časopis skupine HSE april 2010

časopis
skupine HSE
april
2010
531

Počitniške kapacitete
Seznam in kontaktni podatki
DRAVSKE ELEKTRARNE
MARIBOR
Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2
ležišči); Barbariga (apartma, 2+2
ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča);
Novalja – Gajac (dva apartmaja, en
2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)
Gore: Kope – Partizanka
(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en
3+2 ležišči); Kope – Brusnica
(en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en
apartma, 2+2 ležišči)
Toplice: Moravci (en apartma, 2+2
ležišči)
Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.
Dodatne informacije in prijave:
Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73,
e-pošta: ksenija.irsic@dem.si
SOŠKE ELEKTRARNE
NOVA GORICA
Gore: Bovec (en apartma s 5 ležišči);
Log pod Mangartom (dva apartmaja
s 4-5 ležišči); Možnica (dva
apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske
Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči);
Lokve nad Novo Gorico (en apartma
s 4 ležišči)
Dodatne informacije in prijave:
Jadranka Lužnik, tel. 05 339 63 62,
e-pošta: jadranka.luznik@seng.si
TERMOELEKTRARNA
BRESTANICA
Morje: Nerezine (tri hišice)
Gore: Kope (ena garsonjera za 4
osebe), Bohinj (en apartma za 4
osebe v hotelu Bohinj)
Dodatne informacije in prijave:
Martina Merlin, tel. 07 481 63 70,
e-pošta:martina.merlin@teb.si
PREMOGOVNIK VELENJE
Morje: Fiesa – hotel Barbara
Dodatne informacije in prijave
za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00,
e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.si
Gore: Golte (hotel in apartmaji)
Dodatne informacije in prijave
za Golte: tel. 03 839 11 04,
e-pošta:info@golte.si
› Uvodnik 3
› Zgodilo se je 4
› Intervju z mag. Markom Agrežem,
direktorjem TET - Razvojni projekti
TET so tudi razvojni
projekti Zasavja 11
› Otvoritev ČHE Avče -
Perspektive energije
se spreminjajo 14
› Slovenija skozi struge rek 16
› Energični nasvet 20
Popravek: V februarski številki Energije je pri podatku o življenjski dobi bloka 6 TEŠ (stran
11) prišlo do napake. Življenjska doba bloka 6 je 40 let in ne 400, kot se nam je po pomoti
zapisalo. Za napako se opravičujemo.
2

› UVODNIK
OVE AVE!
Kot strela z jasnega je prejšnji mesec v slovenski energetiki odjeknila novica, da je
skupina HSE največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov (OVE) v
Sloveniji. Pa kaj bi to: celo vsi naši načrti so usmerjeni v ohranjanje tega položaja –
vodilnega mesta na področju okolju prijazne energetike. V prihodnjem obdobju bo
skupina HSE skupno gradila prek 700 MW novih proizvodnih zmogljivosti iz OVE,
kar v okviru skupno načrtovanih naložb skupine HSE znaša skoraj 50 odstotkov.
Je to mogoče Da HSE ni samo TEŠ 6 Da je tudi črpalna hidroelektrarna Avče, pa
črpalna hidroelektrarna Kozjak in veriga hidroelektrarn na spodnji in srednji Savi
ter Muri Je. Le odzivi so bolj mlačni. OVE so, vse tako kaže, zanimivi predvsem na
deklarativni ravni. Dandanes je sicer res moderno govoriti o neokrnjenem, okolju
prijaznem in sprejemljivem. A v praksi je zgodba bolj kot ne črno-bela. No. Črnozelena.
Celota, ki naj bi oboje zaokroževala, pa se izgublja med enim in drugim
paberkovanjem o alternativah.
Od besed k dejanjem. Alternative namreč so in o njih je treba ne le govori(či)ti,
ampak jih pokazati, načrtovati in izvajati. Skupina HSE vse to dela. Smo modra
energija, voda, sonce in veter. Nekje dejavni, nekje še v povojih. In to od
samega začetka. Dravske elektrarne Maribor, Soške elektrarne Nova Gorica in
Hidroelektrarne na spodnji Savi so družbe, ki v skupini HSE danes proizvedejo
47,4 odstotka električne energije iz OVE ter skupaj v energetsko bilanco Slovenije
na področju OVE prispevajo kar 80,5 odstotka, v prihodnjem obdobju pa bo
skupina HSE skupno gradila prek 700 MW novih proizvodnih zmogljivosti
iz OVE. To ni malo, še zlasti če upoštevamo (objektivne) ovire, ki se takšnim
projektom postavljajo na pot. Umeščanje v prostor se je v zadnjih letih izkazalo za
eno največjih težav pri gradnji novih proizvodnih zmogljivosti tudi na področju
OVE; da je res uspelo, vemo šele tedaj, ko ima projekt podporo najširše javnosti.
Vzorčni primer, kako takšen projekt peljati in izpeljati, je črpalna hidroelektrarna
Avče. Konec marca so jo odprle Soške elektrarne Nova Gorica, ena od družb v
skupini HSE, ki skrbi za uravnoteženo, obnovljivo energetsko bilanco Slovenije ter
trajnostni razvoj slovenske energetike.
ENERGIJA
je časopis skupine HSE
Izdajatelj:
Holding Slovenske elektrarne d.o.o.,
Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana
Glavna in odgovorna urednica:
mag. Petja Rijavec, HSE
Uredniški odbor:
mag. Petja Rijavec in Majna Šilih
(HSE), Stanislav Senekovič (HSE
Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM),
Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak
Jegrišnik (PV), Janja Štrigl (TEŠ),
Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič
(HESS)
Fotografije na naslovnici:
Aleš Frelih / Selšica / Kapucinski
most, Vasja Marinč / Kolpa / Jutro
na Kolpi, Tomaž Ovčak / Jezerščica
/ Izvir Jezerščice
Oblikovanje, prelom in tisk:
HTZ Velenje, I. P., d. o. o.,
Partizanska cesta 78,
3320 Velenje
Naklada:
1.800 izvodov
E-pošta za vprašanja,
predloge in pripombe:
petja.rijavec@hse.si
E-Energija:
www.hse.si
Retorično vprašanje: kako se glasi aksiom, če vemo, da trajnosti ni brez vztrajnosti,
vztrajnosti pa ne brez poguma In podvprašanje: ste zdaj, ko ste se prebili do konca
uvodnika, dojeli, čemú cinizem naslova in prvih nekaj stavkov
mag. Petja Rijavec
glavna in odgovorna urednica Energije
3

› ZGODILO SE JE
Iz naših družb
Skupina HSE je in bo tudi v prihodnje
največji proizvajalec električne energije iz
obnovljivih virov v Sloveniji
Obnovljivi viri električne energije (OVE) zavzemajo v
energetski bilanci strateško pomembno mesto. Njihov delež
v proizvodnji električne energije v Sloveniji je namreč v letu
2009 znašal približno 39,7 odstotka (4.949 GWh), k čemur
je proizvodnja električne energije v skupini HSE doprinesla
kar 80,5 odstotka. Skupina HSE, ki poleg premogovnika in
dveh termoelektrarn združuje tudi tri največje slovenske
hidroelektrarne, je tako največji slovenski proizvajalec
električne energije iz obnovljivih virov. Tudi vsi prihodnji
načrti skupine so usmerjeni v ohranjanje vodilnega mesta na
področju okolju prijazne(jše) energetike.
Proizvodnja električne energije v Sloveniji sledi usmeritvam
Evropske unije glede trajnostnega razvoja ter doseganja
cilja 25-odstotnega deleža OVE v končni porabi energije
do leta 2020. Tudi v skupini HSE si prizadevajo električno
energijo proizvajati z minimalnimi vplivi na okolje, spoštovati
zakonske norme in določila ter uvajati najboljše tehnologije,
ki zagotavljajo čim manjše vplive na okolje. Dravske
elektrarne Maribor d.o.o., Soške elektrarne Nova Gorica
d.o.o. in Hidroelektrarne na spodnji Savi d.o.o. so družbe, ki
v skupini HSE proizvedejo 3.983,7 GWh (47,4 %) električne
energije iz OVE ter skupaj v energetsko bilanco Slovenije
na področju OVE prispevajo kar 80,5 odstotka. Omenjene
družbe so vključene tudi v projekt Modra energija, namenjen
spodbujanju okolju prijazne porabe električne energije.
V prihodnjem obdobju bo skupina HSE skupno gradila
preko 700 MW novih proizvodnih zmogljivosti iz OVE, kar v
okviru skupno načrtovanih naložb skupine HSE znaša skoraj
50 odstotkov. Trenutno največji projekti na tem področju
so gradnja HE na spodnji Savi, gradnja HE na srednji Savi,
gradnja ČHE Kozjak ter že zaključena gradnja ČHE Avče,
katere otvoritev je bila 30. marca. V postopku načrtovanja je
še izgradnja HE na Muri, ostali razvojni projekti skupine HSE
na področju OVE pa so še rekonstrukcija HE Zlatoličje, veriga
HE na Idrijci, HE Učja, obnova HE Doblar 1, HE Kobarid, HE
Kamno idr. Vsi so namenjeni varni, zanesljivi, okolju prijazni
in konkurenčni proizvodnji električne energije.
Na področju OVE se v skupini HSE ter širše v slovenski
energetiki kažejo številne priložnosti, pa tudi ovire.
Predvsem gre za zaplete pri pridobivanju koncesij za rabo
vode in uskladitvi prostorskih ter drugih aktov, potrebnih
za nemoteno izvajanje projektov OVE. Postopki umeščanja
v prostor so dolgotrajni, dodatno jih otežujejo še določila
Nature 2000, katere območja zajemajo kar 36 odstotkov
površine Slovenije. Kompromisi med energetiko in okoljem
so tako odločilnega pomena za uspešno izvajanje naložb.
»Gradnja energetskih objektov stoji in pade s podporo
skupnosti, v katero se ti projekti vklapljajo in s katero bodo na
dolgi rok živeli. Zato so pri njihovem načrtovanju ključne ne le
prave tehnologije, temveč tudi in predvsem uspešni dogovori z
vsemi, ki so z elektrarnami kakorkoli povezani. Da je umeščanje
v prostor res uspelo lahko rečemo šele takrat, ko ga lokalno
prebivalstvo podpre v vseh pogledih – tako okoljskem kot tudi
v smislu koristi, ki jih takšni projekti in objekti prinašajo. In
danes vemo, da je teh koristi več kot slabosti, le pravilno jih
moramo predstaviti, izvajati in vrednotiti,« ugotavlja Borut
Meh, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne, ki je
26. marca sklical novinarsko konferenco na temo OVE.
Na področju trajnostnega razvoja in obnovljivih virov
energije skupina HSE izvaja tudi več odmevnih informativnoizobraževalnih
in promocijskih projektov. Najbolj znan je
gotovo projekt Modra energija (www.modra-energija.si), ki
poteka od leta 2004 in je z zadnjo akcijo »Slovenska reka« v
slovenski javnosti doživel izjemen odziv. Dejavni so tudi na
področju izobraževanja mladih (www.modri-jan.si), kjer
zadnja leta aktivno sodelujejo s šolami in so tako uspeli samo
v zadnjem letu vzbuditi zanimanje več tisoč mladih za svoje
projekte. Nenazadnje pa je bil HSE v letu 2007 tudi pobudnik
kampanje Energija si – bodi učinkovit (www.hse-energija.
si), namenjene spodbujanju varčne rabe energije, ki še vedno
poteka.
Vladimir Gabrijelčič, direktor SENG, Bogdan Barbič, direktor HESS, Borut Meh, generalni direktor HSE, mag. Viljem Pozeb, direktor DEM, na
novinarski konferenci skupine HSE o obnovljivih virih energije, 26. marca 2010, foto: M.Š.
4

Izbrali so najboljše fotografije
25. februarja 2010 so zaključili zbiranje fotografij za natečaj
Slovenska reka. Od 30. oktobra 2009, ko so natečaj objavili,
so prejeli kar 1363 fotografij. Komisija pod vodstvom
mednarodno priznanega fotografa Arneta Hodaliča je
imela 2. marca, ko se je sestala, veliko dela, da je izbrala
50 najboljših fotografij. Nekaj je objavljenih v tej številki
Energije, vse ostale pa si lahko ogledate na spletni strani www.
modra-energija.si.
ponudnik ter podpisan pogodbeni sporazum s ponudnikom
NTR Inženiring. Po podpisu pogodbe sta se začeli dobava in
izvedba v skladu s terminskim načrtom.
Objekt je načrtovan v skladu s standardom ANSI/TIA-942-
2005, ki natančno opredeljuje varnostne zahteve namenskih
prostorov za informacijsko tehnologijo. Po omenjenem
standardu dosega stopnjo varnosti 3. Vsa napajalna in
hladilna infrastruktura je podvojena, prav tako povezave
Projekt je v zaključni fazi nameščanja opreme. V začetku
aprila 2010 se je začelo izvajati meritve in končne integralne
preizkuse, sledilo bo 60-dnevno poskusno obratovanje.
ČHE Kozjak in povezava v
elektrodistribucijsko omrežje
Arne Hodalič, mag. Janez Keržan, dr. David Grgič, Urša Mivšek in Minka
Mehonič med pregledovanjem prispelih fotografij na natečaj Slovenska
reka, foto: M.Š.
Invest
Izvedba visoko varnega sistemskega
prostora na HE Mariborski otok
Septembra 2009 je HSE Invest sklenil pogodbo z investitorjem
Dravske elektrarne Maribor za nudenje storitev svetovalnega
inženiringa, ki vključuje vsa dela in storitve v zvezi z
opravljanjem pogodbene administracije, izdelavo projektne
dokumentacije in projektantskim nadzorom v fazi izvedbe
del za izvedbo visoko varnega prostora za informacijsko
tehnologijo. V oktobru 2009 je bil objavljen javni razpis za
oddajo ponudb, v decembru 2009 pa izbran najugodnejši
Predstavitve dopolnjenih strokovnih podlag v postopkih
priprav državnih prostorskih načrtov niso ne zakonsko
obvezne ne običajne. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP)
je 9. marca v prostorih IZUM v Mariboru predstavitev kljub
temu pripravilo zaradi nepričakovano ostrega nestrinjanja
dela javnosti s predvideno gradnjo ČHE Kozjak in njeno
povezavo v elektrodistribucijsko omrežje.
Nasprotniki daljnovoda, katerih glavni argument je nevarnost
elektrosmoga, že ves čas trdijo, da bi bilo sicer dražje, a bolje
izpeljati povezavo po vkopanem kablovodu. Nasprotna
stran jim očita demagoško zavajanje. MOP je zato naročil
ločeni primerjalni študiji daljnovodne in kabelske rešitve
pri inštitutu za energetiko Fakultete za elektrotehniko,
računalništvo in informatiko iz Maribora in ljubljanskem
Elektroinštitutu Milan Vidmar, poleg tega pa še simulacijo
vplivov na krajino ter analizo ranljivosti prostora.
Predstavitve se je udeležil tudi generalni direktor Direktorata
za energijo mag. Janez Kopač in poudaril nujnost gradnje
ČHE Kozjak zaradi zagotavljanja samooskrbe Slovenije
z električno energijo v konicah. Stroka je povedala svoje,
nasprotniki daljnovoda tudi – najbrž je zdaj na vrsti politika.
Nameščanje strežniških omar in “hladnega koridorja” v varni kletki,
foto: Arhiv HSE Invest
Predstavitve dopolnjenih strokovnih podlag za ČHE Kozjak in povezavo
v elektrodistribucijsko omrežje, foto: M.Š.
5

Občini Bovec in Kobarid, Elektro Primorska
in SENG za dolgoročen razvoj Zgornjega
Posočja
Zgornje Posočje ponuja številne možnosti in priložnosti za
razvoj. Če želijo trajnostno naravnan in okoljsko vzdržen
razvoj Zgornjega Posočja, ki bo v kar največji meri ohranjal
naravo zanamcem, po drugi strani pa omogočal gospodarsko
preživetje prebivalstva, morajo načrtno skrbeti za razvoj
infrastrukture.
Zato so se 1. marca 2010 zbrali župan Občine Bovec Danijel
Krivec, župan Občine Kobarid Robert Kavčič, predsednik
uprave Elektra Primorska Julijan Fortunat in direktor Soških
elektrarn Vladimir Gabrijelčič ter podpisali Pismo o nameri,
v katerem opredeljujejo sodelovanje na področju oskrbe
Zgornjega Posočja z električno energijo.
Prvi cilj: zanesljiva oskrba
V pismu podpisnice ugotavljajo, da sedanje stanje oskrbe
z elektriko ne zagotavlja srednjeročno in dolgoročno
zanesljive oskrbe Zgornjega Posočja in njene naravnanosti k
trajnostnemu razvoju. Skladno s strategijo razvoja Zgornjega
Posočja, Energetskim zakonom (Ur. l. RS, št. 26/2005) in
Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l.
RS, št. 76/2004) so razvoj turizma, izkoriščanje obnovljivih
virov energije, učinkovita raba energije in trajnostni razvoj
na vseh področjih smeri razvoja Zgornjega Posočja in njenih
prebivalcev.
Direktor SENG Vladimir Gabrijelčič, Župan Občine Bovec Danijel Krivec,
Župan Občine Kobarid Robert Kavčič in predsednik uprave Elektro
Primorska Julijan Fortunat so podpisali pismo o nameri, v katerem
opredeljujejo sodelovanje pri oskrbi Zgornjega Posočja z električno
energijo, foto: Marko Mlekuž
projekte, kot so napovedane naložbe Iskre Bovec, načrti
smučišč na Kaninu, dom upokojencev, športna dvorana v
Bovcu itd.
Župan Občine Kobarid Robert Kavčič se je zahvalil
podjetjema, ker sta tako hitro prisluhnili željam obeh lokalnih
skupnosti, in predstavil razvojne načrte na Kobariškem. V
industrijski coni Kobarid so sicer prodali vsa zemljišča, a
pravi razmah gradnje in odpiranje malih tovarn pričakujejo
v prihodnjih letih, takrat pa bodo povečane tudi potrebe
po zanesljivem napajanju z električno energijo. Daljnovod
bodo le obnovili po obstoječi trasi. V sodelovanju z Elektrom
Primorska bodo poskrbeli za tankočutno ravnanje z okoljem,
saj se pod traso nahaja nekaj turističnih objektov in arheoloških
najdišč.
Za izboljšano koriščenje obnovljivih virov
Vladimir Gabrijelčič direktor SENG in gostitelj je povedal,
da je podpis pisma o nameri le kamenček v palači izboljšanja
razmer in razvoja Zgornjega Posočja. »Za izboljšanje
daljnovodnega omrežja smo zainteresirani tudi v SENG, saj
bo to pomenilo boljše koriščenje obnovljivih virov energije. Vse
naše dejavnosti so usmerjene v zagotavljanje sožitja z okoljem
in izboljšanje razmer za življenje prebivalstva Zgornjega
Posočja.«
Razvojna naravnanost Bovca in Kobarida
Kot je poudaril župan Bovca Danijel Krivec, je preskrba
z elektriko eden od ključnih elementov razvoja Zgornjega
Posočja. Zato je sodelovanje, h kateremu so se zavezali
podpisniki, korak k uresničevanju zastavljenega razvoja.
Kakovostna oskrba in obratovanje brez motenj, tudi takšnih,
kot je zaustavljanje žičnic na Kaninu, sta iz sedanje razdelilnotransformatorske
postaje v Tolminu nezanesljiva. Zato se
težave z oskrbo ob izjemnih dogodkih že lahko pojavljajo. Kot
je poudaril Daniel Krivec, si želijo stabilno oskrbo Zgornjega
Posočja in zagotavljanje zadostne energije za prihodnje
Rekonstrukcija daljnovoda ključna za razvoj
Predsednik uprave Elektro Primorska Julijan Fortunat je
poudaril, da je bistvo prenove daljnovoda zanesljivo napajanje
Severnega Posočja, predvsem Bovške kotline. Omenil je tudi
povezovanje z italijanskim elektrogospodarstvom pri oskrbi
smučišč na Kaninu. Zdaj se zanesljivo prenapajanje v primeru
izpada na slovenski strani lahko omogoči z italijanske strani.
V primeru izpada na italijanski strani pa omrežje na slovenski
strani ne dopušča prenapajanja prek 20 kV daljnovoda, zato
bo rekonstrukcija rešila sedanje zagate. Predvidoma bodo
daljnovod posodobili v naslednjih treh letih, saj je daljnovod
iz predvojnih časov treba obnoviti.
Kot so zapisali v Pismu o nameri, je rekonstrukcija daljnovoda
strateška priprava na razvoj (delovna mesta, manj izpadov
energije, možnost za razvoj katere koli panoge, od kmetijstva,
turizma, športa …), ki zahteva zanesljivo oskrbo z električno
energijo.
6

13. Strateška konferenca Skupine
Premogovnik Velenje usmerjena v razvoj
»Vemo, kaj so naše naloge. Vezane so na projekt gradnje
bloka 6, na konkurenčno ceno premoga, na ustvarjanje novih
delovnih mest, zmanjšanje delovnih mest pri pridobivanju
premoga ter v ustvarjanje prihodka na tujih trgih, kjer smo bili
v letih 2008 in 2009 zelo uspešni,« je dejal dr. Milan Medved,
direktor Premogovnika Velenje (PV), na koncu 13. Strateške
konference Skupine PV, ki je bila 11. in 12. marca 2010 v
Medpodjetniškem izobraževalnem centru v Velenju.
Prvi dan je bil namenjen razvojnim načrtom družb v Skupini
PV, drugi dan pa prodajnim programom, ki prinašajo
prihodke na trgih izven prodaje premoga. Uvodoma je dr.
Milan Medved dejal, da so vsi načrti Skupine PV usmerjeni v
razvoj in nove naložbe, ki so vse usmerjene v konkurenčnost
dejavnosti. Verifikacija obstoječih zalog premoga je pokazala,
da je v PV na voljo še 127 milijonov ton odkopnih zalog
premoga in da ga je tako več kot dovolj za celotno življenjsko
dobo bloka 6. Tudi sicer so nadaljnje usmeritve za delovanje
Premogovnika v veliki meri odvisne od nadaljevanja gradnje
bloka 6 v TEŠ. Ob nepričakovani zaustavitvi tega projekta
bi se morali takoj usmeriti v zapiranje PV, kar pa bi bilo z
narodnogospodarskega vidika neprimerno.
Na strateški konferenci so potrdili nekoliko spremenjene
strateške cilje PV. Prvega so usmerili predvsem v prilagajanje
razmeram na konkurenčnem trgu, drugi ostaja enak:
zagotavljati varnost in humanost pri izvajanju delovnega
procesa. Tretji se še vedno nanaša na ravnanje z okoljem in
se po novem glasi: zagotavljati družbeno odgovorno ravnanje
PV v skladu z okoljskimi zahtevami. Najbolj spremenjen je
četrti, ki je do zdaj govoril o prestrukturiranju družb, zdaj
pa pravi, da je treba zagotavljati rast Skupine PV s prodajo
znanj in storitev na trgih izven osnovne dejavnosti in s tem
posledično ustvarjanje novih delovnih mest v regiji.
Predstavitev načrtov hčerinskih družb HTZ Velenje, RGP,
PV Invest in GOST je potekala prav v smislu tega cilja. Dr.
Milan Medved je bil na koncu konference zadovoljen s
predstavljenimi zanimivimi idejami in novimi programi.
Dejal je, da so predstavitve tako projektov v PV kot v
hčerinskih družbah pokazale jasen pogled v razvoj.
O možnostih sodelovanja z Elektroprivredo
BiH
Premogovniku Velenje (PV) se v Bosni in Hercegovini
(BiH) odpirajo možnosti za nove posle. V ta namen so 24.
in 25. februarja Premogovnik obiskali generalni direktor
Elektroprivrede BiH Amer Jerlagić, izvršni direktor za
proizvodnjo Elektroprivrede Nihad Kadić, direktor Rudnika
uglja Kreka v Tuzli dr. Rešad Husagić in direktor rudnika
Breza Ćamil Zaimović.
Premogovnik Velenje bo s sodobno opremo skušal posodobiti tudi
bosanske premogovnike. Foto: I. H. Avberšek
Sprejel jih je direktor PV dr. Milan Medved s sodelavci.
Predstavil jim je stanje v zvezi s proizvodnjo in porabo
premoga v Evropski uniji ter trende na tem področju, nato
pa podrobneje odkopavanje premoga, opremo, način dela,
poslovne rezultate in načrte PV. Goste so zanimali predvsem
tehnični podatki in zmogljivost odkopne opreme.
Kot je ob koncu obiska dejal dr. Milan Medved, »imajo v
BiH trdno namero po modernizaciji rudnikov, saj imajo velike
zaloge premoga in to je strateška prednost njihove države
v prihodnosti, v PV pa imamo ambicije po sodelovanju pri
modernizaciji njihovih rudnikov«.
Direktor Elektroprivrede BiH Amer Jerlagić je ob tem
dodal: »Elektroprivreda BiH od lani vključuje tudi sedem
premogovnikov in naš cilj je čim večja modernizacija
premogovništva. V prihodnjih treh letih načrtujemo za
okoli 150 milijonov evrov naložb v te premogovnike ter še
v naslednjih treh letih prav toliko. Prepričan sem, da bo
sodelovanje med Elektroprivredo BiH in PV v prihodnjih
desetih letih zelo veliko.«
Podpisana pogodba z
Elektrogospodarstvom Makedonije
Premogovnik Velenje je z Elektrogospodarstvom Makedonije
(Elem) 18. februarja podpisal pogodbo za projektiranje
glavnega rudarskega projekta za odpiranje rudnika Marijevo
blizu Prilepa v Makedoniji. V njej se je zavezal, da bo v
roku 22 mesecev izdelal celotno tehnično dokumentacijo in
pripravil vse potrebno za zagon proizvodnje v omenjenem
rudniku. Dokumentacija zajema tako tehnološke
karakteristike kot projektiranje potrebne opreme, zračenja,
transporta, oskrbe z energijo, vplive na okolje in lokalno
skupnost … Projekt v vrednosti 700 tisoč evrov bodo izdelali
strokovnjaki iz Premogovnika Velenje v sodelovanju z
makedonskimi strokovnjaki.
Podobno kot drugje v Evropi se tudi v jugovzhodni regiji
nadaljujejo naložbe v modernizacijo pridobivanja premoga,
ki bo eden ključnih energentov tudi v prihodnjih desetletjih.
Omenjena regija razpolaga z milijardami ton zalog
energetskega premoga, kar predstavlja hkrati tudi njeno
konkurenčno prednost.
7

obiskovalci ne prihajajo samo iz lokalnega okolja, temveč
tudi iz drugih slovenskih krajev«, pravi direkor TEŠ dr. Uroš
Rotnik.
Konec marca trajna zaustavitev bloka 1
V januarju presežen poslovni načrt
V januarju so v TEŠ proizvedli (na pragu) 364,7 GWh
električne energije, od tega je bilo 344,1 GWh električne
energije proizvedene iz premoga, 20,6 GWh pa iz plina.
Toplotne energije so proizvedli za 67,1 GWh. Za omenjeno
proizvodnjo so porabili 384.925 ton premoga in 5.998.849
Sm 3 plina. Poslovni načrt so v januarju presegli za 2,74
odstotka.
V februarju so proizvedli (na pragu) 293,4 GWh električne
energije, od tega so iz premoga pridobili 269,3 GWh, iz plina
pa 24,1 GWh. Toplotne energije so v februarju proizvedli za
54,8 GWh. Za omenjeno proizvodnjo so porabili 304.658 ton
premoga in 6.979.226 Sm 3 plina. Zaradi ugodnih hidroloških
razmer so v februarju proizvedli 17,59 odstotka manj
električne energije, kot je bilo predvideno po poslovnem
načrtu.
Dnevi odprtih vrat
V sklopu dni odprtih vrat, ki jih v letu 2010 organizirajo v
TEŠ, so tudi v marcu odprli vrata širši javnosti. Obiskovalcem
so podrobneje predstavili razvojno strategijo elektrarne in s
tem povezano gradnjo bloka 6 ter odgovorili na postavljena
vprašanja. Po predstavitvi je sledil še ogled elektrarne.
Poleg običajnih vprašanj, kot so možnost zaposlitve v TEŠ,
katere vrste kadrov bodo v prihodnosti zaposlovali in kako
potekajo dejavnosti v zvezi s projektom blok 6, vzbuja veliko
zanimanja tudi Center odličnosti nizkoogljične tehnologije
(CO NOT), katerega soustanovitelj je tudi TEŠ in v okviru
katerega se razvija demonstracijski projekt Vodikove
tehnologije v napredni energijski oskrbi. Gre za postavitev
eksperimentalne vodikarne na območju TEŠ, kjer bodo
potekale raziskovalne dejavnosti in optimizacija delovanja
energetskih sistemov. Znotraj raziskovalnih dejavnosti bodo
simulirani različni viri okolju prijazne energije in njihov
prispevek k pridobivanju vodika.
»Veseli nas, da je obiskanost dni odprtih vrat velika in da
TEŠ je konec marca iz obratovanja izključil blok 1, ki je
deloval vse od leta 1956. Blok 1 je že dotrajan, prav tako blok
2, ki so ga trajno zaustavili že v letu 2008. Na mestu, kjer
stojita omenjena bloka, bodo postavili blok 6 in v aprilu že
začenjajo pripravljalna dela za rušenje hladilnih stolpov 1–2
in 3, da sprostijo prostor za gradnjo bloka 6.
Blok 1, ki ima 30 MW inštalirane moči, ekonomsko, ekološko
in tehnološko ni več sprejemljiv za obratovanje, saj je
obratoval več kot 320 tisoč ur. Samo za primerjavo navajajo,
da se bloki v Evropi zapirajo pri okoli 270 tisoč opravljenih
obratovalnih urah.
Bloki 1–5 TEŠ so ekološko in ekonomsko neustrezni ter
tehnološko nezanesljivi in kakršno koli investicijsko vlaganje
v omenjene bloke je neutemeljeno.
Pa še nekaj besed o zgodovini nastanka TEŠ in o bloku
1. Odločitev o gradnji TEŠ je bila sprejeta že leta 1946.
Pogojevale so jo velike potrebe po električni energiji in velika
ležišča premoga v Šaleški dolini. Graditi so jo začeli 1947. leta
in jo zaradi določenih zapletov nadaljevali pet let kasneje.
Leta 1953 je investitor za prvo fazo naročil vso osnovno
opremo v Švici. S 1. januarjem 1954 pa so ustanovili novo
investicijsko podjetje Termoelektrarna Šoštanj v gradnji.
Osnovni izvajalec vseh gradbenih del je bilo podjetje Gradis,
ki je najprej zgradilo kotlovnici, strojnico, bunkerje in
črpalnico, kar je predstavljalo osnovni elektrarniški objekt.
Nadaljevali so gradnjo tehnične obratne zgradbe z razdelilno
in transformatorsko postajo 10/110 kV in 100 m visokim
dimnikom.
Zgradili so še dve elektrofiltrski napravi in hladilni stolp, ki je
bil visok 62,10 m in je imel zmogljivost 13 tisoč m3 vode na
uro. Treba je bilo zgraditi še čistilnico vode – dekarbonizacijo,
saj so tehnološko vodo pridobivali iz reke Pake. Razen
nemotene oskrbe z vodo je termoelektrarna potrebovala še
nemoteno oskrbo s premogom, zato je bilo treba zgraditi še
klasirnico in žičnico, dolgo 1450 m, ter razkladalno postajo.
Kurili so velenjski lignit in ga za pridobljeno kWh porabili
1,19 kg. Poleg osnovnih objektov bloka 1 so hkrati zgradili še
enonadstropno upravno poslopje, menzo, delavnice, skladišča
in garderobe ter umivalnico. In koliko je bilo zaposlenih Leta
Dan odprtih vrat, foto: Irena Seme
8

Zaustavitev bloka 1 (TEŠ leta 1957), foto: Volbeng Pajk
1954 so iz stare velenjske elektrarne premestili 60 delavcev
vseh mogočih poklicev in tako so v TEŠ 19. maja 1956 s
prvim agregatom zmogljivosti 30 MW začeli pridobivati
električno energijo. Zaradi dotrajanosti bloka pa ga po 54
letih zapirajo.
V aprilu rušenje hladilnih stolpov 1—2 in 3
V aprilu bodo v TEŠ začeli rušiti hladilne stolpe 1–2 in 3.
O omenjenih dejavnostih so lokalno skupnost že seznanili prek
koordinacijskega odbora, ki je bil ustanovljen že leta 2007 z
namenom, da bi v načrtovanje, rušitev in gradnjo predvidenih
objektov TEŠ vključili čim širšo javnost. Odbor v postopku
rušitve in gradnje bloka 6 TEŠ sestavljajo predstavniki občanov,
TEŠ in predstavniki Občine Šoštanj. Na marčevski seji so se
člani odbora podrobneje seznanili s postopkom rušenja in
predvidenimi prihodnjimi dejavnostmi TEŠ.
O podrobnejšem terminskem planu dejavnosti, povezanih z
blokom 6, bodo v TEŠ lokalno skupnost sproti obveščali prek
biltena, ki bo izhajal po potrebi, in prek spletne strani TEŠ in
lokalnih medijev.
Opravljanje izpitov za upravljavce
energetskih naprav v lastni režiji
Junija 2009 je stopil v veljavo nov Pravilnik o strokovnem
usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje
energetskih naprav. Ta pravilnik določa strokovno izobrazbo
in delovne izkušnje delavcev, ki opravljajo dela in naloge
upravljanja energetskih naprav, ter program strokovnega
usposabljanja in preizkus znanja, ki ju morajo opraviti ti
delavci, da se zagotovijo varnost in zanesljivost obratovanja
ter učinkovita raba energije. V TEŠ so že lani pristopili k
izvajanju pravilnika, ko so usposabljali in izvajali izpite za
vodje energetskega objekta, teh zaposlenih je bilo 34. Letos
pa so usposabljanje nadaljevali za upravljavce parne turbine,
upravljavce kotlovskih naprav in upravljavce priprave vode.
Celotno usposabljanje so izvedli v TEŠ na podlagi programa,
ki izhaja iz pravilnika, hkrati pa so v program usposabljanja
vključili tudi svoje tehnološke enote. To pomeni, da je
program usposabljanja v celoti izvedla Služba izobraževanja
TEŠ, vsebino pa so prilagodili napravam TEŠ. V zadovoljstvo
vseh so bili izpiti zelo dobro opravljeni, zaposleni TEŠ pa so
tako ponovno potrdili visoko strokovno usposobljenost.
Hladilna stolpa, ki čakata na rušenje. Foto: Bojan Rotovnik
Opravljanje izpitov za upravljavce energetskih naprav, foto: Irena Seme
9

Podjetje EFT Slovenija ne bo gradilo PPE v
Trbovljah
Remont bloka 125 MW v letu 2010
Kakor do sedaj vsako leto, od pričetka obratovanja bloka 125
MW leta 1968, bodo tudi letos izvedli letni remont bloka.
Pričel se bo 5. aprila in bo trajal do 21. julija.
Dolžino remonta določajo dela na turbini in generatorju. Na
V Termoelektrarni Trbovlje so 23. marca 2010, prejeli
dopis podjetja EFT Slovenija, s katerim so jih seznanili,
da odstopajo od načrtovanega projekta gradnje 200 MW
plinsko-parne elektrarne na zemeljski plin v Trbovljah.
Ocenjena vrednost naložbe je približno 150 milijonov evrov.
Z namenom realizacije tega projekta so novembra 2009
med družbama TET in EFT podpisali Memorandum o
razumevanju.
Kot razloge za odstop od realizacije projekta družba EFT
navaja spremenjene razmere na domačem in mednarodnih
Remont v Termoelektrarni Trbovlje, foto: Arhiv TET
Energetski steber Zasavja, foto: Arhiv TET
turbini bodo izvedli generalni remont, ki bo pripomogel k
nadaljnjemu obratovanju parne turbine. Hkrati bodo izvedli
tudi modernizacijo turbine s ciljem povečanja izkoristka
turbine. Zamenjali bodo tudi stator generator, rotor pa
odpeljali k proizvajalcu na pregled rotorskih kap.
Na kotlu bodo pozornost usmerili na preglede komor in
tlačnih cevi kotla. Zamenjali bodo tudi večji del kanalov
dimnih plinov. Seveda pa bodo pregledali in obnovili tudi
ostale naprave, kot so premogovni mlini, grelnika zraka in
drugo.
Na elektropodročju bo najzahtevnejše delo zamenjava opreme
za zbujanje generatorja.
Opravili bodo še vsa rutinska vzdrževalna dela na vseh
transportnih napravah, na napravi za razžveplanje dimnih
plinov in elektrofiltru.
Priprave za izvedbo modernizacije turbine in zamenjavo
statorja so se začele že pred enim oziroma dvema letoma. Pri
izvajalcu na Poljskem so začeli izdelovati dele turbin in navitje
statorja generatorja. V tem letu pa so že stekli postopki za
izbor izvajalcev za delo na kotlu in za ostala dela. Določena
sta že organizacija dela in terminski plan izvajanja del. Na
kritični poti so dela na turboagregatu in zamenjava zbujanja
generatorja.
trgih električne energije, saj naj bi zaradi padca prodaje in
cen električne energije, ekonomike projekta ne bilo mogoče
zagotoviti. Hkrati tudi navajajo, da trenutno razmerje med
cenami električne energije in cenami zemeljskega plina, ne
omogoča ekonomskega opravičenja za projekte plinsko parnih
elektrarn. V TET obžalujejo, da se je EFT odrekel izvedbi
projekta izgradnje PPE, ki bi, če bi jo začeli graditi danes,
lahko obratovala že čez nekaj let.
V skladu s sklepom Vlade RS o pričetku izdelave državnega
prostorskega načrta za PPE na lokaciji TET (15. julij 2009),
Odločbo Ministrstva za gospodarstvo (25. september 2009),
v kateri so jim podaljšali veljavnost Energetskega dovoljenja
in jim natančno opredelili časovne roke za realizacijo
projekta (dokončati gradnjo in pričeti z obratovanjem julija
2013), bodo po predvidenem terminskem planu nadaljevali
aktivnosti za njeno izgradnjo. Ena ključnih aktivnosti v tem
trenutku, po izstopu EFT pa je, priprava novega predloga
finančne konstrukcije za izgradnjo PPE.
Do obvestila EFT se bodo v TET, skupaj z večinskim
lastnikom, HSE, natančneje opredelili na strateški konferenci
skupine HSE.
10

Razvojni projekti TET so tudi razvojni
projekti Zasavja
Pred začetkom remonta turboagregatnega bloka 4 smo se pogovarjali z
direktorjem Termoelektrarne Trbovlje (TET), mag. Markom Agrežem, o
pridobljenem okoljevarstvenem dovoljenju, gradnji nove pretovorne naprave,
pomenu lokacije za zasavsko regijo in še čem.
› INTERVJU: mag. MARKO AGREŽ
mag. Marko Agrež, direktor TET, foto: M.Š.
TET je prvi v skupini HSE pridobil
okoljevarstveno dovoljenje (OVD).
Koliko časa je trajalo, da ste ga
pridobili, koliko časa, energije in
sredstev je bilo treba vložiti v to
in kolikšna je njegova vrednost za
družbo TET
V TET smo zelo ponosni, da smo prvi v
skupini HSE pridobili OVD. Formalno
je projekt pridobivanja dovoljenja
trajal približno dve leti, ker smo vlogo
zanj, ki jo je pripravil Elektroinštitut
Milan Vidmar, vložili na Ministrstvo za
okolje in prostor 27. novembra 2007.
Predpogoj za oddajo vloge pa je bil
obsežen sanacijski program za dosego
skladnosti obratovanja s slovensko
in evropsko okoljsko zakonodajo, ki
smo ga v TET zaključili leta 2006.
Pridobivanje OVD je večletni projekt.
Med pridobivanjem pa smo morali
zaradi kompleksnosti naprave in
zakonodajnega okvirja, ki se je v
tem času spreminjal in dopolnjeval,
pripraviti kar 16 dopolnitvenih vlog.
S programom sanacije in postavitvijo
naprave za razžveplanje dimnih plinov
(NRDP) smo sanirali emisije žveplovega
dioksida (SO 2
) v zrak in emisije snovi v
tehnološki vodi na centralnem izpustu.
Prav tako smo monitoring tehnoloških
odpadnih vod na centralnem izpustu in
tehnoloških hladilnih vod dopolnili s
trajnimi meritvami pretoka.
Z začetkom obratovanja razžvepljevalne
naprave, ki deluje po mokrem
kalcitnem postopku, so se letne emisije
SO 2
s 30 tisoč ton zmanjšale pod dva
tisoč ton letno. Hkrati so se zmanjšale
tudi emisijske koncentracije skupnega
prahu in posledično težkih kovin.
Uvedba razžveplanja dimnih plinov
je pripomogla k izboljšanju kakovosti
zraka v zasavski regiji, kar je mogoče
spremljati tudi na spletnem naslovu
http://envirtest.eimv.si/TRBOVLJE.
HTM.
TET je v vlogi za pridobitev OVD podal
zahtevek za pridobitev dovoljenja za
obratovanje kurilne naprave z vhodno
toplotno močjo 588,17 MW in za
11

odlagališče nenevarnih odpadkov
Prapretno s skupno zmogljivostjo
odlaganja 9.700.000 ton odpadkov.
Pri tem je treba omeniti, da so
na lokaciji TET naslednje kurilne
naprave: blok 4 oziroma parni kotel
s prigrajeno parno turbino toplotne
moči 350 MW t
, pomožni parni kotel
3,92 MW t
, dve plinski turbini (2 x 115
MW t
) ter pet nepremičnih motorjev z
notranjim izgorevanjem (4,25 MW t
).
Odlagališče Prapretno pa je deponija,
ki je namenjena izključno odlaganju
nenevarnih odpadkov, ki nastajajo
zaradi kurjenja premoga v bloku 4.
Odlaga se pepel, žlindro, kotlovski prah,
elektrofiltrski pepel, trdne ostanke iz
naprave za razžveplanje dimnih plinov,
izcedne vode iz odlagališča in mulj iz
čistilnih naprav tehnoloških odpadnih
voda.
Glede na vsebino OVD in iz nje
izhajajočih zakonskih obvez bo treba v
nadaljevanju obratovanja vseh naprav
na lokaciji TET veliko pozornosti
posvečati predpisanim mejnim
vrednostim, ki veljajo za emisijo snovi v
zrak, emisijo snovi in toplote v hladilno
vodo, elektromagnetno sevanje, emisije
hrupa v naravno in življenjsko okolje,
ravnanje z odpadki ter učinkovito rabo
vode in energije. Pri tem pa ne gre
zanemariti tudi predpisanih ukrepov
za čim večjo stopnjo varstva okolja kot
celote ter zmanjševanje tveganja ob
nesrečah in obvladovanje nenormalnih
razmer.
Med pomembnejšimi obvezami, ki
jih ima TET tudi do javnosti, sta
spremljanje in obveščanje o obratovanju
vseh naprav, ki jih zajema OVD.
Sistem okoljskega monitoringa na
lokaciji TET je eden najstarejših
sistemov spremljanja stanja okolja v
Sloveniji. Sistem je povezan v Ekološki
informacijski sistem TET in v tem
smislu nam OVD ne nalaga nekih novih
obvez. Tudi v prihodnje bomo izvajali
trajni monitoring SO 2
, NOx, CO,
CO 2,
in prahu ter občasni monitoring
emisij snovi v zrak za težke kovine,
benzene, kloride (HCl), fluoride (HF),
poliklorirane dibenzodioksine (PCDD)
in poliklorirane dibenzofurane (PCDF).
Izvajamo trajni in občasni monitoring
odpadnih in tehnoloških voda, enkrat
na tri leta ocenjujemo hrup na napravi
ter poročilo v 30 dneh po opravljenih
meritvah posredujemo na MOP.
Obratovalni monitoring za odlagališče
nenevarnih odpadkov obsega meritve
meteoroloških parametrov, geotehnični
monitoring in monitoring podzemnih
in površinskih voda.
V projekt pridobitve OVD smo
neposredno vložili približno pol
milijona evrov, predhodno pa še 20
milijonov evrov (za NRDP) in tri
milijone evrov za deponijo nenevarnih
odpadkov. Pri tem je treba upoštevati
stroške zaposlenih, ki so sodelovali
pri koordinaciji pristojnih upravnih
organov, dopolnjevanju vloge in v
različnih strokovnih komisijah MOP.
Kako kaže zaključku projekta gradnje
pretovorne naprave
Naložbo in dela na gradnji nove
pretovorne postaje bomo zaključili julija
2010, ko bomo tudi začeli s poskusnim
obratovanjem. Zaključek projekta je
bil glede na investicijski program sicer
načrtovan že v prvih mesecih letošnjega
leta, vendar smo pri izvajanju del
dali prednost kakovosti izvedbe pred
odstopanji od zastavljenega terminskega
plana. Pretovorna postaja za premog
bo omogočala pretovore tudi drugih
energentov, na primer lesnih sekancev.
Pred vami je štirimesečni remont
turboagregata bloka 4. Koliko časa se
že pripravljate na to in kaj vse remont
vključuje
V začetku aprila bomo začeli izvajati
večja remontna dela na bloku 4, ki
bodo trajala do 21. julija 2010. Na
turboagregatu bomo izvajali tri večje
sklope del, in sicer zamenjavo statorja
generatorja, generalni remont turbine
in modernizacijo turbine. Dela na
teh sklopih bodo potekala hkrati,
kar je zahtevalo veliko priprav glede
organizacije dela. Tako bomo prihranili
pri času in stroških, saj so nekatera
demontažna in montažna dela pri
modernizaciji in generalnem remontu
turbine enaka in jih bomo opravili zgolj
enkrat.
Na remontna dela smo se začeli
pripravljati že pred dvema letoma, ko
smo pregledali ohišje starega statorja
generatorja ter se na osnovi analize stanja
odločili za zamenjavo statorskega navitja.
Priprave za modernizacijo turbine in
generalni remont so se prav tako začeli
že pred dvema letoma. Izvajalec ZRE
Katowice je lani začel izdelovati potrebne
nadomestne dele, ki se bodo med
remontom zamenjali. Generalni remont
in modernizacija turbine obsegata
demontažo okrovov nizkotlačnega (NT),
srednjetlačnega (ST) in visokotlačnega
(VT) dela turbine, izdelavo in zamenjavo
NT-rotorja turbine ter modernizacijo
notranjih elementov NT-turbine
(zamenjava ter modernizacija 5. in 6.
stopnje rotorskih in statorskih lopatic).
Prav tako bodo izvedeni rekonstrukcija
vodil parne turbine, demontaža rotorja
na srednjetlačnem delu turbine,
dvig spodnjega dela ohišja VT in ST,
demontaža, nastavitev in ponovna
montaža stojk. Vsi sestavni deli rotorja
parne turbine bodo demontirani in
modernizirani v delavnicah izvajalca.
Po demontaži sledijo pregledi in
diagnostične meritve. Sočasno se bo
očistilo oljni sistem ter zamenjalo
turbinsko olje. V visokotlačni del
rotorja se bodo vgradile modernizirane
medstopenjske tesnilke pare. S to
modernizacijo bomo povečali notranji
izkoristek VT-dela turbine. Sledijo
ponovna montaža vseh delov, nastavitev
linije rotorjev in funkcijski preizkusi
pred ponovnim zagonom. Med
remontom pa bomo vgradili tudi enote
za odjem pare za daljinsko ogrevanje
Zasavja.
Za nadaljevanje obratovanja bloka
4 tudi po letu 2015 bosta po rednih
vzdrževalnih delih potrebni še zamenjava
kotla in vgradnja DeNox naprave.
Kakšen je širši lokalni pomen
revitalizacije kotlovskega dela
Zamenjava kotla obstoječega bloka 4
predstavlja najobsežnejši projekt pri
postopni obnovi elektroenergetskega
postrojenja v TET. Zaokroža celotno
obnovo naprav in objektov z namenom
podaljšanja življenjske dobe bloka 4
in seveda prilagoditve obratovanja
strogim okoljevarstvenim zahtevam.
Revitalizacija oziroma zamenjava kotla
je torej ključnega pomena ne zgolj za
ohranjanje energetske lokacije, temveč
tudi za nadaljevanje proizvodnje
električne energije v bloku 4 z
možnostjo sočasne proizvodnje toplote.
Družba TET je močno vpeta v okolje.
Kako je s prihodnostjo lokacije,
katere so njene prednosti v smislu
energetskega pomena
Zasavje je okolje, v katerem je
premogovništvo staro že več kot 200
let, proizvodnja električne energije
pa nekaj več kot 100 let. Teza, da
zasavskih mest ne bi bilo, če tu ne bi
12

mag. Marko Agrež, direktor TET: “Energetika je bila ves čas gibalo ohranjanja in razvoja naše regije.” Foto: M.Š.
našli premoga in razvili energetiko, je
zagotovo resnična. Premogovništvo
se žal počasi zaključuje, ostajajo pa
ostale prednosti te lokacije, ki jih
drugje ni, in te so: zgrajena energetska
infrastruktura v Trbovljah (daljnovodne
povezave, 110 kV stikališče), prostor
neposredno ob hladilni vodi (Sava),
prostor neposredno ob železnici,
dimnik, zgrajena deponija premoga in
odlagališče odpadnih produktov,
možnost uporabe praktično novih
naprav – naprava za razžveplanje
dimnih plinov, neposredna bližina že
zgrajenega plinovoda R 25 A/1 Trojane–
Hrastnik in s tem dana možnost gradnje
vzporedne plinovodne cevi, nova
pretovorna postaja za premog in druga
goriva (lesni sekanci) ter tradicija in
pripravljenost ljudi na sožitje s tovrstno
industrijo.
Energetika je bila ves čas gibalo
ohranjanja in razvoja naše regije in
zavedamo se, da lahko energetska
prihodnost Zasavja temelji na
dopolnjevanju obstoječih zmogljivosti
in gradnji novih na podlagi tehničnih,
ekoloških, družbenih in ekonomskih
presoj.
Že od nekdaj sodelujete z RTH. Kako
bo s sodelovanjem v prihodnje
Kot sem že omenil, najprej je bilo
premogovništvo, na osnovi tega se je
razvila tudi proizvodnja električne
energije. Sodelovanje je tako stoletno,
tradicionalno dobro ter soodvisno
in kot takega ga bomo ohranjali tudi
naprej.
Bistvenega pomena sta zagotovo tudi
odprto komuniciranje in sodelovanje
z lokalno skupnostjo.
Zasavje je sprejelo kot svojo razvojno
usmeritev dokument Regionalni
razvojni program do leta 2013. V
dokumentu, ki mora sicer biti potrjen
še na državni ravni, je med drugim
zapisano, da bo gospodarski razvoj
regije temeljil na razvoju obstoječih
energetskih programov ter na
prestrukturiranju rudarsko-industrijske
zasavske regije v regijo, usmerjeno v
znanje, podjetništvo, inovativnost in
tehnološki razvoj, ki bo temeljil na čisti
sodobni energiji.
Razvojni projekti TET niso le formalno
umeščeni v razvojne dokumente
Zasavja, temveč so tudi razvojni projekti
Zasavja.
Veliko se govori o gradnji
hidroelektrarn na srednji Savi. Kako
bi lahko TET sodelovala pri projektu
in kaj bi to pomenilo za družbo
Gradnja hidroelektrarn na srednji
Savi bi poleg energetskih učinkov
pomenila tudi povečano zaščito pred
škodljivim delovanjem voda, izboljšanje
vodooskrbe, čiščenje odpadnih
voda ter širše družbene in razvojne
gospodarske učinke. Od tod tudi
širok regionalni politično-družbeni
interes. Projekt bi zagotovo omogočil
uresničevanje razvojnih, tehnoloških,
okoljskih in poslovnih ciljev regije
ter družbeni razvoj. Hidroelektrarne
na srednji Savi pomenijo za Slovenijo
povečanje energetske samostojnosti,
večjo stabilnost pri oskrbi z električno
energijo, cenovno konkurenčno
energijo, hkrati pa povečanje deleža
obnovljivih virov v sestavi proizvodnje
električne energije. Koncesija za izrabo
vodnega potenciala je dodeljena skupini
HSE, zasavska energetika pa bi lahko
imela pomembno vlogo pri gradnji in
vzdrževanju hidroelektrarn na srednji
Savi. Verjamem, da se bomo v skupini
HSE dogovorili, da bomo ta projekt
skupaj in v zadovoljstvo vseh tudi
uresničili.
13

› TEMA MESECA
Otvoritev ČHE Avče -
Perspektive energije se spreminjajo
30. marca 2010 je predsednik vlade Borut Pahor slavnostno zagnal prvo
slovensko črpalno hidroelektrarno (ČHE) v Avčah. Kot je povedal direktor
Vladimir Gabrijelčič, Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) tako skoraj podvajajo
proizvodnjo modre energije — električne energije na povodju Soče, saj bo ČHE
Avče letno proizvedla 426 GWh vršne energije. Na Soči s pritoki Soške elektrarne
ob ČHE Avče upravljajo še 5 velikih in 21 malih hidroelektrarn.
Povečevanje
konkurenčnosti
Gostje iz Slovenije in tujine, predvsem
Japonske, predsednik vlade, župani,
predstavniki izvajalcev in domačini so
danes prvi slišali reverzibilni agregat s
spremenljivo hitrostjo delovanja moči
185 MW, ki je nameščen v strojnici
ob jezeru Ajba. Kot je v slavnostnem
govoru poudaril častni gost, predsednik
vlade Borut Pahor, ki je zagnal
elektrarno, je proizvodnja električne
energije strateškega pomena za vsako
državo. Nadaljeval je: »Elektrarne
so vitalni del elektrogospodarstva
in gospodarstva. Proizvodnje brez
elektrike praktično ni več; tako kot brez
elektrike zastane proizvodnja, brez nje
zastanejo naše poti. Kako zagotoviti
dovolj elektrike, je velik izziv ne samo
za Slovenijo, pač pa za ves svet. Kako
zagotoviti dovolj elektrike iz obnovljivih
virov takrat, ko jo potrebujemo, je še
večji izziv. ČHE Avče, ki danes začenja
komercialno pot, je znak, da tisti, ki
imajo ambicije, te tudi uresničijo in
zmagajo. ČHE Avče je nekaj posebnega,
je del koncepta trajnostnega razvoja
elektroenergetike, kot ga želi vlada
jeseni predstaviti v parlamentu.«
Predsednik vlade je pojasnil, da
so vodilo pri oblikovanju okoljske
strategije gospodarnost, socialni in
okoljski element. Vlada mora skrbeti
za dvig gospodarske rasti in standarda
prebivalstva. Bistveno je, da nismo
odvisni od ene države in enega vira,
je povedal Borut Pahor in dodal:
»Če želimo hkrati narediti več za našo
suverenost in pluralnost virov, moramo
izkoristiti vse, kar nam narava ponuja,
pa jo kljub temu pustiti za zanamce
lepo, kakršno smo prejeli od naših dedov.
Vodja obratovanja ČHE Avče Rajko Volk, predsednik Vlade Borut Pahor in direktor SENG Vladimir
Gabrijelčič na otvoritvi ČHE Avče
Naša perspektiva je trajnostni razvoj.
S priključitvijo ČHE v Avčah Slovenija
povečuje konkurenčnost, saj bomo
imeli več elektrike takrat, ko jo bomo
potrebovali in ko bo na trgu dražja.
Upam, da bomo predali namenu še
veliko takih objektov. Čestitam direktorju
ter Soškim elektrarnam za uspešen zagon
in županu ter krajanom Kanala ob Soči,
da so razumeli umestitev v prostor. Vi ste
zmagovalci. Vlada je odvisna od tistih, ki
imate ideje in zamisli.«
Energija, ko jo potrebujemo
Gostitelj, direktor članice skupine
HSE, SENG, Vladimir Gabrijelčič
je pojasnil vzroke za gradnjo ČHE:
»Slovenski elektroenergetski sistem
se je ob osamosvojitvi Slovenije
moral soočiti z neugodno strukturo
proizvodnih zmogljivosti, in tudi z
neoptimalnim delovanjem. Slovenija
ni imela akumulacijskih hidroelektrarn
za ekonomičnejše pokrivanje potreb
po vršni električni energiji, zato je
preobremenjevala termoelektrarne, v
sistemu pa se je pojavljalo tudi veliko
nočnih viškov energije. Z razvojem
gospodarstva se je v zadnjih letih
povečevala razlika med cenami električne
energije v času dnevnih konic in v
času nizke porabe. To so le nekatere
značilnosti našega elektroenergetskega
sistema, ki med drugim proizvede tudi
premalo električne energije iz obnovljivih
virov. Želja po ekonomičnejšem
obratovanju elektroenergetskega sistema,
lahko rečemo tudi zdrava pamet, nas je
gnala k iskanju novih rešitev.
Navdušil je koncept delovanja črpalne
hidroelektrarne, ki je trenutno edini
mogoč način skladiščenja električne
energije med najvišjo porabo. Bistvo
delovanja črpalne hidroelektrarne je v
izrabi električne energije v času nizke
porabe za črpanje vode v akumulacijski
bazen in v izrabi tako akumulirane
14

Otvoritve so se udeležili vidni predstavniki slovenske energetike.
Župan občine Kanal ob Soči Andrej Maffi
vode za proizvodnjo električne energije
v času njene visoke porabe. Tedenski
režim delovanja črpalne hidroelektrarne
omogoča boljši izkoristek razpoložljivih
vodnih virov.
Izkazalo se je, da so v okolici Avč odlične
naravne danosti za gradnjo črpalne
hidroelektrarne. Ugodne razmere za
gradnjo zgornjega akumulacijskega
bazena na Banjški planoti, razmeroma
kratek cevovod pri visokem padcu
in proste kapacitete v obstoječem
spodnjem akumulacijskem bazenu so
omogočili sorazmerno ugodno finančno
konstrukcijo projekta. S strokovnim
delom in zglednim sodelovanjem z
lokalno skupnostjo med pripravo in
sprejemom prostorske dokumentacije
smo tudi sami prispevali k večji
ekonomičnosti gradnje. Naložba v višini
približno 120 milijonov evrov je tako
prva slovenska naložba v hidroenergetiki,
ki ni neposredno usmerjena v povečanje
obsega proizvodnje, ampak v povečevanje
njene ekonomičnosti. Nova črpalna
hidroelektrarna prinaša optimalnejšo
izrabo vseh virov električne energije
in tako celotnega elektroenergetskega
sistema v državi.«
Izziv tudi za prebivalce in
gradbince
»V SENG smo na novo elektrarno
lahko upravičeno ponosni. Najprej
zaradi njene domišljene umestitve v
prostor, ki je bila usklajena z vsemi
zainteresiranimi javnostmi in prinaša
v te kraje nove razvojne potenciale,« je
poudaril Vladimir Gabrijelčič. Gre
za prvi primer, ko je država omogočila
občini, da sama odloča o umeščanju
objekta državnega pomena v svoj
prostor. Kot tehniki so posebej ponosni
na opremo strojnice, zlasti na specifiko
agregata. V Evropi so tovrstni agregati
prava redkost. Nameščen agregat ČHE
Avče omogoča spreminjanje hitrosti
delovanja v črpalnem režimu in s tem
spreminjanje moči, kar omogoča bolj
prilagodljivo delovanje agregata v
omrežju. Spreminjanje hitrosti tako
omogoča obratovanje z najugodnejšim
izkoristkom. Ta del strojne opreme so
dobavili japonski dobavitelji, ki imajo s
tovrstnimi agregati največ izkušenj.
Celotna gradnja ČHE Avče je bila
velik izziv tudi za gradbince. Direktor
SENG je zadovoljen zaradi dejstva, da
so vsa gradbena dela izvedla slovenska
podjetja, ki so pri gradnji objektov
elektrarne uporabila več novih tehnologij
in postopkov. Tudi večji del opreme je
bil izdelan v Sloveniji. Gradnja ČHE
Avče je trajala štiri leta in pol, končana
je bila junija lani, ko je SENG začel s
funkcionalnimi in zagonskimi poskusi,
januarja pa s poskusnim obratovanjem.
Po dograditvi je umestitev v prostor
ČHE Avče takšna, da za okolico ne bo
moteča, prinaša pa novo inženirsko
mojstrovino, ki bo zagotovo postala
naslednja znamenitost Avč.
Tehnični spomenik že ob
gradnji
Kot je na slavnostni otvoritvi povedal
župan Kanala ob Soči Andrej Maffi,
so priložnost za gradnjo in velikost
črpalne elektrarne narekovale predvsem
naravne danosti, ob velikosti Soče
in jezeru Plave še strmo pobočje
v bližini, ki je omogočilo gradnjo
akumulacijskega jezera na Kanalskem
vrhu. Kot je povedal Maffi, je
gospodarstvo Občine Kanal ob Soči
zelo razvojno naravnano, za kar so
potrebne modrost, trezna glava in
vztrajnost. Krajani so ves čas priprav
na gradnjo in gradnje z zanimanjem
in pozitivno energijo sprejemali nov
objekt kot zanimivost v svoji okolici.
Ta odličen visokotehnološki objekt
bo še popestril zanimanje za Avče
in okolico, česar so Kanalci posebej
veseli. Razgled s Kanalskega vrha,
kjer je zgornje akumulacijsko jezero,
je že danes zelo lep. Urejeni so tudi
značilni kali, naravna znamenitost
primorskih planot, kjer so zasejene
avtohtone rastline. Obiskovalcev bodo
vedno veseli, saj znajo poskrbeti za
dobro počutje gostov. Skupaj s SENG
pripravljajo tudi informacijsko točko ob
zgornjem akumulacijskem jezeru.
Besedilo: Marija Petek in
mag. Alida Rejec
Fotografije: Atelje Pavšic Zavadlav
Tehnične lastnosti ČHE Avče
• Koristni volumen vode: 2,2 milijona m³
• Maksimalni bruto padec: 521,00 m
• Instalirani pretok (turbinski režim): 40
m³/s
• Instalirani pretok (črpalni režim): 34 m³/s
• Instalirana moč turbine: 185 MW
• Instalirana moč črpanja: 180 MW
• Letna proizvodnja električne energije: 426
GWh
• Letna poraba energije za črpanje: 553
GWh
15

› FOTOREPORTAŽA
Slovenija skozi struge rek
22. marec, svetovni dan voda, je bil kot nalašč za razmišljanje o energiji, ki jo
proizvajajo elektrarne slovenskih rek. Projekt Modra energija je v letu 2004
zasnovala skupina HSE v sodelovanju z distribucijskimi podjetji. Njegov namen
je spodbujanje razvoja energije iz obnovljivih virov, oblikovanje trga s tovrstno
energijo in njena prodaja na celotnem področju Slovenije. S fotografskim
natečajem smo želeli ujeti trenutke na slovenskih rekah. Verjamemo, da nam je
uspelo.
Skupinska fotografija zmagovalcev z generalnim direktorjem HSE Borutom Mehom
V letu 2009 smo oblikovno prenovili in vsebinsko osvežili
spletno stran www.modra-energija.si in s ciljem promocije
30. oktobra 2009 objavili fotografski natečaj Slovenska reka.
Do 25. februarja 2010, ko se je natečaj zaključil, smo prejeli
1363 fotografij 359 avtorjev.
Strokovna komisija, ki ji je predsedoval mednarodno priznan
fotograf Arne Hodalič in katere člana sta bila dr. David
Grgič in mag. Janez Keržan (oba HSE), je imela težko delo,
ko je izbirala 50 najlepših fotografij. A jih je izbrala … in na
svetovni dan voda, 22. marca, smo v Centru urbane kulture
Kino Šiška v Ljubljani v prijetnem, sproščenem in modrem
vzdušju odprli razstavo fotografij in podelili praktične
nagrade podjetja Nikon avtorjem prvih treh fotografij.
Najlepšo fotografijo boste lahko občudovali tudi na naslovnici
slovenske izdaje aprilske številke revije National Geographic.
Razstava 50 najlepših fotografij je do 12. aprila na ogled v
Centru urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani. Vse prejete
fotografije pa so objavljene na spletni strani www.modraenergija.si.
Besedilo: Majna Šilih
Fotografije: dr. David Grgič
16

Obiskovalci na otvoritvi fotografske razstave “Slovenska Reka”
Nekaj tistih, ki so najbolj “krivi”, da je projekt uspel
Pozdravni govor generalnega direktorja HSE, Boruta Meha
Otvoritev je popestril nastop plesalk v vodi
Tretje uvrščena fotografija “Izvir Jezerščice” in njen avtor Tomaž
Ovčak
Predstavnik NIKONA, mag. Tomaž Puh predaja vrednostni bon avtorju
drugo uvrščene fotografije “Jutro na Kolpi« Vasji Marinču
Arne Hodalič čestita zmagovalcu natečaja Alešu Frelihu
Obiskovalci med ogledom razstavljenih fotografij
17

Mitja Kralj / T. Bistrica / Divja reka
Marko Notar / P. Sora / Čokoladna moč
Marko Mladovan / Soča / Na vso moč
Janko Lipovšek / Soča / Ribič
18
Aleš Frelih / Ljubljanica / Po sončnem zahodu
Blaž Ocvirk / Selška Sora / Reinkarnacija

Matej Lipar / Rak / Prvi sij
Marjan Garbajc / Unica / Planinsko polje
Marko Kompare / Reka / Stara Mlinarica
Simona Trampuž / Savica / Jesenske barve
Teo Hrvoje Oršanič / Krka / Simbioza
Denis Bozovičar / Koširnica / Čakajoč
19

› ENERGIČNI NASVET
Fotografija — zbiranje (kvantov) energije
Želite ujeti spomin Želite trenutek spremeniti v večnost En od odgovorov na
ta izziv je fotografija. Sam proces fotografiranja sestavlja preplet obvladovanja
tehničnih lastnosti optike in mehanike objektiva/fotoaparata ter ustvarjalnost
avtorja pri izbiri motiva, njegovem kadriranju ter uporabi svetlobe.
Namen tega članka je čim preprosteje in
razumljiveje na hitro osvetliti oba vidika
fotografiranja.
Tehnične podrobnosti
Pri zajemu fotografije je s tehničnega
stališča za dobro fotografijo treba
poskrbeti, da so izpolnjena naslednja
merila:
• fotografija mora biti primerno
osvetljena;
• fotografija oziroma ključni motiv
mora biti oster (v redkih primerih
želimo imeti kakšen del slike neoster,
vendar je to prej izjema kot pravilo);
procesu ostrenja pravimo tudi
fokusiranje;
• fotografija mora biti barvno
usklajena.
Osvetlitev
Svetlobne razmere, v katerih se
nahaja določen fotografski motiv, se
s časom spreminjajo. Sredi poletnega
dne je močno osvetljen, če sonce
zakrijejo oblaki, se osvetlitev tega
motiva zmanjša, še bolj pa se zmanjša
osvetlitev zjutraj ali zvečer, da o noči
niti ne govorimo. Skratka, ob različnih
priložnostih nam en in isti motiv odbije
različno količino svetlobe, vendar je v
osnovi to še vedno isti motiv. Človek
različno količino svetlobe izravnava s
spreminjanjem velikosti zenice ter z
obdelavo v možganih, ki tudi nekoliko
izravnavajo različne osvetlitve. Rezultat
tega je, da določen motiv dojamemo
precej podobno v različnih razmerah
osvetlitve. Podobno želimo tudi pri
fotografiji zagotoviti, da je motiv videti
podobno osvetljen ne glede na količino
svetlobe.
Pri zajemu fotografije se lahko
različnim osvetlitvam prilagajamo z
nastavitvijo zaslonke, časa osvetlitve
ter z občutljivostjo filma oziroma
v današnjih digitalnih časih z
občutljivostjo senzorja.
Kaj je prava osvetlitev v različnih
svetlobnih razmerah Znanstveniki so
s statističnimi metodami ugotovili, da
povprečen motiv odbije 18 odstotkov
svetlobe. Če za lažje razumevanje
za trenutek odmislimo barve,
lahko torej rečemo, da je tak motiv
pravilno osvetljen, ko je v povprečju
18 odstotkov sivinski (pri čemer je
nič odstotkov popolnoma črna, sto
odstotkov pa bela slika). Ko slikamo,
torej želimo nastaviti kombinacijo
zaslonke, časa in občutljivosti tako, da
bo rezultat v povprečju 18 odstotkov
siva slika, če bi slikali v črno-beli
tehniki. Osnovno načelo osvetlitve je
enako tudi pri barvnem slikanju. Temu
dejstvu so prilagojeni tudi svetlomeri v
sodobnih fotoaparatih ter spremljajoča
elektronika, ki se trudi namesto
fotografa pravilno izmeriti osvetlitev
motiva ter temu primerno nastaviti
zaslonko, čas osvetlitve ter občutljivost
filma/senzorja.
Zaslonka
Objektivu lahko bolj ali manj zastremo
odprtino, skozi katero svetloba prodre.
Zaslonka pove, kakšen je premer
vstopne odprtine v primerjavi z
goriščno razdaljo objektiva. Zato se jo
podaja v delih goriščne razdalje, kjer
na primer f/4 pomeni, da je premer
odprtine ena četrtina goriščne razdalje
(f) objektiva. Včasih se podaja tudi
samo številko brez navedbe »f/« pred
številko. Standardizirane vrednosti
zaslonk so 1,4; 2; 2,8; 4; 5,6; 8; 11;
16; 22 itd., seveda pa so dovoljene
tudi vse vmesne možnosti. Nižja kot
je številka, bolj je zaslonka odprta
in torej več svetlobe prepušča. Tako
je recimo pri zaslonki 2,8 prepust
objektiva dvakrat večji kot pri zaslonki
4 (odprtina in posledično prepuščena
svetloba naraščata s kvadratom premera
odprtine).
Kakšne so prednosti in slabosti
fotografiranja pri različnih zaslonkah
Najprej bi pomislili, da je idealno zbrati
čim več svetlobe in torej fotografirati
s čim bolj odprto zaslonko. Težava je,
da so objektivi z veliko odprtino, ki
so obenem še dobre kakovosti, zelo
dragi. Težava, včasih pa tudi prednost,
zelo odprte zaslonke je tudi majhna
globinska ostrina, kar bo razloženo v
enem od naslednjih poglavij. Običajno
velja, da so objektivi najostrejši pri
zaslonkah f/5,6 ali f/8, pri bolj zaprtih
zaslonkah pa začne ostrina znova padati
zaradi uklona svetlobe.
Čas osvetlitve
Dlje kot je film ali senzor izpostavljen
svetlobi, več svetlobe zazna in svetlejša
je fotografija. Časi osvetlitve so
običajno dovolj kratki, da se v nekem
smislu zamrzne trenutek zajema
motiva in s tem prepreči razmazano
fotografijo zaradi premikanja motiva
(predvsem pri hitrih športnih
aktivnostih) ter zaradi tresenja roke, v
kateri držimo fotoaparat.
Časi osvetlitve se običajno podajajo
v delih sekunde za kratke osvetlitve
ali pa v sekundah za daljše osvetlitve.
Standardizirane vrednosti časov
osvetlitve gredo v korakih 1/15; 1/30;
1/60; 1/125; 1/250; 1/500 itd., kjer
so to deleži sekunde, ko je senzor ali
film izpostavljen svetlobi. Spet velja,
da so to samo izhodiščne vrednosti
časov in so mogoče tudi vmesne
vrednosti, prav tako pa tudi krajši in
daljši časi osvetlitve. Vsak naslednji
standardiziran korak zniža količino
vpadle svetlobe za polovico in obratno.
Da preprečimo zamazano fotografijo
zaradi tresenja roke, velja izkustveno
pravilo, da moramo fotografirati s
krajšimi časi osvetlitve, izraženimi
v deležu sekunde, kot je goriščna
razdalja objektiva, s katero
fotografiramo. Če torej fotografiramo
s 50-milimetrskim objektivom, naj bo
čas osvetlitve krajši od 1/50 sekunde
(prva standardizirana vrednost
je tako 1/60), ob fotografiranju s
200-milimetrskim objektivom pa naj
20

o čas 1/200 sekunde ali krajši itd. Če
nam svetlobne razmere ne omogočajo
tako kratkih časov osvetlitve in tudi
nimamo več »rezerve« v nastavitvah
zaslonke in občutljivosti, potem
je priporočljiva uporaba stojala
(primerno za statične motive) ali
bliskavice.
Občutljivost senzorja/filma
Obstajajo različno občutljivi filmi,
ki torej pri enaki količini svetlobe
dajo različno svetlo fotografijo. Še
priročnejša je stvar pri digitalnih
fotoaparatih, kjer lahko občutljivost
senzorja na svetlobo nastavljamo za
vsak posnetek posebej. Občutljivosti
filmov/senzorjev so standardizirane
pod okriljem ISO-standarda in
zavzemajo vrednosti 100, 200, 400, 800
itd., kjer vsaka naslednja višja stopnja
pomeni enkrat občutljivejši senzor/
film v primerjavi s predhodno stopnjo.
Tudi tu velja, da standard predvideva
dve vmesni občutljivosti s tretjinskim
korakom v primerjavi s prejšnjo
vrednostjo.
Zakaj torej v slabih svetlobnih
razmerah ne bi preprosto povečali
občutljivosti senzorja in tako prišli
do prave osvetlitve Težava je, da
z večanjem občutljivosti narašča
tudi šum na senzorju, rezultat pa so
»zrnate« fotografije z »izpranimi«
barvami. Zato je priporočljivo
uporabljati nizke občutljivosti
senzorja/filma.
Izravnava osvetlitve
V uvodu poglavja o osvetlitvi smo
omenili statistično ugotovitev, da
povprečen motiv odbije 18 odstotkov
svetlobe. Seveda pa je to zgolj
statistična srednja vrednost, v praksi
se včasih pojavijo tudi primeri, ki
precej odstopajo od tega. Klasičen
primer je zasnežena pokrajina, ki
odbije bistveno večji delež svetlobe.
Če se pri fotografiranju zanašamo na
avtomatiko, vgrajeno v fotoaparat, se
moramo zavedati, da fotoaparat vedno
predpostavi povprečen motiv, zato
moramo v tem primeru fotoaparatu
nekako povedati, da ta motiv odstopa
od povprečja. To naredimo z izravnavo
osvetlitve. Tako pri fotografiranju
zasnežene pokrajine običajno zadošča,
če izravnavamo osvetlitev za +1 EV,
in sneg na fotografiji bo res bel ne siv.
Ena EV-stopnja predstavlja enkrat več
Črno-beli portret rudarja, foto: I. H. Avberšek
ali manj zajete svetlobe. Običajno so
na fotoaparatu mogoče tudi vmesne
stopnje izravnave osvetlitve, ki običajno
gredo v 1/3 ali 1/2 korakih.
Bliskavica
Ko je svetlobe preprosto premalo, da bi
lahko zajeli motiv v okviru možnosti
in ob omejitvah, ki nam jih postavljajo
zaslonka, časi osvetlitve ali občutljivost,
si lahko pomagamo z umetnim virom
svetlobe – bliskavico.
Ker je trajanje bliska bliskavice
zanemarljivo kratko v primerjavi
s časom osvetlitve, so pri njeni
uporabi pomembni faktorji zgolj moč
bliskavice, zaslonka in občutljivost
filma/senzorja. Sama teorija uporabe
bliskavice presega obseg tega članka,
zato bomo tukaj omenili zgolj dejstvo,
da ima večina sodobnih fotoaparatov
avtomatiko, ki sama nastavi pravilno
moč bliskavice, tako da je pri dani
zaslonki in občutljivosti senzorja motiv
pravilno osvetljen. Pri tem je treba
paziti, saj je moč bliskavice omejena
in torej njen doseg ni poljubno daleč.
Če ugotovimo, da bliskavica ni dovolj
osvetlila oddaljenega motiva, si lahko
pomagamo tako, da zaslonko bolj
odpremo oziroma da nastavimo višjo
občutljivost. Zavedati se moramo tudi,
da bliskavica ob določenih nastavitvah
21

pravilno osvetli samo motive, ki so
na isti razdalji od bliskavice, tisti, ki
so v tem primeru bliskavici bližje,
so presvetljeni, bolj oddaljeni pa
podosvetljeni.
Fokus
Naloga objektiva je, da zbere svetlobo iz
motiva in ustvari navidezno fotografijo
motiva tam, kjer se nahaja film/senzor.
Zaradi optičnih lastnosti objektiva so
lahko v nekem trenutku samo žarki
svetlobe, ki prihajajo iz določene
oddaljenosti od motiva, res vsi zbrani v
eno točko na fotografiji/filmu. V praksi
to na primer pomeni, da so v nekem
trenutku ostri samo objekti, ki so pet
metrov oddaljeni od objektiva, vse, kar
je bližje ali dlje, pa je neostro.
Vsakemu objektivu lahko nastavimo
izostrenost na določeno oddaljenost.
Včasih smo pri fotografiranju
fokusiranje (ostrenje) delali ročno, zdaj
pa to opravilo mnogokrat prepustimo
avtomatiki, vgrajeni v fotoaparat.
Vendar moramo tudi v tem primeru
preveriti, ali je objektiv izostren na tisto
razdaljo, kjer se nahaja glavni motiv,
ki ga želimo zajeti. Velja tudi pravilo,
da mora biti pri portretni fotografiji
objektiv izostren na oko portretiranca.
Globinska ostrina
Kot že rečeno v prejšnjem poglavju,
je lahko objektiv v nekem trenutku
izostren samo na neko oddaljenost.
Vendar meja med ostrim in neostrim
delom fotografije ni stopenjska, ampak
zvezno prehaja v vedno bolj neoster del,
bolj kot je ta del oddaljen od razdalje,
na katero je objektiv izostren. Tako je na
primer pri objektivu, izostrenem na pet
metrov, ostrina še vedno dovolj dobra
(sprejemljiva) tudi za motive, ki se
nahajajo med štirimi in sedmimi metri.
Izkaže se tudi, da je velikost ranga
razdalj s sprejemljivo ostrino odvisna
od odprtosti zaslonke. Bolj kot je
zaslonka odprta (torej manjše »f/«
število), ožji je ta rang sprejemljivo
ostrih motivov. Če se navežemo na
primer, ko je objektiv izostren na
razdaljo pet metrov, ima pri zaslonki
f/4 sprejemljivo ostrino v rangu
med štirimi in sedmimi metri, pri
zaslonki f/5,6 je ta rang med tremi
in devetimi metri, če pa odpremo
zaslonko na f/2,8, je rang samo še med
4,5 in šestimi metri. Vse navedene
številke v zgornjem primeru so zgolj
ilustrativne, v praksi pa se spreminjajo
za vsak objektiv posebej, tako da je
najbolje malo eksperimentirati, boljši
zrcalno-refleksni aparati pa omogočajo
predogled globinske ostrine tudi pred
samim fotografiranjem.
Postavi se vprašanje, ali je bolje
fotografirati z manjšo ali večjo
globinsko ostrino. Odgovor ni preprost,
saj velja, da je to odvisno od motiva.
Priporočilo, ki v smislu ustvarjalnosti
dopušča odstopanja, pa je, da pri
fotografiranju narave želimo čim večjo
globinsko ostrino, da so ostri tako
objekti v prvem planu kot tudi bolj
oddaljeni objekti (recimo planine),
pri portretnem fotografiranju pa
želimo čim manjšo globinsko ostrino
tako, da je obraz (in predvsem oko
portretiranca) oster, ozadje pa neostro, s
čimer poudarimo portretiranca.
Belina
Večina motivov zgolj odbija svetlobo
in je ne seva (z izjemo sonca, ognja,
luči itd.). Kaj se zgodi, če na primer
nevestino belo poročno obleko
osvetlimo zgolj z rdečo svetlobo in jo
fotografiramo Seveda je na fotografiji
obleka rdeča, pa ne zato, ker bi bila
dejansko rdeča, ampak ker je bil vir
svetlobe, ki jo je osvetljeval, rdeč.
To je seveda skrajni primer, saj se
neveste običajno ne poročajo v »red
light district« soseskah, težava pa
ostaja. Običajno želimo na fotografiji
zajeti stvari takšne, kot bi bile na
sončni svetlobi podnevi, ne glede na
vir svetlobe. Pri analogni fotografiji
na film je bila to precejšna težava,
saj so obstajali večinoma samo filmi,
prilagojeni dnevnemu fotografiranju, z
eksotičnimi izjemami za fotografiranje
pod umetno razsvetljavo. V digitalni
dobi je zadeva lažja, saj zna računalnik
v fotoaparatu sam ustrezno prilagoditi
intenziteto rdečega, modrega in
zelenega kanala tako, da je fotografija
barvno prilagojena viru svetlobe.
Vse, kar moramo sami storiti, je, da
v nastavitvah beline izberemo vrsto
izvora svetlobe, ki osvetljuje motiv,
v skrajnem primeru pa lahko to
odločitev prepustimo tudi avtomatiki v
fotoaparatu.
Vendar je barvna uravnoteženost
fotografije mnogokrat tudi stvar
ustvarjalne svobode fotografa. Včasih
želimo namenoma uporabiti barve, ki
ne odražajo resničnega stanja motiva,
da s tem nekaj poudarimo ali pa kaj
prikrijemo. Zato naj prejšnji odstavek o
belini velja kot izhodiščno razmišljanje
in ne pravilo.
Ustvarjalnost
Če so osnovne smernice pri
tehničnem delu fotografije jasne in
nedvoumne, pa je ustvarjalnost že
sama po sebi dinamičen in svoboden
del fotografiranja. Obstajajo tudi
priporočila za kadriranje, recimo:
• uporaba diagonalnih linij,
• kadriranje tako, da je motiv razdeljen
na tretjine,
• motiv, ki se na fotografiji giba
prečno, ima pred sabo dovolj
prostora (torej ga postavimo v
tretjino fotografije tako, da je za njim
ena tretjina kadra, pred njim pa dve
tretjini).
Poleg samega kadriranja moramo vedno
paziti tudi na svetlobo in jo izkoristiti
sebi v prid. Če fotografiramo dinamične
motive, se moramo zadovoljiti s
svetlobo, ki nam je takrat na voljo, če pa
fotografiramo statične motive, običajno
lahko izberemo najprimernejši trenutek
fotografiranja. Velja, da je svetloba sredi
sončnega dne zelo ostra, zaradi česar
so fotografije v določenem delu kadra
prežgane, drugje pa pretemne. Podobno
je sredi oblačnega dne, ko je svetloba
hladna in zato fotografije delujejo
modro. Večina pokrajinskih fotografij je
tako narejena v kratkem obdobju med
sončnim vzhodom ali zahodom, ko so
barve tople in prehodi mehki.
Priporočam vam, da ste kritični do
svojih fotografij. V času digitalne
fotografije lahko neki motiv preprosto
posnamete večkrat na različne
načine ter se pozneje odločite,
kateri je najboljši. Na računalniku
lahko določene stvari pozneje tudi
popravite (belina, kadriranje …). Ne
bodite sentimentalni in slab posnetek
preprosto zavrzite, pa čeprav je na njem
vaš malček ali pa najljubša dolina v
Triglavskem narodnem parku. Nekoč
sem bral knjigo znanega fotografa,
ki je zapisal, da se kakovost fotografa
lahko sklepa tudi po velikosti koša
za smeti ob delovni mizi. V času
digitalne fotografije naj vas torej
ne skrbi prenapolnjenost koša za
izbrisane datoteke na namizju vašega
računalnika.
Besedilo: dr. David Grgič
22

Si želiš
Skrivnostni
zvezek Si želiš
Skrivnostni
zvezek
Ustvarjaj
z mano
Le kdor ima rad
sprehode v naravi
(pa tudi nagrade!),
Le naj kdor bere ima naprej. rad
sprehode v naravi
(pa tudi nagrade!),
naj bere naprej.
Torej: za radovedne ljubitelje narave sem pripravil
Skrivnostni zvezek. V njem te za vsak mesec do
aprila 2010 čaka prav posebna naloga, a rešiti jo
boš znal/a šele, ko boš prebral/a namige na spletni
strani za radovedne www.modri-jan.si. ljubitelje narave sem pripravil
Torej:
Skrivnostni Ko boš mesečno zvezek. nalogo V njem pravočasno te za vsak mesec rešil/a, do mi
aprila pošlji kuponček 2010 čaka iz prav Skrivnostnega posebna naloga, zvezka a in rešiti izžrebal jo
boš bom znal/a deset šele, srečnežev, ko boš ki prebral/a bodo prejeli namige nagradico.
spletni
strani www.modri-jan.si.
Ko boš mesečno nalogo pravočasno rešil/a, mi
pošlji kuponček iz Skrivnostnega zvezka in izžrebal
bom deset srečnežev, ki bodo prejeli nagradico.
Kupon za brezplačni Skrivnostni zvezek
Ustvarjaj
z mano
www.modri-jan.si
Še posebej pa bom nagradil vse avtorje v celoti izpolnjenih
delovnih zvezkov. www.modri-jan.si
Med vsemi prejetimi Skrivnostnimi zvezki bom
maja 2010 izbral sto najbolj zanimivih in jih nagradil
posebej na prav pa bom poseben nagradil način. vse avtorje v celoti iz-
Še
polnjenih delovnih zvezkov.
Med Če bi vsemi rad/a prejetimi imel/a Skrivnostni Skrivnostnimi zvezek, zvezki bom
maja pošlji 2010 izpolnjen izbral kupon sto najbolj naslov zanimivih in jih nagradil
HSE na d.o.o., prav Koprska poseben ulica način. 92, 1000 Ljubljana
s pripisom »Skrivnostni zvezek«.
Če bi rad/a imel/a Skrivnostni zvezek,
pošlji izpolnjen kupon na naslov
HSE d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana
s pripisom »Skrivnostni zvezek«.
ime in priimek: starost: e-mail: (ni obvezen)
naslov, poštna številka in kraj:
podpis
Kupon
staršev:
za brezplačni Skrivnostni zvezek
Označite, če želite prejemati Modrijanova obvestila.
Kot starš oziroma zakoniti zastopnik s podpisom soglašam, da avtorske pravice za dela pripadajo družbi HSE d.o.o. in da lahko dela prosto objavi na svoji spletni strani in v ostalih tiskovinah.
ime Strinjam in se priimek: tudi s pravili nagradnega natečaja, ki so v celoti objavljena na www.modri-jan.si. starost: e-mail: (ni obvezen)
naslov, poštna številka in kraj:
podpis staršev:
Označite, če želite prejemati Modrijanova obvestila.
Kot starš oziroma zakoniti zastopnik s podpisom soglašam, da avtorske pravice za dela pripadajo družbi HSE d.o.o. in da lahko dela prosto objavi na svoji spletni strani in v ostalih tiskovinah.
Strinjam se tudi s pravili nagradnega natečaja, ki so v celoti objavljena na www.modri-jan.si.
23

24
Razglasitev najboljših. Foto: I. H. Avberšek