuje krajinski park, in 

razkriva veščino, kako lahko iz množice podatkov in plasti 

delovanja procesov izpeljemo »genetski 

kod« prostora, 

ki varovanje krajine uravnava s spremembami, nastalimi 

skozi čas. Projekt ne predvideva načrtovanja končnih stanj, 

temveč izpostavlja pogoje in pravila za samodejavni razvoj 

zavarovanega območja, hkrati pa vključuje dejavnike (partnerstva, 

interesno povezovanje pomembne za razvojno 

perspektivo v omejenih pogojih rabe prostora. Predvidena 

raznolikost dejavnosti (kmetijstvo, poselitev, turizem in rekreacija 

ipd. v parku podpira raznolikost in varstvo narave. 

Predlagane ureditve sledijo načelom minimalne arhitekture, 

ki zahteva prilagajanje prostorskim danostim, čim 

manjši vložek predvsem lokalnega ali ponovno uporabljenega 

gradiva, možnost kasnejšega preoblikovanja in s tem 

zmanjšanje škode v okolju ali korak k 

sanaciji degradiranih 

delov krajine. 

Knjiga prihaja v času, ko nas splošna kriza sili k premisleku 

o možnih, trajnostno naravnanih alternativah in ponovnem 

začetku, ter lahko bistveno pomaga pri odpravljanju nezaupanja 

parka. 

lokalne javnosti do pobude o ustanovitvi krajinskega 

Prav zato v primeru Dragonje model krajinskega parka 

pomeni zlasti izhodišče za razvoj agrikulturnega in naravnega 

parka (vrta Istre), ki bi s 

svojimi visokokakovostnimi 

ekološkimi pridelki oskrboval prebivalstvo vseh večjih mest 

Istre in tako kot nekoč tudi Trsta. Ne nazadnje je dolina Dragonje 

izjemno dragocena z okoljevarstvenega vidika in seji 

moramo tudi zato še posebej posvetiti. 

Koprska arhitektka Martina Tomšič seje že leta 1998, v 

okviru 

diplomske naloge na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, 

posvetila raziskovanju sonaravnega odnosa med antropogenimi 

in naravnimi sistemi, in sicer v okviru predvidenega 

Krajinskega parka Dragonja. Tiskovna komisija Fakultete za 

arhitekturo je presodila, da je diplomsko delo znanstveno 

relevantno in pomeni pomemben prispevek k spodbujanju 

trajnostnega razvoja ne le predlaganega parka, temveč 

celotne Istre in širše regije. Zato ga je uvrstila med izbrane 

diplomske in magistrske naloge, namenjene izdaji v knjižni 

obliki. 

37

SLOVENIJA 

11.3.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 


Janja Brodar 

Rubrika/Oddaja: ARHITEKTURNI IZZIV Žanr: 

INTERVJU 


Gesla: 



Priprauila: Janja Brodar 

Fotografije: Miran Kambio 

Arhitektura in krajinska arhitektura: 

dr. Matej Blenkuš, Miloš Florijančič, 

dr. Ana Kučan, Klemen Kobal 

Investitor: Zauod za šport RS Planica 

Lokacija: Rateče, Planica 

Oktobra lani so v Planici odprli prvo izvedeno 

fazo prenovljenega skakalnega centra, ki poslej 

ne bo več le skakalni, temveč nordijski. Končna 

ureditev bo namreč vključevala tudi nov tekaški 

center, celotni kompleks pa bo omogočil 

organizacijo mednarodnih tekmovanj na najvišji 

ravni, ne le z vidika števila obiskovalcev 

(15. 

000), ampak predvsem organizacijske logistike 

sočasne izvedbe tekem v smučarskih skokih 

in teku na smučeh. Projekt je bil pred tremi 

leti izbran na javnem državnem natečaju: za 

zasnovo športnih objektov in zunanje ureditve 

so bili izbrani arhitekti A. biroja in krajinski arhitekti 

studia AKKA. Doslej sta bili po natečajni 

rešitvi prenovljeni Bloudkova velikanka in nekoliko 

manjša 100metrska skakalnica, končan 

je tudi nov sodniški stolp, ki je zaradi neustrezne 

lokacije že drugič zapored nadomestil v 

muzej preurejeni stari »nemški« sodniški stolp. 

Da gre za objekt nacionalnega pomena, pove 

tudi legendarna zgodba 

o starem sodniškem 

stolpu, ki so ga Nemci zgradili v času okupacije 

med 2. svetovno vojno. Zgornji del stolpa, kije 

bil lesen, so domačini dan pred prvo nemško 

tekmo požgali in jim tako preprečili tekmovanje 

na tem za Slovence tako simbolnem mestu. 

Intervju: dr. 

Matej Blenkuš 

Po pravici: kolikokrat ste bili pred začetkom 

natečaja na prireditvi v Planici 

Jaz osebno nikoli. Nekateri člani ekipe so veliki 

ljubitelji, drugi pa nekoliko manj. V resnici je 

temeljni cilj prenove Planice vtem, da postane 

privlačen in zanimiv kraj tudi takrat, ko tu ni na 

tisoče ljudi, siren in veseljačenja ob dolgih poletih. 

Planica ima dva obraza: enega poznamo in 

k temu ni kaj dodati, drugega skušamo razkriti 

s 

prenovo. 

Kaj se je v tako ogromnem projektu izkazalo 

za najlepše in najbolj dražljivo, kaj pa po drugi 

strani za najtežje 

Najtežja je organizacija dela in s tem projektantskega 

tirna. Gre za izjemno kompleksen projekt, 

neprimerljiv z vsem, kar smo kadarkoli počeli doslej. 

Razdeljen je na veliko projektnih in izvedbenih 

faz, sodelujeta dva projektna tima, vsebina 

projekta pa se kot to po navadi poteka sproti 

dodeluje in dopolnjuje. Vesel sem, da so naši sodelavci 

tako tolerantni do vseh trdih orehov, kijih 

moramo na poti do konca projekta streti, in da 

na vse skupaj gledajo kot na velik izziv, priložnost 

in navsezadnje tudi čast. 

Lepši 

del projekta pa je dejstvo, da skakalnice 

niso tipski produkt, kot so to dandanes na primer 

stanovanjski bloki, poslovne stavbe ali trgovine. Z 

načinom razmišljanja o izvedbi, detajlih in materialih 

se vračamo v zlato dobo arhitekture, ko so 

imeli arhitekti v rokah vse podrobnosti stavb, od 

kljuk na oknih pa do receptu re fasad nega ometa. 

S čim ste nadaljevali Bloudkovo inženirsko 

inovativnost 

Stanko Bloudekje bil pri zasnovi prvotne velikanke 

velik pragmatik. Oblika pobočja se je skoraj 

idealno ujela 

z želeno konturo skakalnice, z eno 

majhno izjemo. Vrh doskočišča je manjkal. 

Namesto 

da bi 

ga gradil s kupi peska in zemlje, se 

je kot gradbenik odločil, da ga postavi na »kolih«. 

S tem je v svojih pionirskih časih Planica dobila 

prepoznavno podobo v svetu. Idejo, ki danes 

morda niti ni več tako drzna in inovativna, saj 

imamo po svetu veliko skakalnic, ki so konstrukcijsko 

bistveno bolj napredne, smo v njeni spontanosti 

prevzeli in jo subtilno nadgradili. Odstranili 

smo vse stebre in doskočišče postavili na 

ločno konstrukcijo. Ko stojiš ob skakalnici in gledaš 

ločno konstrukcijo, ki se razpne od odskočne 

mize prek 40 m do začetka strmega pobočja, vse 

deluje zelo naravno, kot da bi se v obliki združili 

dinamika skoka in logika konstrukcije. 

Pri Planici se v arhitekturnem smislu največja 

drama zgodi na točki, ko se skakalec odlepi od 

tal. S tem vsebina in oblika odlično sodelujeta. 

Pri drugih skakalnicah, kjer je zalet po navadi postavljen 

na vitke stebre, pa skakalec iz višav po 

lebdeči konstrukciji pospeši do mize, ki že leži na 

terenu, in se s skokom od njega nekako »odbije«. 

To pa v resnici ni prav posrečeno. 

Zakaj ste za konstrukcijo izbrali beton, ne jekla 

Pri izbiri osnovnih materialov smo se naslonili 

na dejstvo, da Planica leži v sorazmerno zelo pristnem 

naravnem okolju, kjer prevladujejo skalna 

pobočja in mešani gozdovi. Alegorija kamna je v 

arhitekturi seveda beton, gozd pa neposredno 

sodeluje z uporabljenim lesom. Beton uporabljamo 

tam, kjer želimo poudariti trajnost, 

monumentalnost, 

merilo in grobost osnovnih oblik. 

Les pa v nasprotju s tem asociira z minljivostjo, 

sivenjem, 

krhkostjo in detajli. 

Koliko strokovnih sodelavcev z 

drugih področij 

(in 

katere) ste imeli Kaj je pri Planici obsegalo 

38

SLOVENIJA 


delo arhitekta in kaj delo krajinskega arhitekta 

Sodelavcev je pri projektu veliko. Začenši s krajinskimi 

arhitekti studia AKKA, ki jim je nujno 

preoblikovanje terena zaradi umeščanja skakalnic 

uspelo subtilno spojiti z naravno topografijo, 

tako da se poseg v prostor vpne v pobočje, hkrati 

pa dajo konture in nakloni jasno vedeti, kje se 

konča delo človeka in začne morfologija narave. 

Poleg tega je k projektu veliko prispeval tudi tim 

statikov in geomehanikov. Nobena od gradbenih 

konstrukcij ni trivialna in praktično vse ležijo na 

strmem pobočju. Strojni in elektro inženirji so 

poskrbeli, da infrastruktura zasneževanja, 

namakanja 

in razsvetljave ob skakalnicah funkcionira 

tako, kot mora. Vseh skupaj nas je bilo vsaj 25, 

nismo se pa nikoli postrojili in prešteli 

S čim bi se dalo primerjati obseg projekta celotnega 

nordijskega centra 

Investicijsko s tremi precej velikimi 

poslovnostanovanjskimi 

objekti, projektno in logistično 

pa bolj s kakšnim večjim industrijskim obratom. 

NC Planica je državni projekt. 

Kako vaša arhitektura 

izkazuje svoj nacionalni pomen 

Na to vprašanje je težko odgovoriti, saj žal nihče 

ne ve, 

kaj verodostojno sodi k državnemu pomenu. 

Lahko pa trdimo, da smo z načrtno zadržanim 

oblikovanjem in trajnostno izbiro materialov 

na eni strani ter drznostjo konstrukcij na drugi 

pokazali na tiste vrednote, ki bi po našem prepričanju 

lahko predstavljale slovenske narodne vrednote 

v mednarodnem smislu. Ob tem je prav, 

da Planico primerjamo z drugimi podobnimi 

skakalnicami, npr. v Innsbrucku, Holmenkolmu 

ali CarmischPartenkirchnu. 

Kakšen je občutek na vrhu zaletišča za navadnega 

človeka 

Približno takšen kot na vrhu skalnega previsa 

nad globokim morjem. Občutek monumentalnega 

in ponižnega obenem. A še precej bolje je 

stati tik ob odskočni mizi, ko se mimo tebe zavihti 

človeško telo z več kot 100 km/h! 

DATOTEKA 

Arhitektura in krajinska arhitektura: 

dr. Matej Blenkuš, Miloš Florijančič, 

dr. Ana Kučan, Klemen Kobal 

Investitor: Zavod za šport RS Planica 

Lokacija: Rateče, Planica 

Leto načrtovanja: 2010 

Leto izvedbe: 2012 

Površina objekta: 6000 m' 

Površina parcele: 12000 m1 

Pozidana površina: 6000 m' 

Statika: Vojko Kilar 

Elektro instalacije: Miran Špeh 

Strojne napeljave: Andrej Robič 

Dobavitelji stavbnega pohištva: 

TMP d. o. o. Mizarstvo Žlahtič d. 0. 0. 

Dobavitelji gradbenih materialov: 

SCP Tehnik d. d. 

Dobavitelj fasadnih elementov: 

SCP Tehnik d. 0. 0. 

Dobavitelj izolacijskega materiala: 

Knauf Insulation 

d. 0. 0. 

39

SLOVENIJA 

11.3.2013 HIŠE 


Naslov: 


Avtor: 

Rubrika/Oddaja: PODČRTANO Žanr: 

VEST 


Gesla: 

ARHITEKTURA 


ARHITEKTURA - INVENTURA 201012 

Pregledna razstava članov Društva arhitektov 

Ljubljane prikazuje večji del slovenske arhitekturne 

produkcije zadnjih dveh let. Razstavljeni 

arhitekturni dosežki obenem ponujajo tudi svojevrstne 

odgovore na nekatera vprašanja, npr. 

Kakšna sta danes simbolna moč in pomen arhitekture 

Kakšna je njena vloga v sodobni družbi 

V sklopu razstave bodo potekala tudi predavanja 

Lokacija: Cankarjev dom 

Organizacija: Društvo arhitektov 

Ljubljane 

2. 

Trajanje: 13. -4. 3. 2013 

Na fotografiji: razstava Arhitektura 

inventura 200810 

www. cdcc. si 

pod skupnim naslovom Arhitektura spodbuja. 

LEONARDO DA VINCI V LJUBLJANI 

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani gostijo 

potujočo razstavo o renesančnem umetniku in 

izumitelju Leonardu da Vinciju. Na razstavi Da 

Vinci - Genij je predstavljenih več kot 200 eksponatov, 

od modelov njegovih izumov v naravni 

velikosti do reprodukcij njegovih najbolj znanih 

del. 

Da Vincija predstavljajo kot znanstvenika, 

izumitelja, preučevalca človeške anatomije, 

inženirja, arhitekta, filozofa in ne nazadnje tudi 

renesančnega umetnika. 

Lokacija: Gospodarsko razstavišče 

Ljubljana 

Avtorji razstave: skupina Grande 

Exhibitions iz Avstralije 

2. 

Trajanje: 15. -12. 

5. 2013 

www. davinci. si 

40

SLOVENIJA 

11.3.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 


EVa Prelovšeh Niemela 


POROČILO 


Gesla: 

ARHITEKTURA 

PODČRTANO RAZSTAVE DOGODKI Izbor in besedilo: Eua Prelovšeh Niemela 

STUDIO STRATUM V HIŠI ARHITEKTURE 

V Ljubljani je bila na ogled razstava arhitekturnega 

biroja Studio Stratum z naslovom Arhitektura 

kot infrastruktura/infrastruktura kot arhitektura. 

Na razstavi so bila predstavljena nekatera izvedena 

dela, 

Emonska hiša, 

kot so ureditev arheoloških parkov 

Zgodnjekrščansko središče v 

Ljubljani, Razstavnoprodajni objekt v Postojnski 

jami in Akvarij za človeške ribice v Postojnski 

jami ter drugi arhitekturni in urbanistični projekti. 

Ob razstavi je bil izdan tudi razširjeni katalog 

z uvodnikom Mihe Dešmana. 

Lokacija: Hiša arhitekture v Ljubljani 

Trajanje: 19. 12. 201218. 1. 

2013 

Na fotografiji: Razstavnoprodajni 

objekt v Koncertni dvorani v 

Postojnski jami 

Foto: Miran Kambič 

www. studiostratum. net 

RAZSTAVA O SOVJETSKI MODERNI 

Razstava Sovjetska moderna 79557997. 

Neznane 

zgodbe je prvič pokazala arhitekturo iz neruskih 

sovjetskih republik. Razstavni projekt je odmaknil 

pozornost od običajne ruske perspektive 

in v središče pozornosti postavil arhitekturo 

Armenije, Azerbajdžana, Estonije, Gruzije, 

Kazahstana, 

Kirgizistana, Latvije, Moldavije, Tadžikistana, 

Turkmenistana, Ukrajine, Uzbekistana in 

Belorusije. 

Lokacija: 

AZW Architekturzentrum Dunaj 

Trajanje: 8. 11. 201225. 2. 

2013 

Na fotografiji: Loža za pevce, 

19571960, Talin, Estonija 

Foto: Markus Weisbeck 

www. azw. at 

MEDNARODNA ARHITEKTURNA ŠOLA 

GLENN MURCUTT MASTERCLASS 

Glenn Murcutt Masterclass (GMMC) je 

dvoteLokacija: Riversdale in Sydney, 

denska mednarodna arhitekturna delavnica. 

menjena je tako izkušenim arhitektom kot tudi čas: 22. 9. -6. 10. 2013 

začetnikom, študentom arhitekture, profesorjem www. ozetecture. org 

NaAvstralija 

ipd. ki se želijo seznaniti s procesom ustvarjanja 

sonaravne in trajnostne arhitekture. Delavnica 

poteka pod mentorstvom Pritzkerjevega nagrajenca 

za arhitekturo Glenna Murcutta. Prvi 

teden udeleženci preživijo v čudovitem okolju 

Riversdala, kjer imajo priložnost živeti in delati v 

enem od Glennovih arhitekturnih biserovcentru 

Arthur and Yvonne Boyd Education Centre, 

drugi teden pa se preselijo v Sydney. 

PODČRTANO 

PROJEKTI 

MALA ULICA 

januarja so v Ljubljani odprli Družinski center 

Mala ulica, prvi tovrstni center v Sloveniji, ki je 

namenjen družinam s 

predšolskimi otroki. Mala 

ulica je javna dnevna soba z zanimivimi labirintom, 

igrali, 

knjižnim kotičkom in kavarnico. Interier 

je zasnovan z željo po edukativnosti. Otrokom 

pomaga spoznavati mesto Ljubljana skozi igrala, 

ki se nanašajo na značilne urbane točke (stavbe, 

parki, 

spomeniki, živali in rastline). 

Lokacija: Prečna ulica 7, Ljubljana 

Investitor: Mestna občina Ljubljana 

Avtorici arhitekture: Mateja Panter in 

Špela Kuhar 

Foto: Blaž Budja 

www. ijubljana. si 

41

prebivalec 

SLOVENIJA 

11.3.2013 HIŠE 


Naslov: 

URBANI VRTOVI MESTA MARIBOR 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


Lansko leto je v okviru Evropske prestolnice 

kulture 

zaživel projekt Urbane brazde. Ta medijsko 

precej odmevni projekt je slovensko tradicijo 

vrtičkarstva umestil med globalne trende. 

Doslej seje tega pojava držal precej negativen 

predznak, saj gre v večini primerov za na videz 

neurejena zemljišča z barakami iz odpadnih 

materialov. »Urbane brazde« so kulturo vrtičkarstva 

povzdignile na povsem novo raven. 

V 

svetuje samooskrba prebivalstva s hrano 

vroča tema. Prenaseljene urbane metropole 

spoznavajo vrtičkarstvo kot ekološki koncept 

prihodnosti. Pri nas se, kot se zdi, z mladimi 

generacijami in novimi spoznanji o ekološki pridelavi 

hrane dolgoletna tradicija vrtičkarstva le 

nadgrajuje in nadaljuje. 

Za revijo smo se pogovarjali s koordinatorjem 

projekta Matejem Zonto. 

Hišica v predmestju z lastnim vrtom je stereotipna 

želja slovenskih družin. 

Od socializma 

dalje je to del narodne zavesti. Prej kmetje so se 

izselili in postali delavci v tovarnah. Zdi se, da 

vrtiček pomeni vez s koreninami. Je v kolektivni 

zavesti slovenstva. 

Kako seje porodila ideja o 

skupih vrtovih v predmestju Maribora 

Skupnostni urbani eko vrt le na videz leži na 

obrobju mesta, saj je postavljen v neposredno 

bližino najgosteje poseljenega dela Maribora 

(Borove vasi in Nove vasi), kjer živi okrog 14. 000 

ljudi (i 

na 10 m2). Gostota poseljenosti 

je bila eden ključnih kriterijev pri izbiri lokacije. 

Drugi je bil, da gre za zemljišče v občinski lasti, ki 

je zapuščeno in na katerem ni vrtičkarjev, so pa 

ti na sosednjih zemljiščih. 

Odločitev za te kriterije temelji na treh predpostavkah. 

Prvič, da je treba vrtove postaviti 

čim bližje prebivališča potencialnih vrtičkarjev 

in se s tem izogniti potrebi po gradnji dodatne 

infrastrukture -tu mislim na parkirišča, ki bi 

sicer zagrizla v velik del zemljišča poleg tega 

mora imeti lokacija urejene dostope za pešce 

in kolesarje ter seveda bližino javnega prevoza; 

vse navedeno omogoča vrtičkarjem redno vzdrževanje 

vrta in zmanjšuje stroške. Drugič, s tem 

projektom smo želeli povečati število uporabnih 

površin za vrtove v mestu, zato nismo privolili 

v to, da bi le preuredili že obstoječo lokacijo z 

začasno preselitvijo vrtičkarjev; in tretjič, poleg 

vrtička oz. koščka zemlje, ki kaže na ruralno preteklost, 

h kateri se radi vračajo prebivalci, je 

druga 

stereotipna značilnost tukajšnjih prebivalcev 

sosedska zavist - in prav na to smo računali, ko 

smo postavili vzorčni primer skupnostnega vrta 

v bližino »neurejenih« vrtov: da bo tudi sosed 

želel tako urejen vrt. 

Če pa govorimo o zgodovini urbanega vrtnarstva, 

je ta povezana z industrializacijo in urbanizacijo. 

Prvi primer urejenih urbanih vrtov, po 

katerem smo se tudi mi delno zgledovali, so 

vrtovi v železničarski koloniji v Mariboru, ki je 

dokončno podobo dobila leta 1874. Tiste vrtove 

so obdelovali migrantski delavci iz remontnih 

delavnic železnice, ki so večinoma prihajali 

iz 

severnih dežel AvstroOgrske. Podobna je zgodba 

vrtov v drugih mestih, npr. vrtovi za družine 

rudarjev v Velenju 

Kakšna je vaša strategija 

Strategijo pri izbiri parcele sem že nakazal. Sledil 

ji je seveda drugi del projekta, ki je hkrati tudi 

eden od ciljev, in sicer oblikovanje skupnosti 

42

SLOVENIJA 


VRT 

Besedilo: 

Nina Štrous in Matevž Granda 

Fotografije: 

Urbane brazde, Vanja Bučan, 

Sani Ohretič Resulbegouič 

Koordinator projehta: 

Matej Zonta 

Urbanizem in arhitektura: 

Sani Ohretič Resulbegouič 

Zasaditue: 

mag. Niho Stare 

vrtičkarjev. Za dosego tega so bila potrebna 

številna izobraževanja, delavnice, delovne akcije 

Vrtičkarji so bili aktivno vključeni v proces nastajanja 

vrta prek vseh faz, in to skoraj eno leto. 

Sami so konsenzualno, 

kar pomeni prek vrste 

razgovorov in prek razprav na primerih dobre 

prakse iz tujine, oblikovali in sprejeli skupinski 

dogovor glede delovanja na tem vrtu oz. 

principe, 

pravila delovanja. Organizirali so se v društvo 

Urbani eko vrt ter prevzeli (samo)upravljanje 

celotnega vrta in tudi nekaterih bližnjih parcel. 

Če govorimo o strategiji doseganja omenjenega 

cilja, je seveda izjemnega pomena tudi infrastruktura, 

ki jo ponuja skupnostni vrt: skupne 

lope, lesene dvignjene grede za gibalno ovirane, 

igrala za otroke, vrtiček, namenjen semenski 

knjižnici, in drugi za ljudi 

s posebnimi potrebami, 

čebelnjak in skupnostni objekt s fotovoltaiko, 

zbiralnikom deževnice in suhimi kompostnimi 

sanitarijami, ki delujejo na osnovi bakterij, in 

ne kemikalij. Pomen infrastrukture odseva tudi 

v načinu organiziranja vrtičkarjev: za vsako od 

osmih skupnih lop po en koordinator in predstavnik 

na ožjih sestankih 

Kakšni so cilji 

Samopreskrba čim večjega števila prebivalstva, 

sonaravna oz. ekološka pridelava in samoorganiziranje 

skupnosti vrtičkarjev ter s tem 

spodbujanje samoorganiziranja širše lokalne 

skupnosti. 

Kdo je tarčna skupina 

Vsi prebivalci mesta, pri čemer je pomemben 

angažma, ki so ga pripravljeni vložiti v skupnostni 

vrt, v skupno 

dobro, in ne le v lastni vrtiček. 

Nismo želeli ponoviti napak nekaterih načrtovalcev, 

ki ne upoštevajo vrta kot prostora socializacije 

in raznolikosti in kjer postavijo različne 

socialne in starostne kriterije, kot so to storili 

denimo v Ljubljani, 

s tem pa ustvarili geto, ki 

nikomur ne koristi. 

Pričakujete širši družbeni vpliv 

Iz številnih mest po Sloveniji in tudi tujine prihajajo 

v Maribor različne skupine, da bi se učile 

iz naše izkušnje, 

da bi tudi v svojem lokalnem 

okolju lahko ustvarili podoben vrt. 

Mislite, da ima vrtičkarstvo v Sloveniji potencial 

kot gibalo razvoja, ali gre za preizkus sociološke 

narave 

Odvisno od tega, kako definiramo razvoj. Zame 

razvoj skupnosti ni gradnja velikih infrastrukturnih 

projektov, ampak odkrivanje, omogočanje in 

podpiranje potencialov skupnosti, kot radi pravijo 

socialni ekologi. 

Kako ocenjujete odziv 

Odziv je neverjeten in kaže na to, da nam je 

uspelo pokazati na izjemno potrebo in hkrati 

ponuditi model, kako to potrebo zadovoljiti na 

trajnosten način, skupaj z ljudmi. 

Kaj je s pridelkom 

Vrtičkarji si delijo pridelek, ki zraste na skupnih 

površinah. 

Te zavzemajo tretjino celotnega vrta, 

ki meri en hektar. Kar zraste v sadovnjaku starih 

visokodebelnih sort sadnega drevja ob sprehajališču, 

je namenjeno sprehajalcem in vsem, ki 

se ob Pekrskem potoku rekreirajo. Kar pa zraste 

na vsakem od 81 

posameznih vrtičkov, pripada 

tistemu, ki vrtiček obdeluje. 

43

SLOVENIJA 

11.3.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 

Dnevna soba v središču mesta 



INTERVJU 


Gesla: 

ARHITEKTURA 

ARHITEKTURNI IZZIV 

SI. MOBIL 

Priprauil: Mateuž Granda 

Fotografije: Žiga Intihar 

Arhitektura: Kragelj arhitekti 

Leto izuedbe: 2012 

Lokacija: Ljubljana 

Dnevna soba 

v središču mesta 

V središču Ljubljane je mobil Si. pred kratkim 

odprl novo poslovalnico. Arhitektka Alenka 

Kragelj Eržen iz podjetja Kragelj arhitekti nam 

je predstavila inovativni pristop pri načrtovanju 

prostora. Prodajalna prinaša nekaj inovativnih 

in funkcionalnih rešitev. V njej kupec ni več le 

kupec, pač pa postane uporabnik prostora in 

različnih storitev, ki so mu tam na voljo. 

Zasnova nove Si. mobilove poslovalnice v središču 

Ljubljane je povsem drugačna, kot smo vajeni. 

Kakšen je bil pristop k oblikovanju prostora 

Si. mobil nenehno išče nove poti do svojih kupcev 

in naročnikov. Ko seje odprla priložnost za trgovino 

na Prešernovem trgu, so vedeli, da jo morajo 

izkoristiti in hkrati testirati nove koncepte in 

nove pristope. Že na začetku je bilo odločeno, da 

ustvarjamo vodilno Si. mobilovo prodajalno, t. i. 

»flagship« trgovino. 

Skozi uvodne analize in raziskave smo ugotovili, 

da so kupci precej nezadovoljni s tradicionalnimi 

»mobilnimi« trgovinami in da pravzaprav ne želijo 

biti več le kupci. Želijo biti enakovreden sogovornik 

osebju v trgovini. Želijo nepristranski 

nasvet, 

ne pa prodajnega nagovora. Želijo koristno 

porabiti svoj čas, 

ne pa v stresu čakati v vrsti. 

Ta načela so vodila naš premislek. Presegli smo 

tradicionalne okvire prodajalec 

kupec in v 

ospredje postavili dve produktivnejši uporabniški 

izkušnji. Prvo, kako obiskovalec doživlja izdelke in 

storitve v trgovini -ti so zdaj v središču pozornosti, 

v »soju žarometov«. In drugo, kako obiskovalec 

doživlja sam prostor. Kako ga začuti in kako 

ga uporablja. Prostor nagovarja in vodi uporabnika, 

da se sprehodi po njem, raziskuje, preizkusi 

izdelke, se zaplete v pogovor, se usede, sprosti, 

uredi misli in sprejme nakupne odločitve. Osebje 

trgovine je le podpora in pika na i te izkušnje. 

44

SLOVENIJA 


Eden od prostorov se imenuje »dnevna soba«. Fotelj, 

televizor, knjižne police, vse to ustvarja ambient 

domačnosti. Kakšna je funkcija tega prostora 

Dnevna soba je zgolj eden od prostorov, ki v trgovini 

ustvarjajo različne ambiente in različna razpoloženja. 

Ima več funkcij. Lahko si na primer ogledate 

ponudbo tablic in drugih naprav, ki so nameščene v 

tem prostoru. Lahko se usedete na oblazinjeno klop 

ali kocko in udobno počakate, da bo vaš svetovalec 

prost. Če ste prišli s 

prijateljem ali partnerjem, se 

lahkota, medtem ko vi urejate zadeve, na različne 

načine kratkočasi v dnevni sobi. 

Ali pa se tam pogovorite 

in posvetujete s svojimi zaupniki o tem, 

kaj bi bilo dobro imeti. To je zgolj nekaj možnosti 

uporabe dnevne sobe. Seveda mobil Si. prostor 

uporablja tudi za predstavitve svojih storitev in za 

kratke interne sestanke. Ideja pa je tudi, da bi imeli 

dnevno več terminov, ki bi bili namenjeni različnim 

vsebinam, predstavitvam novosti, izobraževanjem 

o zanimivih orodjih in aplikacijah in podobno. 

Zanimivo je, da ste uporabniku namenili prostor 

za delo. Se vloge obračajo 

Gotovo se obračajo. Mobilne tehnologije in internet 

korenito spreminjajo to, kako in kje opravljamo 

svoje delo. Vedno večje delovnih mest in delovnih 

nalog, ki so vezane le na internetno povezavo. 

Zato smo v zgornji etaži ustvarili »coworking« 

prostor. Na voljo je deset delovnih mest, ki so za 

zdaj brezplačna in jih lahko uporablja vsak. Tam so 

brezžični internet, kavomat, hladilnik s sendviči, pa 

tudi tiskalnik in druge naprave za popolno mobilno 

pisarno. Zraven je še manjša sejna soba, ki jo je 

mogoče najeti. 

Kako ste naročnika prepričali v tako inovativno 

zasnovo 

Si. mobil je odprto in napredno podjetje, zato 

prepričevanje o novih pristopih in konceptih ni bilo 

potrebno. Vodstvo ima jasno vizijo. Naša naloga v 

tem projektu je bila, da skupaj z njihovim internim 

timom poiščemo najboljšo strategijo, ki vodi dote 

vizije. Vseeno lahko rečem, da ko smo upravi predstavljali 

koncept nove Si. mobilove pilotne trgovine, 

so bili presenečeni in navdušeni. 

Prodajalna je umeščena v historično stavbo. Je bil 

to izziv 

Seveda. Poseg v starejši objekt je vedno izziv. Znotraj 

omejitev, ki jih je vedno veliko, moraš narediti 

največ, kar se da. Pilotni koncept trgovine smo sicer 

najprej razvili na tlorisu z »idealnimi« merami, 

potem pa smo ga prilagodili atipičnemu tlorisu 

prostora na Prešernovem trgu. 

Zanimivo je tudi to, 

da je sama blagovna znamka 

razpoznavna, a hkrati zelo nevsiljiva. Kako vam je 

to uspelo 

Pri 

projektu so sodelovali tudi oblikovalci iz oglaševalske 

agencije Luna. Mislim, da se njihove rešitve 

zelo lepo zlijejo s 

pročeljem 

hiše in da bi to lahko 

bil primer, kako diskretno, in kot ste rekli, 

nevsiljivo 

umeščati poslovne lokale v staro mestno jedro. 

Ravno med izvedbo projekta nove trgovine je 

Si. 

mobil prenovil tudi svojo celostno podobo, tako 

da je videz trgovine res svež in prijeten. 

Je prodajalna uspešna 

v zadovoljstvu uporabnikov 

Je mogoče izmeriti razliko 

Seveda, vedno je mogoče izmeriti spremembe in 

razlike glede na prejšnje stanje. Natančnejše rezultate 

bo dala analiza, 

ki jo prav zdaj pripravljamo. A 

glede na to, da slišimo, da je trgovina nenehno polna, 

in da smo na Tvvitterju in Facebooku zasledili 

same pozitivne odzive, lahko že zdaj z 

gotovostjo 

rečem, daje bil projekt uspešen. 

DATOTEKA 

Si. mobilova pilotna trgovina, Ljubljana 

Investitor: Si. mobil d. d. 

Arhitektura: Kragelj arhitekti d. o. o. 

Alenka Kragelj Eržen, Jure Vanič, Darja Zubac, 

Boštjan Eržen, 

Nataša Poličar 

Leto načrtovanja: 

2012 


Površina objekta: pritličje 108 m1 + 

nadstropje 52 m" 

skupaj 160 m1 

Grafična oprema: Luna/TBWA 

Elektro instalacije: 

Viktor Oštarjaš, ELITPLAN d. o. o. 

Glavni izvajalec gradbeno obrtniških del: 

Panta Rhei d. o. o. 

Dobavitelji notranje opreme: 

- 

Svetila: Zumtobel Licht d. o. o. 

Talne obloge: Parketni center d. o. o. 

Fototapeta: Printam. si 

Mizarska oprema: 

Smrekca d. o. o. 

Boštjan Žgajnar 

Blazine in nasloni: Klun ambienti d. o. o. 

Stoli: Vitra - Kubus Interier d. o. o. 

Pedrali Beltram d. o. o. Bene d. o. o. 

Mize: Pedrali Beltram d. o. o. 

Zgornja etaža 

Spodnja etaža 

45

SLOVENIJA 

11.3.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 

Svež brst na večnem drevesu življenja 

Janja Brodar 


INTERVJU 


Gesla: 

URBANIZEM, ARHITEKTURA 

LESEN PRIZIDEK K WALDORFSKI ŠOLI 

NA POLJANAH 

Pripravila: Janja Brodar 

Fotografije: Miran Kambič 

Arhitektura: Ira Zorho 


Lokacija: 

Ljubljana 

Svež brst 

na večnem 

drevesu življenja 

46 

Na poljanski strani grajskega griča v Ljubljani je 

ob stari stavbi Ljudske kuhinje, ki jo naseljuje 

vvaldorfska šola, lansko leto zazevala gromozanska 

gradbena jama, na zadnji strani po videzu 

sodeč globoka kakih pet nadstropij. Luknjo, 

ki je s strani Streliške ulice vkopana le za dve 

etaži, je napolnila podzemna telovadnica, nad 

njo pa je ob kamnino grajskega hriba prislonjen 

nadzemni del novega prizidka šole. V leseni 

stavbi oblih tlorisnih oblik arhitekta Ire Zorka s 

sodelavci prijetno preseneča nekonvencionalna 

notranjost, nekakšna mešanica nepredvidljive 

pravilnosti in naključne urejenosti. Navdušujejo 

drzni detajli v skupnih prostorih: grozd lesenih 

stebrov s poudarjenimi kanelurami v avli, surova 

kamnina grajskega griča, že malo porasla z 

bršljanom, kije kar notranja stena povezovalnega 

trakta; pa preprosta trstika na stekleni 

strehi, prepojenost z vonjem po lesu in še in še. 

Vseprisotnim zavojem in oblinam in krožnicam 

(v 

navkljub krožnico se morajo po enem izmed 

vvaldorfskih načel zaključiti vse linije, ki bi sicer 

tvorile oster kot) ima hiša dobre možnosti, da 

navduši z modernizmom indoktrinirane stanovske 

kolege, in je tudi sicer velik korak naprej 

h 

gradnji javnih objektov iz naravnih materialov 

na slovenskih tleh. O projektu nam je podrobnosti 

razgrnil arhitekt Ira Zorko. 

Katera so bila oblikovna izhodišča za projektiranje, 

ki ste jih zaradi specifike vvaldorfske šole 

morali upoštevati Kako ste jih povezali 

oz. 

prevedli glede na kontekst grajskega griča ter 

obstoječe stavbe iz 17. in 19. stoletja 

Nobenih izhodišč ni bilo razen naklonjenosti 

vodstva šole naravnim materialom, kar nam je 

končno omogočilo, da smo glino, kamen, les, 

trstiko kljub včasih prav trmasto nasprotujoči 

zakonodaji vključili tudi v javni objekt. Oblika 

je odgovor na težavnost lokacije, ki je bila za 

zahtevani program (šest učilnic, dva paviljona 

in večnamenska dvorana) izredno majhna, in kot 

ste opazili, stisnjena med strmo severno pobočje, 

spomeniško zaščiteno stavbo in cesto. Tudi 

tukaj je naročnik prisluhnil argumentom prostora 

in robnim okoliščinam, kot smo jih sproti 

razbirali, in ni silil v maksimalni izkoristek, ki bi 

na koncu ogrozil kakovost obstoječega. Menim, 

da je dobra arhitektura rezultat upoštevanja in 

odkrivanja, 

in ne izmišljevanja. 

Zakaj je toliko linij v tlorisu zaokroženih oz. 

zakaj jih v današnji dobri arhitekturi najdemo 

zelo redko 

Kot sem na kratko že omenil, osnovna oblost 

arhitekture izhaja iz napora, kako dati (pre)majhnemu, 

a za šolo zelo pomembnemu odprtemu 

prostoru obliko varne posode za igro in druženje. 

Ta naj bo zasnovana tako, da je nova stavba ne 

bi izrivala na prometno cesto; hkrati pa naj bi 

vizualno vključevala kvalitete širšega prostora, 

kot sta mogočna platana in pogled na cerkev 

sv. Jožefa onkraj ceste. Iz te osnovne oblosti, ki 

je nastala, ko so učilnice odstopile del svojega 

prostora skledi dvorišča, je izšla oblost samih 

učilnic in paviljonov na strehi. Ta zaokroženost 

torej ni formalna, ampak vsebinska, ni organska, 

ampak geometrijska, in zato lahko upa na to, da 

bo postala komplement klasičnemu jeziku stare 

stavbe. 

Ne mislim, da v arhitekturi primanjkuje zaokroženih 

linij. Še vedno, tako kot od nekdaj, vidimo 

stavbe, utemeljene na krogu ali kvadratu. In kot 

v preteklosti tudi danes logično prevladujejo slednje. 

Pomanjkljivost vidim v tem, da nismo več 

sposobni harmonizacije obeh principov. Velik 

delež uspeha modernih arhitektov, kot so Alvar 

Aalto, Hans Scharun, Alvaro Siza, tudi naš Edvard 

Ravnikar, da tukaj ne omenjam Jožeta Plečnika, 

ki 

je ostal zavezan klasičnemu jeziku, pripisujem 

ravno njihovi sposobnosti smiselnega prepletanja 

narave obeh temeljnih geometrij. Poleg tega 

danes nihče več ne išče soglasja s širšo celoto. 

Ker ga ne more. Za to ni osnovnih družbenih 

pogojev. 

Naš urbanizem je utemeljen na odmikih in 

dopustnih tolerancah, in ne na umetnosti zaupanja, 

dotikanja in stikovanja. In kot tak je le odsev 

narave medčloveških odnosov v sodobni družbi. 

Tretji velik problem sodobne gradnje je njena 

prevelika racionalnost in mehanska točnost. 

Tudi arhitektura je, kot vse drugo, zapadla 

industrializaciji 

in pretirani standardizaciji. Govorim 

o majhnih, a vitalno pomembnih odstopanjih, ki 

tradicionalno niso bila površnosti, ampak obvezna 

sestavina oblikovanja, 

kije prostor obogatila 

za dimenzijo časa. To je obširna tema, povezana 

z »živostjo« 

prostora. 

Mene je bolj kot zunanjost 

navdušila notranjost; 

predvsem prostori za komunikacijo: avla, 

ki je napol v starem, napol v novem delu, pa 

stebri in mali amfiteatrček v njej. In občutek, ko 

iz stare šole stopiš v prehod s stekleno streho, 

na njej pa trstika. Namesto ometanih sten pa 

kar surova izkopana kamnina, po kateri se že 

pnejo rastline. Pogumno! 

Hvala. A to so hkrati zelo preproste in normalne 

stvari. 

Novo naj bi bilo v odnosu do obstoječega

SLOVENIJA 


le prirastek, 

svež brst na večnem drevesu življenja. 

Danes, v sodobnem svetu, seveda ni tako. Prej nasprotno. 

Sam pa si mislim, kako naj bo nekaj novega, če ni 

starega, ki bi to potrdilo, ovrglo ali ovrednotilo To je 

tako, kot če ne bi verjeli v lastne temelje. Pa 

še 

poslovnokomercialni 

in interesni pritiski so vedno močnejši 

in zaradi njih naravnih, celovitih in logičnih rešitev 

velikokrat ni več mogoče uveljaviti. 

Kateri prostor v hiši pa je vam najbolj všeč 

Tudi meni ugajajo svetloba, atmosfera in izbrani 

pogledi, 

ki se odpirajo iz povezovalnih prostorov in 

spremljevalnih prostorov, avle, stopnišč, visečega ganka 

in teras. Mislim si, da po daljši notranji zbranosti v 

učilnicah učencem pomaga, 

če se lahko med odmori 

okopajo v neposrednosti naravnega, ki jih ponovno 

poveže s tu in zdaj. In pa velika telovadnica globoko 

pod zemljo. Kljub vkopanosti in masivnim betonskim 

stenam, ki jo obdajajo, ima dobro akustiko, zračnost, 

svetlobo in toplino. 

Kateri so materiali, ki ste jih uporabili, in kakšne so 

njihove prednosti 

Uporabili smo številne naravne materiale iz našega 

neposrednega okolja; njihova prednost je majhna 

količina porabljene energije pri njihovi pripravi in transportu, 

največja pa se kaže v mikroklimi, ki jo ustvarjajo, 

v zdravju in dobrem telesnem počutju. Lepo se tudi 

starajo, z leti dobivajo patino, tudi tisto nevidno, kiji 

vzhodnjaki rečejo »saba«. 

Je bil izkop v grič zahteven poseg 

Zelo. Zaradi njega sem na začetku nasprotoval rešitvi 

s telovadnico pod zemljo, a na koncu ni bilo druge 

možnosti. 

Kakšno sled (drugačno od tiste v klasičnih sodobnih 

šolah, ki se gradijo po Sloveniji) bo pustila ta šola kot 

objekt, arhitektura, v otrocih, ko bodo odrasli 

To je zdaj seveda nemogoče reči. Moramo počakati, 

da otroci odrastejo in morda kdaj povejo kaj o tem. 

Arhitektura je pomembna, a le kot ozadje dogajanja, ki 

lahko v najboljšem primeru prebudi ter omogoči spontane 

doživljajske in spoznavne procese v konkretnem 

času in prostoru. 

Kaj pogrešate v slovenski arhitekturi 

Pogrešam vse, kar pogrešam tudi v družbi, ki je, kot 

vsi vedno bolj občutimo, utopljena v sistemsko 

potrošništvu, 

ujeta v nenaravne, a strogo ločene pristojnosti 

in obsedena s tekmovalnostjo. To vse onemogoča, da 

bi se arhitektura kot prastara veščina harmonizacije 

odnosov, naravnih zakonov in eko logičnosti (oikos 

logos) polno in uspešno uveljavila. Pri tem seveda ne 

mislim le na gradnjo objektov. Tako pa vsako leto uspe 

arhitektom ustvariti nekaj drznih, dovršenih in simpatičnih, 

ki pa so večinoma estetski svetovi sami zase; 

medtem sta človeška skupnost in prostor kot širša, 

naravna in kulturna celota še naprej podvržena eroziji, 

razpadata, se banalizirata in trošita. 

Vaš sanjski projekt 

Moj sanjski projekt je želja, da bi se duhovno prebudili 

in osrčili; pregnali abstraktni strah v sebi in začutili 

vsak trenutek bivanja v konkretnem prostoru in času 

kot priložnost za osebno zorenje, dopolnjevanje in 

transcendenco. In da bi v skladu s to v sebi izbojevano 

normalnostjo preoblikovali robne pogoje družbenega 

življenja. Zato me kot arhitekta privlačijo naloge, 

katere ne bo nikoli naročnika, in način reševanja, pri 

katerem so ključni medčloveški odnosi, speče moči 

prostora, misli in naključja. 

za 

DATOTEKA 

Prizidek z dvorano - VValdorfska šola 

Ljubljana 

Investitor: Mestna občina Ljubljana, 

Paritas d. o. o. 

Arhitektura: Ira Zorko 

Soavtorji prve faze projekta 2003: 

Janko Rožič, Aleksander Saša Ostan, 

Nataša Pavlin, Gašper Drašler, Primož 

Cašperšič, Katja Žagar, Oona Johnsen 

Sodelavci druge faze projekta 2006: 

Barbara Grilc, Gregor Gašperšič, 

Dušan Moli, Primož Roškar 

Leto idejne zasnove: 2003 in 2006 


Projektanti statike prizidka betonski del: 

Tomaž Klančnik 

leseni del: 

dr. Bruno Dujič, CBD gradbeno in 

d. 

poslovno projektiranje 

o. o. 

Projektanti notranje opreme: Ira Zorko 

(telovadnica), Anton Šantl (učilnice) 

Projektanti zunanje ureditve: 

Landart d. o. o. Izidor Habjanič 

Projektant akustike dvoran: Saša Galonja 

Glavni izvajalec gradbeno obrtniških 

del: SGP Tehnik d. o. o. 

Orbipark 

Rubner, Moena d. o. o. 

Izvajalci posameznih del: 

d. o. o, 

Energomont 

Mupo oprema in inženiring 

Saning 

d. o. o. 

d. o. o. 

IMP Promont 

d. d. VVisdom d. o. o, 

d. o. o. 

Glavni izvajalec/dobavitelj notranje 

opreme: Elan Inventa d. o. o. 

Dostopnost za invalide: delna 

Uporabna površina objekta: 1726 m! 

Velikost gradbene parcele: 1570 m2 

Investicija: 1350 eur/rrV 

47

SLOVENIJA 

11.3.2013 HIŠE 


Naslov: 

TRAJNOSTNA STAVBA PAR EXCELLENCE 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 

ARHITEKTURA, OPN 

PAR EXCELLENCE 

Avstrijska dežela Predarlska, ki meji na Švico, Nemčijo in Liechtenstein, je glede energijske 

učinkovitosti stavb in trajnostne gradnje ena vodilnih evropskih regij. Dežela sije 

zastavila strateški cilj postati energijsko samozadostna do leta 2050. Predstavljeni projekt 

je delec v mozaiku korakov, ki vodijo do izpolnitve tega visoko postavljenega cilja. 

Na zemljišču v stanovanjskem predelu avstrijskega mesteca Lustenau je prvotno stala 

hiša starih staršev enega od naročnikov. Prenove, ki bi zagotovila sodobno bivalno okolje 

in želeni energijski standard, zaradi omejenih sredstev niso mogli izpeljati, zato so se 

odločili za rušitev in zgraditev nove hiše. Arhitekturno se stavba od drugih sodobnih 

pasivnih hiš razlikuje po dokaj razgibani kompoziciji in specifični fasadni Tehnologija 

oblogi. 

montažne lesene okvirne konstrukcije z vgrajeno izolacijo je omogočila postavitev 

celotnega objekta na lokaciji v dveh dneh. V enem tednu je bila hiša z vgradnjo oken in 

vrat ter pričvrstitvijo fasadne opne zaščitena pred vsemi vremenskimi vplivi. 

Izbira črne industrijske tkanine kot zunanje fasadne opne je na videz precej nevsakdanja. 

Material iz polietilena, ki je pri industrijskih objektih in na teniških igriščih v uporabi že 

precej časa, ima kar nekaj prednosti. Je odporen proti UVžarkom, s tem barvno obstojen 

in trajen. Takšna fasada je pralna, vodoodbojna, 

a obenem prezračevana. Material je 

mogoče 

looodstotno reciklirati in je cenovno med najugodnejšimi zaključnimi fasadami. 

Na voljo je sicer še v nekaterih drugih barvah, a črna ima prednost v tem, da se prezračevanj 

prostor za tkanino zaradi sončnega obsevanja bolj segreje, kar pozimi zmanjša 

toplotne izgube. 

48

Sodobna ničenergijska hiša iz lesa 01 

SLOVENIJA 


LEPE HIŠE 

Besedilo: Jernej Markelj 

Fotografije: Wolfgang Scheide; 

Lahe Constance 

Arhitektura: LU+ Architektur; 

Walter Unterrainer in 

Christoph Lauritsch 

Lokacija: 

Lustenau, Predarlsha, Avstrija 

Načrt/izuedba: 20102011 

Razgibana uolumenska kompozicija z 

nadstreškom optično zmanjša 

duonadstropno 

hišo in ustuari uporaben, prijeten 

zunanji prostor. 

02 

Za fasado hiše je bilo porabljenih skoraj 

300 m2 industrijske tkanine. 

03 

Na strehi je postavljena prua faza sončne 

elektrarne. Ob dopolnitui bo proizvajala 

douolj električne energije za pokritje 

useh potreb hiše. 

04 

Hiša poleg toplotne črpalke načeloma ne 

potrebuje drugega uira ogrevanja, a se 

je naročnik kljub temu odločil za ugradno 

manjšega kamina na drua u dneunem 

prostoru, katerega uloga je bolj u 

ustvarjanju ambienta. 

DATOTEKA 

Hiša V. B. 

Lustenau, Avstrija 

Arhitektura: LU+ architektur; VValter 

Unterrainer in Christoph Lauritsch 

Leto projekta: 

2010 


Površina: 168 m1 (bivalna 

površina 

ogrevano): 48 m! (garaža, vetrolov in 

shramba - neogrevano) 

Velikost gradbene parcele: cca 1000 m' 

Pozidana površina: cca 185 m2 

Okvirna višina celotne investicije 

(s honorarji in lastnim delom a brez 

opreme): 390 000 eur 

49

SLOVENIJA 


50

SLOVENIJA 


Energijsko gledano hiša temelji na konceptu pasivne 

hiše z dodano sončno elektrarno na strehi, 

ki zadovoljuje vse potrebe po energiji. 

Hiša je 

posledično v obratovanju ničenergijska in obenem 

tudi ničemisivna, saj toploto, potrebno za 

talno ogrevanje in pripravo tople vode, pridobiva 

prek električne toplotne črpalke z zemeljskimi 

sondami. Za dosego energijske učinkovitosti v 

standardu pasivne hiše je bilo pri projektu treba 

upoštevati več stvari. Vse zunanje konstrukcije 

(stene, tla, streha, okna, vrata) bivalnih prostorov 

so visoko toplotno izolativne. Servisni prostori 

(garaža, shramba, vetrolov) so izločeni iz izolativnega 

ovoja in neogrevani. Z daljšo stranico se 

stavba odpira proti jugu in prek velikih okenskih 

površin omogoča precejšnje sončne dobitke v 

zimskem obdobju. Z drugih strani je objekt bolj 

zaprt in ima le manjše okenske odprtine, saj s 

tem preprečuje toplotne izgube. Vgrajeno je 

mehansko prezračevanje z vračanjem toplote, ki 

zagotavlja stalen vnos svežega zraka. 

Trajnostni vidik projekta ni le vtem, daje hiša 

ničenergijska 

in da so uporabljena gradiva z okoljskega 

vidika premišljeno izbrana, ampak tudi v 

tem, da zasnova hiše omogoča zadovoljevanje 

potreb uporabnikov na daljši rok. S predelitvijo 

velikega dnevnega prostora je mogoče preprosto 

pridobiti manjšo pisarno ali dodaten spalni 

prostor. Pritlični del hiše s tem zadosti vsem 

potrebam po bivanju veni etaži -tudi za gibalno 

ovirane osebe ali oslabele. 

Hiša uteleša je predstavnik enega izmed sodobnih 

pogledov na trajnostno gradnjo, ki za 

dosego čim manjše rabe energije v celotnem 

življenjskem ciklusu stavbe in kakovostnega 

zagotavljanje 

bivalnega okolja združuje napredno 

tehnologijo in naravna gradiva ter pri zasnovi 

upošteva podnebne razmere. Je to model bivanja, 

ki bo regijo popeljal k načrtovanemu cilju 

energijske samozadostnosti, ali pa je za to potrebno 

še kaj več 

05 

V sodobni kuhinji predstavlja središče kulinaričnega 

ustuarjanja pogosto uelik kuhinjski otok. 

06 

Iz zgornjega nadstropja je omogočen dober pregled 

nad dogajanjem u okolici. 

07 

V omari med kopalnico in hodnikom je z obeh strani 

dostopen jašek za umazano perilo, ki uodi u utiliti 

u pritličju. 

08 

Obilica suetlobe u prostorih se zmehča na lesenih 

pouršinah s čimer se ustuarja toplina in domačnost. 

TLORISI 

Pritličje usebuje skupne prostore: uhodno uežo med 

garažo in zunanjo shrambo, hodnik s stopniščem, 

utiliti s shrambo, kopalnico in na koncu uelik 

dneuni prostor s kuhinjo in jedilnico. V zgornjem 

nadstropju so zasebni prostori: desno od stopnišča 

sta spalnica in tehnični prostor ter na leui strani 

kopalnica in due otroški sobi. 

51

SLOVENIJA 

11.3.2013 HIŠE 


Naslov: 

POZITIVNA PRIHODNOST! 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 

ARHITEKTURA 

Projekt samozadostne bivalne celice je nastal 

v sklopu programa Inteligentna energija za 

Evropo, pri katerem sodeluje tudi ljubljanska 

univerza. Na pobudo prof. dr. Saša Medveda 

so tako študentje Fakultete za arhitekturo, Fakultete 

za strojništvo in Zdravstvene fakultete 

združili svoja znanja in po več mesecih dela je 

nastala Bivalna enota Celica. 

Projekt je odgovor na vse večje potrebe po 

zmanjšanju porabe energije v zgradbah in posledično 

onesnaževanja okolja. Tako količina 

obnovljive energije, ki 

jo zagotavlja Celica, znaša 

ioo odstotkov, delež izpuščenih emisij v ozračje 

pa o odstotkov. 

Pri Celici je velik poudarek na uporabi naravnih 

materialov, mobilnosti in uporabi sončne energije. 

Objekt je bil zasnovan za serijsko izdelavo, 

s čimer bi še dodatno znižali ceno gradnje in 

zagotovili večjo učinkovitost izkoriščanja 

obnovljivih 

virov energije. 

Zaradi potrebe po mobilnosti je Celica razdeljena 

na pet funkcionalno povezanih enot (bivalni 

del, spalnica v mansardi, sanitarna enota z WC-jem 

in prho, tehnološka enota s 

kuhinjsko nišo 

ter mansardni del tehnološke enote z ogrevalnim 

sistemom). 

Celica je ogrevana s tremi različnimi solarnimi 

ogrevalnimi sistemi, za oskrbo z električno energijo 

je vgrajen fotona petostn i sistem. Dodan je 

tudi sistem za zbiranje deževnice, odpadna voda 

se čisti v rastlinski čistilni napravi. Zato enota ni 

priključena na noben javni komunalni sistem. 

Za delovanje Celice so bile zasnovane tudi nove 

tehnologije, 

ki so bile razvite v okviru 

Kompetenčnega 

centra za trajnostno gradbeništvo 

Celica je namenjena prikazu novih energetskih 

TIGR. 

tehnologij in študijskemu delu študentov 

Univerze v Ljubljani. V njej bodo potekale 

demonstracije tehnologij za strokovnjake, 

dijake 

in učence ter javnost, v prihodnosti pa bo, 

upamo, 

služila svojemu prvotnemu namenu, 

samozadostnemu bivanju. 

52

SLOVENIJA 


LZJ 

E0jJ m, 

LEPE HIŠE 

Besedilo: Aleksandra Šmajdek 

Fotografije: Doc. dr. Ciril Arkar, 

Suzana Domjan in študentje 

Arhitektura: študenti 3. letnika, 

Fakulteta za arhitekturo 

Univerze u Ljubljani 

Lokacija: Ljubljana, 

ob Finžgarjevi ulici 


DATOTEKA 

Samozadostna bivalna celica, 

Ljubljana 

Arhitektura: študenti 3. 

letnika, 

Fakulteta za arhitekturo 

Investitor: projekt IEE IDESEU in podjetja 

z donacijo opreme 

Leto načrtovanja: 2011 


Površina objekta: 

30 m1 

Koncept stavbnih instalacij: 

prof. dr. Sašo Medved, dr. Ciril Arkar 

Glavni izvajalec gradbeno obrtniških del in 

dobavitelj lesa: Severles d. 0. 0. 

Toplotna izolacija: 

Knauf Insulation d. 0. 0. Jub d. 0. 0. 

Turna d. 0. 0. CMC Ekocon d. 0. 0. 

Stavbno pohištvo: Gašper trženje 

d. 0. 0. 

Velux Slovenija 

d. 0. 0. 

Ogrevanje: Titan d. d. Sonnenkraft, 

Danfoss d. 0. 0. 

d. 

Prezračevanje: Ving, 0. 0. 

Oskrba s sanitarno vodo: Rheinzink, 

Trimo d. d. Sonnenkraft, Titan d. d. 

Danfoss d. 0. 0. 

Kolpa 

d. d. 

Oskrba z električno energijo: 

Šolar (skupina Gorenje), Elgom 

Razsvetljava in električna napeljava: 

d. 

Elgom, Elsyst 

0. 0. Eltako 

Ravnanje z vodo in odpadki: Ekorim 

Informacijske tehnologije: PCCNS 

streha z naklonom ponuja večjo povrSino za zbiranje vode 

sanitarni del objekt 

Je sestavljen Iz 5 delov 

53

SLOVENIJA 

11.3.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 

PODČRTANO NATEČAJI NAGRADE 

Eva Preloušeh Niemela 


VEST 


Gesla: 

ARHITEKTURNI NATEČAJ, ARHITEKTURA 

PODČRTANO NATEČAJI NAGRADE Izbor in besedilo: Eua Preloušeh Niemela 

UREDITEV NASELJA DOBROVA 

Na urbanističnem natečaju za ureditev naselja 

Dobrova je bila izbrana zasnova, ki je s premišljeno 

kompozicijo manjših stavb dosegla kakovostno 

rešitev ureditve centra kraja. Center je 

sestavljen iz zadružnega objekta na severozahodu 

in treh objektov na jugozahodu; tu je kot 

četrti, tako imenovani prazni člen v kompoziciji 

predviden Trg Emila Adamiča. Med objekti so 

zasnovane ulice za pešce, kjer poteka živahna 

storitvena dejavnost. 

Naročnik: Občina Dobrova 

Gradec 

Avtorji: Uroš Razpet, Anja 

Gašper Medvešek, Klara Bohinc, 

Matej Delak, Saša Regoršek, 

Eva Senekovič 

Leto natečaja: 2012 

www. zaps. si 

Polhov 

NASELJE POLHOV GRADEC 

Na urbanističnem natečaju za ureditev naselja 

Polhov Gradec je prvo nagrado prejela zasnova, 

kijev naselju nanizala štiri nove trge; nanašajo 

se na obstoječe elemente, kot so topografija, posebne 

točke prostora, vedute, vstopna pot in stara 

vaška naselbina. Vse te trge povezujejo poti, 

ki so zasnovane tako, da omogočajo večplastno 

rabo površin za pešce in pretočnostjavnega prostora. 

Avto se mora v novi zasnovi kraja podrejati 

pešcu in kolesarju. 

Naročnik: Občina Dobrova - Polhov 

Gradec 

Avtorji: Maruša Zoreč, Maša Živec, 

Uroš Rustja 

Sodelavci: Ana Golmajer, Aleksij Vičič, 

Tadej Bolta 

Leto natečaja: 

2012 

www. zaps. si 

SLOVENSKI ŠTUDENTSKI PROJEKT V 

OŽJEM IZBORU ZA NAGRADO RIBA 

Decembra lani je v Londonu potekala podelitev 

prestižnih priznanj Kraljevega inštituta britanskih 

arhitektov (RIBA) za najboljše študentsko 

delo; nominiran je bil tudi slovenski študentski 

projekt zgraditve večnamenske dvorane v 

Južnoafriški republiki (SAIP 2011). 

Projekt seje 

izmed 288 nominiranih uvrstil v ožji izbor 14 

mednarodnih projektov, kar nedvomno dokazuje 

uspešnost študentov in mentorjev Univerze v 

Ljubljani. 

Mentorji: prof. dr. Aleš Vodopivec, 

doc. mag. Anja Planišček, asist. 

Josip Konstantinovič, 

Medvešek, Miha Prosen 

asist. Gašper 

Avtorji: Janja Orel, Ana Pezdirc, Maša 

Pire, Lucija Lautar, Eva Senekovič, 

Aleš Gabrijelčič, Katja Lončar, Gašper 

Fabijan, Uroš Babnik, Primož Pavšič, 

Jure Kolenc, Tadej Bolta, Jernej 

Kovač Myint, Jošt Hren, Maša 

Ogrin, 

Peter Plantan 

Leto zgraditve: 2012 

Foto: skupina SAIP 2011 

www. saip. si 

UREDITEV SREDIŠČA MESTA LAFAYETTE 

Skupina šestih študentov Fakultete za arhitekturo 

Univerze v Ljubljani je pod mentorstvom doc. 

dr. like Čerpes, Nejca Černigoja in Aleksandra 

Vujoviča zmagala na idejnem urbanističnem 

natečaju za ureditev in revitalizacijo središča 

mesta Lafayette v Louisiani v ZDA. Natečajni predlog 

"SUSTAINABLE democraCITY" je prejel prvo 

nagrado za območje ožjega mestnega središča, 

Main Street, enega izmed šestih obravnavanih 

območij. Nagrada kaže na to, da je avtorjem 

kljub precejšnji prostorski in kulturni oddaljenosti 

uspelo pravilno razbrati problematiko mesta 

Lafayette in da so znali predlagati rešitve, ki 

so jih tudi lokalni strokovnjaki prepoznali kot 

najboljše. 

Naročnik: 

organizacija Creative Action 

Avtorji: Matic Bizjak, Anže Grubelnik, 

Matic Kocjan, Eva Košan, 

Matej Košmerl, Maja Smonkar 

Mentorji: lika Čerpes, Nejc Černigoj, 

Aleksander Vujovič 

Leto natečaja: 2013 

www. creativeactionacadiana. org 

54

SLOVENIJA 


PODČRTANO NATEČAJI NAGRADE Izbor in besedilo: Eua Prelovšek Niemela 

ALPSKA ARHITEKTURNA NAGRADA 

Švica je razpisala drugi arhitekturni natečaj, v 

okviru katerega bo za najboljše primere trajnostne 

prenove in gradnje z območja Alp podelila 

mednarodno arhitekturno nagrado Constructive 

Alps. Namen nagrade je spodbuditi arhitekte in 

investitorje k energijsko učinkoviti gradnji objektov 

iz domačih gradbenih materialov, predvsem 

pa navdušiti prebivalce Alp za trajnostno prenovo 

in gradnjo. 

Na fotografiji: Občinska stavba v 

Raggalu (Avstrija), kije prejela prvo 

nagrado na natečaju leta 2011. Objekt 

je zgrajen iz smrekovega lesa, ki 

raste v bližnjih gozdovih; arhitektura: 

Johannes Kaufmann. 

Foto: Adolf Bereuter 

www. constructivealps. net 

liliji 

NAGRADA TREND ZA KSEVT 

Decembra so že dvanajstič podelili nagrado 

trend za najboljše stvaritve slovenskih avtorjev. 

Za arhitekturo je nagrado prejel projekt Kulturno 

središče evropskih vesoljskih tehnologij Vitanje 

(Ksevt), kije bil zasnovan kot kolektivni projekt 

štirih vodilnih birojev: Bevk Perovič arhitektov, 

dekleva gregorič arhitektov, Sadar + Vuga arhitektov 

in biroja Ofis, ki so se v ta namen povezali 

v Arhitekturno združenje za Vitanje. 

Avtorji: AZZV Arhitekturno 

združenje za Vitanje 

Foto: Tomaž Gregorič 

Leto zgraditve: 2012 

www. ksevt. eu 

NATEČAJ EUROPAN 12 

Sredi marca bodo že dvanajstič razpisali evropski 

natečaj za mlade arhitekte Europan; potekal bo 

na temo Prilagodljivo mesto/Adaptable City. 

Letošnja 

tema se bo posvetila spremembam, ki so 

jih deležna evropska mesta: zmanjševanju ekološkega 

odtisa, da bi prebrodili energetsko krizo, 

in borbi proti učinku tople grede. Te transformacije 

v mestih bodo mogoče le, 

če bomo skrbno 

premislili tako obliko kot tudi metabolizem mest 

(vključno 

s 

porabo energije). 

Na fotografiji: zmagovalni projekt 

Europan 11, Dunaj, avtor: Artur 

Borejszo 

Rok prijave: 18. 3. -14. 6. 2013 

Rok oddaje: 28. 6. 2013 

www. europaneurope. com 

55

SLOVENIJA 

12.3.2013 KAKOVOST BIVANJA 


Naslov: 

Avtor: 


Janez Škrlec 

Rubrika/Oddaja: KAKOVOST BIVANJA Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

ARHITEKTURA 

Okna, 

vrata 


O novih virih energije je bilo že 

veliko napisanega, zelo malo 

pa je znanega, kako bomo lahko 

učinkovito prihranili energijo 

v hišah, stanovanjih in naših 

različnih bivalnih prostorih. 

Rešitev se nam bo ponudila z 

učinkovitim razvojem 

elektrokromnih 

sklopov (angl. ECD 

- Electrochromic devices). Danes 

je cilj raziskovalcev združiti 

različne funkcije za prihranek 

energije, za ustvarjanje lete, 

za ogrevanje in hlajenje in za 

osvetljevanje in zatemnjevanje 

po želji uporabnika. 

Z razvojem ECD se intenzivno 

ukvarjajo tudi pri nas, še zlasti 

na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. 

Prizadevajo si, da bi slovensko 

znanje čim prej prišlo v 

aplikativne proizvode, ki bodo 

pomembno vplivali na odlično 

počutje v naših delovnih ter bivalnih 

in drugih prostorih. Vsem 

je znano, da moderna arhitektura 

uporablja vse več velikih steklenih 

površin in želja po udobju v 

delovnih in bivalnih okoljih od 

nas zahteva večjo izkoriščanje 

sončnega sevanja za segrevanje 

prostorov. Znano je, da je ogromna 

količina energije (3040 

primarne energije) porabljena 

za segrevanje, ohlajevanje, 

osvetljevanje, 

funkcije. 

Večino dneva (8090 

prezračevanje in druge 

preživimo 

v zaprtih prostorih, zato je 

potreben dotok naravne svetlobe. 

Danes že poznamo načine, 

kako zmanjšati stroške, 

najpogosteje 

pa se v zadnjem času 

omenja izjemen potencial uporabe 

elektrokromnih sklopov. 

V to kategorijo sodijo tudi tako 

imenovana pametna okna nove 

generacije. Komercializacija ta 

Gradbeni servis Franc Stanko s. 

p. se 

ukvarja z gradbeništvom, strojnimi 

ometi, fasaderstvom in zaključnimi deli 

v gradbeništvu. Gsm 041 651 147 

maih gradbeniservis. franc@siol. net. 

kšnega produkta za arhitekturne za pametna okna, da bi postala 

bilo tisto, kar bi prineslo rešitve gospodarstvo. 

namene je trenutno še predraga uporabna v stanovanjih, hišah 

in povezana z velikimi tehnološkimi in tudi v avtomobilih Tudi tam 

zahtevami. Soočeni smo so namreč podobne zahteve in 

s 

problemom kontrole izgube srečamo se s podobnimi problemi. 

energije skozi steklo zaradi 

gradienta 

Prekomerno gretje prostorov 

na zasteklitvi. Zatemnjena je večinoma le posledica sončne 

stekla preprečujejo vstop toplote, svetlobe, ki vstopa skozi zastekljene 

vendar hkrati povečujejo stroške površine, ne pa tudi visoke 

osvetljevanja. Reševanje številnih zunanje temperature. Izkaže se, 

opisanih ovir pa se obeta z da je možno v takšnih območjih 

razvojem novih (ECD) 

elektrokromnih klimatske naprave povsem 

nadomestiti 

sklopov oziroma sistemov. 

z uporabo pametnih 

ECD odpira številne tehnološko oken. 

zanimive možnosti spreminjanja 

transmisivnosti, absorptivnosti, Izziv za 

reflektivnosti in emisivnosti. Gre 

za nove tehnologije in ne za že 

raziskovalce 

dolgo znan koncept konvencionalnih Kot tehnološka rešitev se ponuja 

elektrokromnih stekel. kontinuiran tako imenovan rolltoroll 

Izziv za raziskovalce danes in v proces na polimernih nosilcih, 

bližnji prihodnosti je 

nizkocenovnega 

razvoj 

stabilnega produkta. 

ki bi se preprosto lepil na že 

obstoječe zastekljene površine in 

Tu se ponujajo možnosti tudi vključeval v nove zasteklitve 

uporabe polimernega substrata, in bi bil ključnega pomena za 

ki je primeren zaradi svoje teže 

in fleksibilnosti. Seveda pa je nizkocenoven 

varčevanje z energijo. Preliminarni 

podatek za prihranek energije 

ECD primeren tudi za hlajenje je 1926 Izziv raziskovalcev 

v fototermiki za zmanjševanje 

je izdelava tankih transparentih 

pregrevanja sončnih absorberjev. 

prevlek z minimalno 

Čeprav je ta fenomen slabo motnostjo, priprava tankih plasti 

poznan in zapostavljen, sam potencial, pri nizkih procesnih temperaturah. 

ki ga lahko nudi pametno Seveda so pričakovanja na 

okno z uporabo ECD, pa še področju ECD velika kakor tudi 

zdaleč ni izkoriščen. Kaj bi torej izzivi za slovensko industrijo in 

Nove tehnologije, ki si utirajo 

pot v komercializacijo, so zelo 

obetavne, izpolnjujejo že veliko 

pomembnih zahtev, vsebujejo 

sprejemljiv elektrokromni efekt, 

nudijo nizko motnost, možnosti 

zatemnitve fototermnih sistemov. 

Priprava tankih elektrokromnih 

nizkih temperaturah 

plasti pri 

bazira na osnovi tehnologij 

priprave barv in zato odpira novo 

in zelo zanimivo področje elektrokromnih 

barv, svoje pa bo na 

tem področju prispevala tudi 

nanotehnologija. 

Takšne 

površine 

bodo privarčevale množino energije, 

ki je ekvivalentna danes znanim 

kapacitetam proizvedenih s 

fotovoltaiko. Razvoj in uporaba 

takšnih ECD je zanimiva tako z 

ekonomskega kot tudi z okoljskega 

vidika in s tem bomo izboljšali 

bivalne pogoje z zmanjšanjem 

sončnega bleščanja, hkrati pa 

lahko z zatemnitvijo steklenih 

površin zmanjšamo porabo 

energije za hlajenje prostorov. 

Z uspešnim razvojem ECD torej 

lahko kaj kmalu pričakujemo povečanje 

komunitete in prihranek 

energije tudi v naših domovih. 

Janez Skrlec, 

predsednik odbora za 

znanost in tehnologijo 

pri OZS 56

SLOVENIJA 

9.3.2013 www.trajekt.org 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Igriva arhitektura 2013 

Avtor: 

Rubrika/Oddaja: 

Površina/Trajanje: 

Žanr: 

Naklada: 

SPLETNI ČLANEK 

Gesla: 

ARHITEKTURA 

http://trajekt.org/2013/03/06/igriva-arhitektura-2013-2/ 

Mestni muzej, Gosposka 15, 1000 Ljubljana 

9.3.2013, ob 16. uri 

V okviru projekta »Igriva arhitektura 2012/13«, ki poteka pod okriljem Zbornice za Arhite 

kturo in prostor Slovenije ste v soboto 9.3. 2013 vabljeni na predavanje za najstnike in 

delavnico za otroke. 

Predavanje antropologinje Irene Weber: Govorica prostora 

Predavalnica Mestnega muzeja, Gosposka 15 v Ljubljani, ob 16. uri 

Prostor ni določen le fizično, prostor je napolnjen tudi s simboliko. Antropologi bi rekli, da 

ima prostor svojo govorico, ki je včasih glasnejša od govorjenja. Vsakodnevno vedenje v 

prostoru je polno “samoumevnosti” – kako prečkamo cesto, kako stopimo skozi vrata (jih 

zapremo ali ne), kako blizu smo sogovorniku. O teh rečeh ne razmišljamo, preprosto 

počnemo jih. A kaj se zgodi, če se nenadoma leva in desna stran zamenjata (na primer, ko 

prečkamo cesto v Londonu), če so običajno odprta vrata zaprta in običajno zaprta odprta, 

če nam ljudje, ki jih sploh ne poznamo, zlezejo v naročje … Kaj se torej zgodi, če se naše 

običajne kulturne kode uporabe prostora in vedenja pomešajo ali zamenjajo 

Delavnica pod vodstvom arhitektke in umetnice Polonce Lovšin: Sončni mobili 

Pedagoška učilnica Mestnega muzeja, Gosposka 15 v Ljubljani, ob 16. uri 

Nemogoče je razmišljati o hišah in mestih, ne da bi razmišljali o infrastrukturi. Sonce kot vir 

energije za napajanje hiš, za razsvetljenost mest in za vožnjo z avtomobilom postaja danes 

nekaj samoumevnega. Majhne sončne celice, ki poganjajo ventilator, se bodo uporabile za 

izdelavo mobilnih objektov, ki bodo narejeni iz odpadnih materialov kot so plastenke, 

pločevinke in karton. 

57

SLOVENIJA 


Stran/Termin: 

Naslov: 

Škodljivost nove uredbe 

Avtor: 


Žanr: 



Gesla: 

ARHITEKTURA, KRAJINSKA ARHITEKTURA, URBANIZEM, PROSTORSKO 

http://trajekt.org/2013/03/10/skodljivost-nove-uredbe 

Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov Vlada v odhajanju je 28. februarja 2013 

sprejela novo uredbo o gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov. Skupina Odgovorno do 

prostora!1 opozarja slovensko javnost, da je uredba lahko izjemno škodljiva za dolgoročni 

razvoj Slovenije in katere izvajanje bi bilo v javnem interesu nujno treba zadržati.Uredba 

predstavlja nov korak v razkroju slovenskega sistema urejanja prostora in dokazuje skrajno 

stopnjo razhajanja med strokovno in politično javnostjo. Strokovna in širša javnost se je z 

rešitvami nove uredbe lahko seznanila šele po javni objavi v Uradnem listu RS in ugovarja 

tako postopku priprave uredbe kot rešitvam v njej. Rešitve nove uredbe niso bile nikoli v 

javni obravnavi, niti nova uredba ni bila objavljena na seznamu gradiv v obravnavi, ki jih 

objavlja Vlada RS.Strokovna javnost ugotavlja:- da rešitve nove uredbe lahko vodijo do 

primerov nevarne gradnje, ki lahko ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, 

sosednje objekte oziroma okolico;- da uredba ni zapisana v pravnem jeziku države 

Slovenije, saj nezahtevni in enostavni objekti v njej niso klasificirani po zahtevah Uredbe o 

klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS št. 109/2011) kar 

pomeni, da teh objektov ne bo mogoče v celoti evidentirati in podatkov o njih ne zbirati, 

obdelovati, analizirati ali posredovati na standardiziran način;- da je z novo uredbo Vlada 

Republike Slovenije posegla v pristojnosti lokalnih skupnosti, saj je v nasprotju z drugo 

alinejo drugega odstavka 11. člena zakona o prostorskem načrtovanju, po katerem je 

edino občina pristojna za določanje pogojev za umeščanje posegov v prostor, z osmim 

členom nove uredbe z naslovom 'Pogoji umeščanja nezahtevnih in enostavnih objektov v 

prostor' kar sama določila pogoje za umeščanje posegov v prostor.Z novo uredbo naj bi se 

v Sloveniji bistveno povečale možnosti za gradnjo objektov, za katere ni treba pridobiti 

gradbenega dovoljenja (enostavni objekti – za 35%) in za katere se lahko izda gradbeno 

dovoljenje brez projektne dokumentacije (nezahtevni objekti - za 50%). Uredba bo po 

zagotovilih Vlade med drugim do 30% zmanjšala število postopkov, ki jih vodijo zaradi 

gradnje enostavnih objektov in tako uvedla tudi neke vrste 'mini legalizacijo'.Vrste in 

značilnosti nezahtevnih in enostavnih objektov v novi uredbi presegajo vse razumne meje, 

hkrati pa država odgovornost za njihovo varnost oz. morebitno škodo, ki so jo doslej nosili 

projektanti kot nosilci specialističnih znanj, prenaša na investitorje. Z novo uredbo so kot 

nezahtevne ali enostavne gradnje dopuščene tudi gradnje, ki so več-etažne, športna igrišča 

v velikosti do 10.000 m2, zidanice do velikosti 80 m2, stavbe s površino do 150 m2 in npr. 

tudi ograje, visoke do štiri metre. Določila občinskih prostorskih načrtov pa veljajo le v 

primerih, ko so ugodnejša za investitorje.Ministrstvo za infrastrukturo in prostor v pojasnilu 

novo sprejete uredbe ocenjuje, da se bodo z njo investicije pocenile, kar naj bi imelo 

pozitiven vpliv na trenutno gospodarsko situacijo.Težko je oceniti, kako bodo novi seniki, 

zidanice, visoke ograje in podobni objekti brez strokovno pripravljene dokumentacije 

prispevali k izboljšanju gospodarskih razmer v državi, še nekoliko težje pa, kakšen bi lahko 

bil vpliv napovedane 'mini legalizacije' na stanje nacionalnega gospodarstva. Čakalna vrsta 

črnograditeljev, ki bodo želeli legalizirati svoje objekte na osnovi nove uredbe, je dolga. 

Večina nelegalno zgrajenih objektov je bila umeščena v prostor brez upoštevanja strokovnih 

dognanj o razvoju in gradnji v prostoru, ki jih povzemajo določila občinskih prostorskih 

aktov. Črne gradnje so odraz zanikanja skupnih vrednot in pravil, ki so vgrajena v 

prostorske akte in zavračanja dogovorov, doseženih v procesih usklajevanja posegov v 

prostor. Vsaka legalizacija črnih gradenj je potencialno problematična prav zaradi posledic, 

ki jih ima v prostoru in zaradi sporočila, ki ga prinaša v širše družbeno okolje. S črnimi 

gradnjami zaznamovan prostor lahko brez dvoma predstavlja le izjemno omejen vir 

gospodarskega razvoja. Mnogi predeli Slovenije so prav zaradi zniževanja pomena 

strokovnega dela in neizvajanja ukrepov na področju urejanja prostora z nelegalno gradnjo 

58

SLOVENIJA 

10.3.2013 www.trajekt.org Stran/Termin: 

že negativno zaznamovani.Strokovna javnost posebej opozarja na nejasne rešitve glede 

namenske rabe zemljišč, na katerih se po uredbi lahko gradijo enostavni in nezahtevni objekti in 

na v uredbo vgrajena nizka pričakovanja do arhitekturne podobe novih gradenj. Ker uredba ne 

zahteva, da mora biti gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov obvezno skladna z namensko 

rabo zemljišč, je možno, da bo po novem na primer dopuščena gradnja zidanic (ki jim uredba 

dopušča bistveno povečanje glede na dosedanjo prakso) na površini kmetijskega zemljišča, ki je 

bilo do sedaj namenjeno pridelovanju grozdja. Prav tako uredba zgolj splošno zahteva, da novi 

objekti ne smejo kvariti okolja in da ne smejo oblikovno odstopati od že zgrajenih objektov v 

okolju, čeprav imajo občine praviloma določene merljive zahteve za kakovostno oblikovanje novih 

objektov, kot je npr. naklon strehe, razmerje tlorisov in volumna, oblikovanje fasad ipd., ki imajo 

podlago v lokalno in regionalno izredno raznolikem in pestrem arhitekturnem okolju Slovenije. 

Podobno nejasna določila so v dosedanji praksi pripeljala do izjemno kaotične in neurejene 

tipologije gradnje in s tem slabšanja podobe slovenskega prostora.Skupina OdP! zato uveljavitvi 

nove uredbe odločno nasprotuje in zahteva: da Vlada Republike Slovenije zadrži izvajanje nove 

uredbe ter jo v najkrajšem možnem času v celoti odpravi. O novih rešitvah naj minister odpre 

javno in ustrezno strokovno podprto posvetovanje, ki bo vodilo do vsesplošno bolj sprejemljivih 

rešitev.Skupina OdP! pričakuje, da vsakdo, ki sodeluje pri urejanju javnih zadev, prevzame svojo 

poklicno odgovornost in zato poziva ministra, pristojnega za prostor, naj javno objavi imena in 

priimke oseb, ki so predlagale rešitve in besedilo nove uredbe ter tudi stališča do pripomb in 

predlogov javnosti, ki jih je ministrstvo prejelo k osnutku uredbe leta 2011.Hkrati skupina tudi 

meni, da je skrajni čas, da nosilci odločanja prepoznajo urejanje prostora kot temeljni instrument 

smotrnega ravnanja s prostorom in ustanovijo vladno službo za prostor kot neodvisno, strokovno 

in posvetovalno delovno telo. Smotrno ravnanje s prostorom je kot ustavna kategorija tudi 

nadsektorska in nadresorna kategorija kar se mora odraziti tudi v ustrezni organizaciji 

strokovnega dela.Ob tej priložnosti skupina OdP! ponovno opozarja na škodljivo nerazumevanje 

pomena javnosti in demokratičnosti v sistemu urejanja prostora v Sloveniji, ki se odraža v 

vsakdanji praksi in je posledica dejstva, da v Sloveniji ni mogoče delovati v javnem interesu 

urejanja prostora. Slednje civilni družbi preprečuje, da bi se v organizirano vključila v formalne 

postopke zaščite javnega interesa. Skupina OdP zato predlaga Vladi, da nemudoma vzpostavi 

pogoje za razvoj organiziranih civilnih pobud v javnem interesu na področju urejanja 

prostora.OdP! so: Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Inštitut za politike prostora, 

Inženirska zbornica Slovenije, Katedra za urbanizem Fakultete za arhitekturo, Fakulteta za 

gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Oddelek za 

geografijo Filozofske fakultete, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Društvo urbanistov in 

prostorskih planerjev Slovenije, Zveza geodetov Slovenije, Zavod za prostorsko kulturo Trajekt, 

Društvo arhitektov Pomurja.Več:Uredba - Uradni list RSFotografije:Arhiv Zavoda Trajekt 

59

SLOVENIJA 

11.3.2013 www.cnvos.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Podeželska krajina kot razvojni potencial 

Avtor: 


Žanr: 



Gesla: 


http://www.cnvos.info/article/id/7579/cid/94 

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) pripravlja v aprilu, mesecu krajinske arhitek 

ture, posvet z naslovom: Podeželska krajina kot razvojni potencial. Z njim želi usmeriti 

pozornost širše javnosti na krajino kot na pomemben razvojni potencial države.S posvetom 

želi DKAS prispevati k razpravi o slovenski krajinski politiki, ki jo je jeseni 2012 sprožil 

Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete od 40-letnici ustanovitve študija 

krajinske arhitekture. Potekal bo 18. aprila 2013, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, 

Ljubljana. (Vir: Ipop) 

60

SLOVENIJA 

11.3.2013 www.dnevnik.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Avtor: 


Oglasno sporočilo: ALU stavbno pohištvo 

Administrator 

Žanr: 



Gesla: 

ARHITEKTURA 

http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/oglasno-sporocilo-alu-stavbno-pohistvo 

Eleganca ALU-stavbnega pohištva je primerna tako za izvedbo objektov v slogu moderne a 

rhitekture, kot tudi za prenovo starejših objektov. ALU okna podjetja AJM odlikujejo 

številne značilnosti, ki se jih ne da spregledat. Odlična toplotna in zvočna izolativnost, 

odpornost na zunanje vplive in mehanske poškodbe, so enostavna za vzdrževanje in imajo 

dolgo življenjsko dobo. ALU okna podjetja AJM so izjemno varna in stabilna in kot taka 

izredno primerna za vgrajevanje v večje odprtine. Pestra izbira različnih visokokakovostnih 

ALU-profilov iz njihove ponudbe pa jim omogoča prilagoditev stavbnega pohištva željam in 

potrebam vsakega kupca. Na voljo so vam tudi PVC ALU- okna ali LES ALU- okna. Velika 

izbira barvnih odtenkov RAL vam zagotavlja, da zagotovo najdete odtenek po vaših željah. 

Podjetje AJM okna, vrata, senčila d.o.o., ki se nahaja v Kozjaku nad Pesnico pri Mariboru, 

je danes najbolj prepoznavna blagovna znamka za PVC-, ALU- in leseno stavbno pohištvo 

v Sloveniji. Že več kot dve desetletji se trudijo zadovoljiti želje in potrebe kupcev z 

visokokakovostnimi in tehnološko dovršenimi izdelki, ki jih v podjetju nenehno nadgrajujejo. 

Blagovno znamko AJM sestavlja šest skupin izdelkov: PVC-okna in vrata, ALU-okna in 

vrata, lesena okna, zimski vrtovi, nadstreški in dodatki, kot so komarniki, senčila, kljuke, 

ipd.Če pravkar razmišljate o menjavi stavbnega pohištva, pa vas podjetje AJM vabi k 

sodelovanju v njihovi nagradni igri, Slovenija nastežaj. Potrebujete odlično fotografijo in 

nekaj sreče in nagrada, okna podjetja AJM v vrednosti do 5000€ so lahko vaša. Prijavite se 

lahko na spletni strani podjetja AJM, na njihovem Facebook profilu, ali na spletni strani radia 

Center. 

61

SLOVENIJA 

11.3.2013 www.domzalske-novice.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

T e D n i (K) Občine Kamnik 

Avtor: 


Žanr: 



Gesla: 

OPN, OPPN 

http://www.domzalske-novice.si/default.aspmID=sl&pID=novice_notranja&novicaID=4580 

Vas zanima kaj se je dogajalo na Občini v preteklem tednu Odpiramo vam vrata Glavnega 

trga 24.Dobrodošli!Oddelek za gospodarske javne službeV mesecu februarju so bila 

prekinjena gradbena dela 'Ureditev pločnika ob DC R3-923, odsek 1087 od priključka v km 

0.200 do priključka za kamnolom Calcit', zaradi obilnih snežnih padavin tako, da je izvajalec 

del z nadaljevanjem začel v ponedeljek, 4. 3. 2013.Dela se izvajajo po projektni 

dokumentaciji št. P-1/2009, ki jo je izdelal GPI gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o., in 

projekta št. 1/10 (sprememba podporne konstrukcije od profila P8 do profila P11), ki ga je 

izdelalo podjetje LEGRO Ivan Golob k.d..Do vključno meseca februarja 2013 so izvedena 

naslednja dela:- pločnik v dolžini 190,00 m: od priključka Calcit do konca podpornih zidov 

(brez asfalta in dela robnikov ob zidovih);- podporni zid P8-P11: izveden v celoti, razen 

ograje;- podporni zid P12 : izveden v celoti, razen ograje. Oddelek za gospodarske 

dejavnosti in finance V skladu z Zakonom o javnih financah se pripravlja predlog Odloka o 

zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 2012 z obrazložitvami, ki ga bo 

Občinski svet obravnaval predvidoma na aprilski seji.V preteklem tednu so bili objavljeni 

naslednji javni razpisi za:sofinanciranje dejavnosti turističnih društev;sofinanciranje 

dejavnosti društev, ki delujejo na področju kmetijstva;dodeljevanje proračunskih sredstev 

za pospeševanje razvoja malega gospodarstva;dodelitev pomoči za ohranjanje in 

spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2013 - ukrep: 

zagotavljanje tehnične pomočiRazpisna dokumentacija je od srede, 6. 3. 2013 dalje, 

objavljena na spletni strani www.kamnik.si.Oddelek za premoženjsko-pravne in splošne 

zadeveNa podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih 

lokalnih skupnosti (Ur. list RS, št. 75/12) 8., 9. in 10. člena Uredbe o stvarnem premoženju 

države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS, št. 34/11) in 9. člena Odloka o 

proračunu Občine Kamnik za leto 2013 (Ur. list RS, št. 99/12), je župan občine Kamnik 

sprejel Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine Kamnik za leto 2013.Prvi 

odstavek 9. člena Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2013 navaja, da Občinski svet 

sprejme načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine za nepremičnine v posamični 

vrednosti nad 100.000 evrov, župan pa načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine 

za nepremičnine v posamični vrednosti do 100.000 evrov. Župan sprejme tudi načrt 

ravnanja s premičnim premoženjem.Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine 

Kamnik za leto 2013, katerega je sprejel župan je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz:- 

načrta pridobivanja nepremičnega premoženja občine Kamnik za leto 2013 in- načrta 

razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine Kamnik za leto 2013.V občinskem 

proračunu za leto 2013 je za nakupe nepremičnin skupno namenjenih 380.000 evrov, od 

prodaj nepremičnin pa pričakujemo 300.000 evrov.Oddelek za družbene dejavnostiNa 

razpis za sofinanciranje sakralnih objektov so prispele tri vloge katerim bo Občina Kamnik 

dodelila sredstva v višini 14.000 evrov, in sicer: Župniji Stranje bomo sofinancirali obnovo 

zvonika župnijske cerkve Sv. Benedikta v višini 3.500 evrov, Župniji Šmarca Duplica za 

sofinanciranje obnove elektrifikacije zvonov in vzporednih posegov na župnijski cerkvi Sv. 

Mavricija v Šmarci v višini 3.500 evrov ter Župniji Gozd bomo sofinancirali rekonstrukcijo 

oziroma obnovo cerkvenih orgel v višini 7.000 evrov.Na razpis za sofinanciranje kulturnih 

programov in projektov v občini Kamnik je prispelo 54 vlog. Komisija je vloge pregledala, 

analizirala in ovrednotila ter razdelila sredstva v višini 87.550 evrov. Pravilniki o 

sofinanciranju programov in projektov na področju kulture v občini Kamnik (Uradnim list RS, 

št. 8/2012) točno opredeljuje kdo lahko kandidira za programe oziroma projekte. Na razpis 

se je prijavilo kar nekaj zasebnih zavodov, ki niso upravičeni sofinanciranja po zgoraj 

omenjenem Pravilniku. V naslednjih dneh bodo izdani sklepi in na podlagi njihove 

pravnomočnosti bodo podpisane pogodbe o sofinanciranju kulturnih programov oziroma 

projektov upravičeno izbranimi prijavitelji.Vezano na Nacionalni program kulture za obdobje 

62

SLOVENIJA 

11.3.2013 www.domzalske-novice.si Stran/Termin: 

2013 - 2016 in nove Strategije razvoja kulture v občini Kamnik za obdobje 2013 - 2016, ki je 

ključen strateški dokument na področju kulture, pričenjamo s pripravo omenjenega dokumenta. 

Na začetku aktivno sodelujejo MKK, MMK, JSKD, KDPM kot upravljavec Doma kulture Kamnik, v 

nadaljevanju pa bodo svoja mnenja podala tudi društva.Za objavo na občinski spletni strani je 

pripravljen razpis za izvedbo projekta počitniškega varstva v letu 2013. Razpisani termin za 

izvedbo projekta, ki ima v občini sicer že nekajletno tradicijo, je med 26. 6. 2013 in 31. 8. 2013, 

pretežno za otroke prve triade osnovnih šol v občini Kamnik.Občinska uprava se je s predstavniki 

Centra za socialno delo Kamnik in Zavodom za turizem in šport v občini Kamnik dogovorila o 

možnostih izvajanja dela v splošno korist za odrasle osebe, ki jim je ta obveznost naložena s 

sklepom sodišča ali državnega tožilstva (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Zakon o 

prekrških in Zakon o kazenskem postopku). Izvrševanje dela v splošno korist, s katerim sodišče 

nadomesti kazen zapora do dveh let, pripravi, vodi in nadzoruje Center za socialno delo, pristojen 

po predpisih o socialnem varstvu v sodelovanju z območnimi zavodi za zaposlovanje. Dogovor o 

začetku opravljanja nalog, ki ga sklenejo obsojenec, organizacija, pri kateri bo delo opravljal in 

pristojni center, se šteje kot poziv za nastop kazni. Če obsojenec ne izpolnjuje nalog, ki izvirajo iz 

opravljanja dela v splošno korist, lahko sodišče odredi, da se izrečena kazen zapora izvrši. 

Celotne stroške krije Center za socialno delo. Oddelek za urejanje prostoraNa Oddelku za 

urejanje prostora smo v preteklem tednu izdali več potrdil o namenski rabi zemljišč ter potrdil o 

uveljavljanju oziroma ne uveljavljanju predkupne pravice Občine Kamnik za namen prometa z 

nepremičninami. Poleg prej navedenega smo izdali večje število soglasij za odmik od mej za 

potrebe gradnje, ter lokacijskih informacij za gradnjo. Na podlagi vlog smo opravili več terenskih 

ogledov in se udeležili geodetskih meritev.V preteklem tednu smo na Oddelku intenzivno 

nadaljevali s postopki v zvezi s sprejemanjem Občinskega prostorskega načrta ter izvedli 

več sestankov v zvezi z izdelavo Okoljskega poročila, ki ga potrebujemo za oddajo vloge za 

pridobitev mnenja o ustreznosti okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov izvedbe plana za OP 

N.Na podlagi prejetih vlog za 5 letno oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega 

zemljišča, smo izdali več odločb vlagateljem.Z Agencije RS za okolje smo prejeli pogodbo o 

ustanovitvi stavbne pravice za gradnjo pešpoti ob reki Kamniški Bistrici. Tudi lokalna skupnost 

mora za gradnjo na vodnih zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije, plačati odškodnino, ki je 

zakonsko določena. Enako velja tudi za pridobitev služnostne pravice.Z investitorji in načrtovalci 

OPPN B-26 - del in B-24 - del je bil opravljen sestanek, kjer je bilo predstavljeno gradivo, ki bo 

poslano v smernice nosilcem urejanja prostora. Predvidoma bo gradivo posredovano v smernice 

v mesecu marcu. 

63

SLOVENIJA 

11.3.2013 www.kamnik.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

T e D n i (K) Občine 

Avtor: 


Žanr: 



Gesla: 

OPPN, OPN 

http://www.kamnik.si/novice/T-e-D-n-i-K-Obcine-11-03-2013 

64

SLOVENIJA 

11.3.2013 www.posavje.info 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Mladi in okolje 

Avtor: 


Žanr: 



Gesla: 

ARHITEKTURA, KRAJINSKA ARHITEKTURA, URBANIZEM 

http://posavje.info/panorama/mladi-in-okolje.html 

Mladinski svet Slovenije bo ob podpori Nacionalne agencije programa Mladi v akciji in 

Urada RS za mladino izvedel 12 lokalnih srečanj po Sloveniji, kjer naj bi se mladi srečali s 

tistimi, ki odločajo (ki so odgovorni za vprašanja državljanov, tudi nas mladih).Namen 

srečanj je ustvariti prostor za dialog med mladimi in odločevalci s poudarkom na ustvarjanju 

skupnih idej in predlogov za izboljšanje vsakdanjega bivanja v posameznih lokalnih 

skupnosti na področju okolja, trajnostnega razvoja in zdravega življenjskega sloga 

mladih.Triurna lokalna srečanja potekajo med decembrom 2012 in marcem 2013 v 12 

krajih po vsej Sloveniji: Ajdovščini, Brežicah, Gornji Radgoni, Kopru, Ljubljani, Mariboru, 

Novem mestu, Postojni, Radljah ob Dravi, Slovenj Gradcu, Velenju in Zagorju ob Savi.V 

Brežicah bo lokalno srečanje potekalo v sredo, 13.3.2013, ob 10. uri v prostorih 

Mladinskega centra na Gubčevi 10a. Srečanja naj bi se udeležilo 20 mladih v starosti 15-30 

let.Teme so sledeče:1. ODGOVOREN DRŽAVLJAN (Sodobna potrošnja, sodobni 

potrošnik, Zdrav življenjski slog: hrana, športna aktivnost, reševanje problema 

(neprostovoljne) izpostavljenosti okoljskim vplivom kot tveganje za zdravje (kemična 

onesnaženost vode, hrane, zraka ...), Kaj vidim pa ne ukrepam, Odpadki (recikliranje, 

ločevanje).2. HRANA (pridelava, predelava, uživanje; Lokalna pridelava in predelava 

(urbani vrtovi, samooskrba), Kupovanje in (zdrava) poraba, Nabiralništvo).3. TURIZEM IN 

PODJETNIŠTVO (Kmečki turizem, Ovire in priložnosti za podjetništvo, realizacijo idej, 

Socialno podjetništvo, Narava kot vir za preživljanje prostega časa).4. JAVNO PROSTOR: 

INFRASTRUKTURA (razlika med mestom in podeželjem oz. manjšim krajem; parki, igrišča, 

kolesarske steze,. trgi, tržnice, Komunalna infrastruktura (čistilne naprave, vodovod, 

kanalizacija ...), Urbanizem – načrtovanje in urejanje naselij, krajinska arhitektura in 

kulturna krajina) ter MOBILNOST (Prevozi: avto, kolesarji, javni prevozi, Alternativne 

mobilne spodbude, Mentaliteta).5. NARAVNI VIRI (Voda (potoki, reke, morja, HE), gozd, 

živali, tla in zemlja; Kmetijstvo; Naravna in biotska raznovrstnost, Onesnaževanje).6. 

TRAJNOSTNA RABA DOBRIN (Aktivizem mladih: ideje, inovacije, Re-use, re-cycle, 

up-cycle, Kulturna dediščina, Ohranjanje obrti, lokalnih praks – staro znanje/viri za nove 

priložnosti).Več o projektu in programu si lahko preberete na 

http://www.mladina.info/mladi-o-okolju.htmlPrijave za udeležbo na delavnicah/srečanju 

sprejemamo na mailu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, 

omogočite Javascript.ali 05 90 83 794.Julita Hribar, ZPTM Brežice 

65

SLOVENIJA 

11.3.2013 www.primorske.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

O Kampolinu v vseh krajih 

Avtor: 


Žanr: 



Gesla: 

OPPN 

http://www.primorske.si/Primorska/Istra/O-Kampolinu-v-vseh-krajih.aspx 

Referendum o pozidavi hudourniške grape sredi Lucije bo v nedeljo, 24. marca. Tako civilna 

iniciativa, ki je dala pobudo za referendum, kot občina, ki meni, da je gradnja stanovanj na 

Kampolinu dobra poteza, bosta volilce prepričevali na srečanjih po krajevnih skupnostih. 

PIRAN> Civilna inicitiva za ohranitev zelenega Kampolina je svoje nasprotovanje gradnji 

stanovanj v grapi pri Podvozni ulici v Luciji že predstavila na srečanju v Strunjanu. 

Načrtujejo pa še srečanja na krajevnih skupnostih v Piranu (14. marca ob 18. uri), Portorožu 

(18. marca ob 18. uri), Svetem Petru (19. marca ob 18. uri) in v Luciji (20. marca ob 19. uri). 

Referendum bo v nedeljo, 24. marca, predčasno pa bo moč glasovati od torka do četrtka 

(od 19. do 21. marca) na občini Piran od 9. do 17. ure.Volilce bodo skušali prepričati, naj na 

referendumu glasujejo proti odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (O 

PPN), ki omogoča gradnjo v grapi. Kot pravijo, stanovanj tam ne potrebujejo, saj je v 

piranski občini dovolj praznih, bivanje nad hudournikom pa ne bi bilo kakovostno, dodajajo. 

Poleg tega bi izgubili še edino zeleno območje v gosto pozidani Luciji.Na drugi strani župan 

Peter Bossman zatrjuje, da bi med gradnjo v grapi uredili hudournik, zagotovili parkovne 

površine, poleg tega pa zgradili še parkirno hišo in stanovanja za mlade družine. OPPN je 

šele prvi korak. Preden se bo začela gradnja, bo občina od investitorja zahtevala konkretne 

številke in zanesljiv načrt financiranja in gradnje, zagotavlja Bossman. Skupaj z občinskimi 

strokovnimi službami bo volilce prepričeval na srečanjih po krajevnih skupnostih: v 

ponedeljek bodo ob 19.30 obiskali Strunjan, v torek ob 18. uri Lucijo, ob 19.30 pa Sečovlje 

(v osnovni šoli), v sredo Novo vas (ob 17. uri), Sveti Peter (ob 18.30) in Padno (ob 19.30), 

18. marca Skupnost Italijanov (16.30) in Piran (ob 18. uri), 19. marca Lucijo (ob 18. uri), 20. 

marca pa Portorož (ob 18. uri). HR 

66

SLOVENIJA 

11.3.2013 www.radiokrka.com 

Stran/Termin: 

Naslov: 


Avtor: 


Žanr: 



Gesla: 

DPN 

http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.aspID_clanka=177051 

Predstavniki PS o razvoju Novega mesta in regije Delovni obisk so začeli v mestni hiši, kjer 

sta jih sprejela Alojzij Muhič, župan Novega mesta in Borut Novak, direktor mestne uprave. 

Župan Novega mesta je med ključnimi izzivi, pred katerimi se nahaja Novo mesto, izpostavil 

hidravlične izboljšave vodoskrbnega sistema, nadaljevanje projekta CeROD, ki je po 

županovih besedah ogrožen zaradi ravnanja dosedanje Vlade, na področju kulture pa 

obnovitev gradu Grm in Narodnega doma ter ureditev športnega parka Portoval in 

velodroma. Kot izrazito problematično je župan Muhič izpostavil vzdrževanje državnih cest 

na dolenjskem območju. Dodaja še, da je težavnost urejanja položaja romske skupnosti 

presegla občinske zmožnosti in zakonske pristojnosti, zato je poudaril nujnost angažmaja 

države.Jani Möderndorfer je županu predstavil ljubljansko izkušnjo zaprtja starega 

mestnega jedra za promet, kamor je prometna zapora privabila tako nove prebivalce, kot 

tudi pognala trgovsko, gostinsko in drugo storitveno dejavnost in župana opogumil, naj tudi 

Novo mesto razmisli o svojem glavnem trgu. Renata Brunskole je poudarila, da bo Pozitivna 

Slovenija budno spremljala in spodbujala razvoj regije in mesta, pojasnila pa je tudi, da je 

glede CeROD-a in števila vpisnih mest na Gimnazijo Novo mesto že večkrat tudi sama 

intervenirala.Obisk se je nadaljeval pri predsedniku Gospodarske zbornice Dolenjske in 

Bele krajine Jožetu Colariču, ki je delegacijo sprejel v upravni stavbi tovarne zdravil Krka 

d.d.. S poslancema se je pogovarjal o prioritetah razvoja dolenjske regije. Kot absolutno 

prioriteto dolenjskega gospodarstva je izpostavil izgradnjo 3. razvojne osi, dodal pa je še, da 

je državni prostorski načrt za traso mimo Novega mesta in tunel skozi Gorjancev do 

Bele krajine pripravljen in če bo obstajala volja, se lahko gradnja prične v sorazmerno 

kratkem času. Glede tovarne zdravil je dejal, da je Krka posluje dobro in da nikoli v 

zgodovini niso imeli toliko investicij, kot jih imajo sedaj. Poudaril je, da bodo tudi letos, tako 

kot v minulih letih, odprli več sto novih kakovostnih delovnih mest. Sogovornike je pozval, 

naj država svojega lastniškega deleža v Krki ne proda, saj je kot lastnica dobra protiutež 

različnim drugim interesom. Poslanca sta predsedniku uprave zagotovila, da prihodnja 

vlada državnih deležev v Krki ne bo zmanjševala, prej nasprotno.Na regijskem centru 

nevladnih organizacij so predstavniki civilne družbe predstavili sveženj ukrepov za krepitev 

institucij civilne družbe, ki posega na različna delovna področja, od spodbudne davčne 

zakonodaje do področja socialnega varstva in štipendiranja. Jani Möderndorfer jih je pozval, 

naj takoj po imenovanju nove vlade vzpostavijo stik s kabinetom predsednice vlade, kjer 

bodo v novem državnem sekretarju za civilno družbo našli zanesljivega sogovornika 

oziroma sogovornico.Ob koncu obiska se je Rafko Križman, predsednik lokalnega odbora 

Pozitivne Slovenije Novo mesto, gostoma zahvalil za obisk ter izrazil prepričanost, da bo PS 

Novo mesto skrbela za interese regije in prispevala k njenemu stabilnemu razvoju. 

67

SLOVENIJA 


Stran/Termin: 

Naslov: 

Avtor: 

Smer B - reforma oblikovanja 

Bogo Zupančič 


Žanr: 



Gesla: 

ARHITEKTURA 

http://trajekt.org/2013/01/23/smer-b-reforma-oblikovanja 

Leto dni po tem, ko je postal predstojnik oddelka za arhitekturo FAGG, je ob ustaljeni arh 

itekturni smeri prof. Edvard Ravnikar v študijskem letu 1960-61 uvedel eksperimentalno 

oblikovalsko smer B. Z njo je želel svoje vedenje o oblikovanju prenesti na mlajše 

generacije. Naslonil se je na izročilo šole Bauhaus in Hochschule für Gestaltung v Ulmu, ki 

ju je dobro poznal. Njegovo stremljenje sovpada s prizadevanji po družbeni in univerzitetni 

reformi, kjer so mu bili v pomoč politika Boris Kraigher, dr. Joža Vilfan in rektor univerze dr. 

Dolfe Vogelnik. Profesor Ravnikar je pri ustanavljanju smeri B na oddelku obšel vplivnega 

prof. Eda Mihevca pa tudi stremljenja nekaterih članov Društva likovnih umetnikov 

upodabljajoče umetnosti Slovenije, ki so si želeli samostojne visoke šole za oblikovanje. V 

študijskem letu 1960-61 je delo potekalo v improviziranih pogojih, pomanjkanju sredstev in 

prostorov, vendar z veliko zavzetostjo tako študentov kot učnega osebja. Po razstavi 

študijskih del na oddelku v juliju 1961 in s prenehanjem Ravnikarjevega mandata so se 

razmere spremenile. V študijskem letu 1961-62 je prevzel organizacijo smeri B docent Niko 

Kralj, ki mu ni uspelo povezati sodelujočih, študijski proces pa je potekal v vse bolj 

negotovih razmerah. Smer B je bila v naslednjem šolskem letu ukinjena, študenti smeri B pa 

so se prepisali na ustaljen študijski program arhitekture. 

Oblikovalska smer B je pomembna za razvoj sodobnega slovenskega oblikovanja in arhite 

kture zaradi uvajanja novih eksperimentalno-raziskovalnih metod dela, 

sistematično-analitičnega pristopa k delu na teh področjih, inverzije študijskih programov pa 

tudi navdušenja, s katerim so pristopili študenti k študijskemu delu, in rezultatov, ki jim 

sledimo v delih nekdanjih študentov še veliko pozneje. 

Smer B se tako uvršča v sklop v modernizacijo usmerjenih šol, ki so delovale na osnovi 

sodobnih spoznanj in praks vodilnih nemških šol pred vojno in po njej. Če bi se eksperiment 

smer B razvijal v strpnem in sodelovalnem ozračju, bi imeli v Sloveniji verjetno eno boljših 

oblikovalskih šol daleč naokoli! 

Razstava o smeri B je razdeljena na tri vsebinske dele. Prvi je administrativni, kjer so 

predstavljena ohranjena vabila in zapisniki sej, poročila, voščilnice, pisma, telegrami in 

drugo gradivo. Drugi del prikazuje pedagoške aktivnosti, kot so denimo naloge študentov 

smeri B. Tretji del je namenjen produkciji, kjer so navedena s smerjo B zaznamovana dela 

prof. Edvarda Ravnikarja, njegovih asistentov in nekaterih študentov, na primer Mojce 

Vogelnik. 

O študijski smeri B in vzgoji oblikovalcev na začetku šestdesetih let 20. stoletja v okviru 

oddelka za arhitekturo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v 

Ljubljani je bilo objavljenih več člankov, dela so bila predstavljena na dveh razstavah leta 

1993 in 2007. Razstava z naslovom Smer B – reforma oblikovanja prvič doslej prikazuje 

originalno gradivo povezano s smerjo B iz različnih zapuščin in arhivov udeležencev 

reformiranega študija: iz zapuščin arhitekta prof. Edvarda Ravnikarja, arhitekta prof. Tineta 

Kurenta, arhitektke Nevenke Sterlekar, iz arhivov oblikovalca prof. Nika Kralja, oblikovalke 

in arhitektke Majde Dobravec Lajovic, arhitektov prof. Vladimira B. Mušiča, prof. Grege 

Košaka, Miloša Lapajneta, Katarine Bebler, Jerneja Kraigherja, Mojce Vogelnik, Marije Vovk 

in drugih. 

Med asistenti smeri B je bilo vrsto priznanih oblikovalcev in arhitektov, denimo Majda 

Dobravec, Svetozar Križaj, Jože Brumen, Vladimir B. Mušič, Grega Košak, prav tako med 

študenti generacije 1960/61, denimo Elza Budau, Marjan Gašperšič, Marjana Kosec, Jernej 

68

SLOVENIJA 

11.3.2013 www.trajekt.org Stran/Termin: 

Kraigher, Majda Kregar, Saša J. Mächtig, Edo Ravnikar ml., Peter Skalar, Bibijana Štok in Mojca 

Vogelnik, iz generacije 1961/62 pa izstopa s svojim kasnejšim opusom arhitekt Vojteh Ravnikar. 

69

SLOVENIJA 


Stran/Termin: 

Naslov: 

Nedokončane modernizacije: Med utopijo in pragmatizmom 

Avtor: 


Žanr: 



Gesla: 


http://trajekt.org/2013/01/23/nedokoncane-modernizacije-med-utopijo-in-pragmatizmom 

Predstavitev arhitekturnih projektov in velikopoteznih urbanističnih ureditev iz obdobja 

(socialistične) Jugoslavije izpostavlja mejnike in vizije (nedokončane) urbanizacije in 

industrializacije v obdobju socializma ter postavlja vprašanja o vlogi in zapuščini arhitektur 

ne dediščine tega obdobja v državah naslednicah. Nedokončane modernizacije osvetljujejo 

prostore, ki jih je ustvaril “socialistični napredek” v nekdanji Jugoslaviji, in ugotavljajo, kaj se 

je s temi prostori zgodilo po razpadu skupne države in ukinitvi socializma. Razstava se 

osredotoča na proizvodnjo fizičnega prostora, ne kot posledice, temveč kot enega osnovnih 

sredstev socialistične modernizacije. Vloga arhitekture v tej proizvodnji je pomembna, saj 

posega pa tudi v simbolne prostore, v katerih se je produkcija odvijala: geopolitične, 

kulturne, ekonomske, ideološke prostore idr. 

Modernizacija je bila v času socialistične Jugoslavije predstavljena enoznačno kot 

vsakodnevni veliki skupni dosežki, ki naj bi razkrivali naprednost delavskega 

samoupravljanja in bili ljudem v ponos. Življenje Jugoslovanov so zaznamovali 

megalomanski, skoraj utopični projekti na področju industrije, energetike, prometnih 

povezav, urbanizma. Na drugi strani je socialistični utopizem danes pogosto sinonim oz. 

“izvirni greh” za neustrezno strukturo gospodarstva, ekološke probleme in socialna trenja. 

Značilne arhitekturne in urbanistične prakse socialističnega obdobja so na razstavi 

predstavljene v odnosu do družbenega konteksta, v katerem so nastajale. Kolektivni rezultat 

dela mladih raziskovalcev iz Hrvaške, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Srbije 

in Slovenije sodi med sorodne aktualne projekte, ki v novo luč postavljajo uveljavljeno 

zgodovino svetovne arhitekture ter razbijajo monolitno prepričanje o urbani modernizaciji 

na drugi strani železne zavese ter v bivši Jugoslaviji. 

Razstava predstavlja arhitekturne projekte, od turističnih eksperimentov na jadranski 

obali, zasnov novih mest in pomembnih javnih zgradb, do spominskih obeležij v obdobju od 

komunističnega prevzema oblasti 1945 do razpada SFRJ leta 1991. S časovno in politično 

distanco prevetri socialistično arhitekturno zapuščino Jugoslavije in opominja na 

ustvarjalne povezave, ki so fizično prisotne v urbanem prostoru nekdanje skupne države. 

Projekt je rezultat dvoletnega projekta, v katerem je MAO sodeloval kot eden od partnerjev, 

skupaj z Umetnostno galerijo Maribor, UHA/Zvezo arhitektov Hrvaške (Zagreb), 

DAB/Društvom arhitektov Beograda, KOR/Koalicijo za trajnostni razvoj (Skopje) in Hišo Oris 

(Zagreb). 

Kustosa: Maroje Mrduljaš (HR), Vladimir Kulić (SR/ZDA) 

So-kustosi: Matevž Čelik (SI), Antun Sevšek (HR), Simona Vidmar (SI) 

Organizacija 

MAO /Muzej za arhitekturo in oblikovanje 

UGM/Umetnostna galerija Maribor 

UHA/Zveza arhitektov Hrvaške (Zagreb) 

DAB/Društvo arhitektov Beograda 

KOR/Koalicija za trajnostni razvoj (Skopje) 

Hiša Oris (Zagreb) 

70

SLOVENIJA 


Stran/Termin: 

Naslov: 

Avtor: 

Spletni arhiv fotografij Damjana Galeta 

Uredništvo 


Žanr: 



Gesla: 

ARHITEKTURA 

http://trajekt.org/2013/03/10/spletni-arhiv-fotografij-damjana-galeta 

Pred dnevi se je odprl spletni arhiv fotografij Damjana Galeta (1946-1993). Arhiv zajema 

večino njegovega fotografskega opusa, ki je bil osredotočen na slovensko arhitekturo – 

moderno, barok, dela Jožeta Plečnika, Edvarda Ravnikarja in drugih arhitektov. Arhiv na 

spletnem naslovu damjangale.photoshelter.com predstavlja eno izmed bolj popolnih in 

najlepših fotografskih zbirk slovenske arhitekture. 

Arhiv je nastajal vse od l. 2004 na pobudo soproge Zmage Gale, z idejo in željo, da se z 

digitalizacijo arhiva dolgoročno ohrani zbirka Damjanovih fotografij. K sodelovanju je 

pritegnila tudi hčerko Ano in fotografa Bojana Breclja ter zagotovila začetno financiranje 

projekta s strani Ministrstva za kulturo RS, Mestne občine Ljubljana in Društva arhitektov 

Slovenije. 

Delo je potekalo od začetnega urejanja in klasifikacije fizičnega arhiva ter izbora fotografij 

za skeniranje, kar sta opravili Zmaga in Ana Gale. Nadaljevalo se je v fotografski agenciji 

I.P.A.K., kjer sta Ana in Bojan Brecelj v enem letu in na tedaj izredno sodobni tehnologiji 

uspela digitalizirati okoli 4000 fotografij v visoki resoluciji. Vsaka skenirana fotografija je bila 

nato še obdelana (retuša napak, osnovna barvna korektura) ter ponovno klasificirana in 

opremljena s ključnimi besedami (nazivom stavbe, lokacijo, avtorjem, značilnostmi, itd…), ki 

omogočajo iskanje preko spleta. 

Spletni arhiv fotografij Damjana Galeta je pomemben za arhitekte in širšo javnost. Še 

posebej je pomemben za predstavitev slovenske arhitekturne dediščine zadnje četrtine 

20. stoletja – del Edvarda Ravnikarja, Miloša Bonče, Otona Jugovca in drugih arhitektov. Do 

te dediščine imamo izredno malomaren odnos – mnoge stavbe in prostore lahko “v 

originalu” vidimo le še na fotografijah. Danes so preoblikovani do neprepoznavnosti – npr. 

notranjost Hotela Creina in preddverja Cankarjevega doma arh. Edvarda Ravnikarja. 

Fotografije iz tega obdobja so edini dokumenti resničnosti njihovega obstoja. Zato bi v 

prihodnje veljalo razmisliti tudi o ureditvi arhiva fotografa in snemalca Janeza Kališnika, ki je 

dve desetletji pred Damjanom Galetom v objektiv ujel večino slovenske arhitekture tretje 

četrtine 20. stoletja. Arhitekture, ki postopoma, a vztrajno izginja. 

Več: http://damjangale.photoshelter.com/ 

71

SLOVENIJA 

11.3.2013 www.sta.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Avtor: 

Ministrstvo o uredbi: V zakonu varovalke za varnost objektov 

jb/bg 


Žanr: 



Gesla: 

ZGO, ARHITEKTURA 

http://www.sta.si/vest.phpid=1863600 

Ljubljana, 11. marca (STA) - V zakonu o graditvi objektov so ustrezne varovalke, ki 

preprečujejo, da bi se enostavnejši in nezahtevni objekti gradili tako, da bi to vplivalo na 

varnost objektov, resorno ministrstvo odgovarja na opozorila stroke glede nove uredbe o 

gradnji teh objektov. Pravi tudi, da je bil osnutek uredbe jeseni 2011 v javni obravnavi. 

Strokovnjaki, združeni v skupino Odgovorno do prostora, so minuli teden med drugim 

opozorili, da lahko zaradi nove uredbe o gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov - ki je 

začela veljati 9. marca in ki določa širši nabor enostavnih objektov, za katere ni treba 

pridobiti gradbenega dovoljenja, in nabor nezahtevnih objektov, za katere investitor pridobi 

gradbeno dovoljenje po enostavnejšem postopku - pride do primerov nevarne 

gradnje.Ministrstvo za infrastrukturo in prostor v danes objavljenem odzivu navaja, da so 

bila merila za opredelitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter za določitev vzdrževalnih 

del določena glede na gradbeno-tehnično zahtevnost gradnje.Izhodišče pri tej presoji je bilo, 

da je glede na vrsto in namen teh objektov upoštevanje bistvenih zahtev pri večini 

irelevantno in zato ni potrebno niti projektiranje niti posebna gradbenotehnična presoja, ki bi 

bila na ravni znanja odgovornih projektantov, pravijo na ministrstvu.Dodajajo, da v zakonu 

o graditvi objektov še vedno obstajajo ustrezne varovalke, ki preprečujejo, da bi se ti 

objekti gradili tako, da bi to vplivalo na varnost objektov. Tako je npr. za gradnjo 

enostavnega in nezahtevnega objekta ter vzdrževalnih del, s katero bi se posegalo v 

konstrukcijo objekta oziroma v njegove nosilne dele, potrebno gradbeno dovoljenje za 

rekonstrukcijo.Poleg tega enostavni objekti ne smejo biti namenjeni prebivanju, zato je bil 

izbran takšen nabor nezahtevnih in enostavnih objektov, ki niso namenjeni prebivanju. 

Obenem je po zakonu tudi pri gradnji teh objektov treba spoštovati pravila gradbenih 

predpisov, če se na to vrsto objektov nanašajo.Uredba določa tudi pravila glede umeščanja 

v prostor, pri čemer ministrstvo opozarja, da določa le pogoje umeščanja teh objektov v 

prostor, glede vrst dopustnih objektov pa je treba upoštevati določila prostorskega akta oz. 

drugega predpisa občine - gradnja teh objektov je v možna samo na zemljiščih, na katerih 

to prostorski akti občin omogočajo.Ne glede na to, da tovrstni objekti ne potrebujejo 

gradbenega dovoljenja, pa v primeru varovanja posebnih vrednot področni predpisi, ki 

urejajo njihovo varovanje, predpisujejo pridobitev ustreznih soglasij ter predpisujejo 

ukrepanje področnih inšpekcijskih služb v primeru kršitev.Strokovnjaki so tudi opozorili, da 

rešitve nove uredbe niso bile nikoli v javni obravnavi niti nova uredba ni bila objavljena na 

vladnem seznamu gradiv v obravnavi.Ministrstvo pravi, da je bil osnutek uredbe na spletni 

strani ministrstva objavljen 14. septembra 2011 in da je javna razprava potekala 30 dni. V 

razpravo je bila vključena vsa zainteresirana strokovna in splošna javnost, mnenja so 

podale tudi strokovne organizacije, kot sta Inženirska zbornica Slovenije in Zbornica za arhi 

tekturo in prostor Slovenije, in skupina Odgovorno do prostora, dodaja.Po navedbah 

ministrstva je bil upoštevan velik del prejetih pripomb, vseh pripomb pa da zaradi 

nezdružljivih interesov pripombodajalcev ni bilo mogoče upoštevati. Zato je postopek 

oblikovanja uredbe trajal več kot leto dni, so še dodali.Na opozorila stroke se je že v petek 

odzval resorni minister Zvonko Černač. Med drugim je dejal, da je skrb glede škodljivosti 

uredbe nepotrebna in pretirana ter da nova uredba ne odpravlja določb prostorskih načrtov. 

Minister je povedal tudi, da uredba ni 'zabetonirana' in da jo bo treba, če se bodo v praksi 

pokazali določeni odkloni, spremeniti oz. dodelati. 

72

SLOVENIJA 

11.3.2013 www.sta.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Avtor: 

Izteka se rok za prijave za najem stanovanj republiškega sklada 

jb/bg 


Žanr: 



Gesla: 

ARHITEKTURA 

http://www.sta.si/vest.phpid=1862744 

Stanovanja, arhitektura, balkon.Arhiv STALjubljana, 11. marca (STA) - Stanovanjski 

sklad RS še danes sprejema prijave v prvem krogu razpisa za oddajo 382 stanovanj v 

najem. Sklad ponuja garsonjere ter eno- do štirisobna stanovanja v 19 krajih po Sloveniji, 

najemnine se gibljejo od 150 do okoli 500 evrov. Podatki o stanovanjih in razpisni pogoji so 

objavljeni na spletni strani sklada, prek katere je tudi mogoče oddati vlogo v elektronski 

obliki. Vsak prosilec lahko odda eno prijavo, s katero pa lahko izrazi interes za eno ali več 

stanovanj.Prednost pri najemu bodo imeli tisti, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, in 

sicer najprej mlade družine z vsaj enim predšolskim otrokom, nato družine z vsaj enim 

osnovnošolskim otrokom, družine z otroki v srednji šoli ali na fakulteti ter mladi do 27 let. 

Prednostno bodo obravnavali družine z otroki s posebnimi potrebami in invalidi.Na voljo je 

382 stanovanj po Sloveniji. Največ stanovanj, 186, je v Borovnici, ponujajo pa še stanovanja 

v Ajdovščini, Brežicah, Cerknici, Gornji Radgoni, na Jesenicah, v Kočevju, Kopru, Kozini, 

Kranju, Lendavi, Ljubljani, Lovrencu na Pohorju, Mariboru, Miklavžu na Dravskem polju, 

Pivki, Postojni, na Prevaljah, v Slovenj Gradcu in Vipavi.Mesečne najemnine se gibljejo od 

150 evrov za garsonjero v Brežicah ali enosobno stanovanje v Lovrencu do 530 evrov za 

trisobno stanovanje v ljubljanskih Črnučah ali 520 evrov za štirisobno stanovanje v 

Borovnici. Stanovanja imajo dokončano kopalnico in stranišče, tla, napeljave in ogrevanje, s 

pohištvom pa niso opremljena.Znesek najemnine zajema najem stanovanja in drugih 

površin, ki pripadajo stanovanju. Ob sklenitvi najema bo treba plačati varščino v višini šestih 

mesečnih najemnin. Najem stanovanja je mogoč za določen čas, in sicer za najmanj eno 

leto do največ pet let, z možnostjo podaljšanja.Izbor prijav v prvem krogu bodo opravili 21. 

marca, prijavljene pa bodo o rezultatih obvestili v 15 dneh po izboru. Sklad bo nadaljnje 

termine objavil po 4. aprilu. 

73

PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 12.3.2013 - ZAPS

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 12.3.2013 - ZAPS