11-07 NGM PRILOGA 2.indd - National Geographic

BREZPLAČNO
PRILOGA ZA UČITELJE
osnovna šola
november 2007
Od Cerknice do tropskih morij
V tokratni prilogi smo za Vas in Vaše učence pripravili naloge,
povezane s štirimi članki z različnih predmetnih področij. Zelo
smo veseli, da Vam lahko kot pomoč ponudimo niz nalog in
idej za obravnavo Cerkniškega jezera, ki se je danes ujelo med
okoljevarstvene in podjetniške interese. Tema bo aktualna tako
pri naravoslovju kot tudi pri geografiji in biologiji, hkrati pa tudi
priložnost, da otroci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne
dediščine.
Zanimivo bo tudi raziskovanje morskega življenja, tistega
najmanjšega, ki ga lahko preučujemo zgolj z mikroskopom. Prepričan
sem, da bo pouk biologije in naravoslovja tako še zanimivejši in
privlačnejši.
Obravnavo življenja v Oceaniji nam bo pomagal popestriti članek
o Tongi, zanimivi otoški monarhiji v Tihem oceanu, kjer se je začela
razvijati demokracija.
V pomoč pri obravnavi Angloamerike nam bo članek in nanj
vezane naloge o Dolini smrti, največjem narodnem parku ZDA zunaj
Aljaske.
V reviji je še besedilo o Hubblovem teleskopu, ki je lahko
nadaljevanje raziskovanja vesolja iz prejšnje številke, pouk biologije
pa nam lahko pomagata popestriti še članka o spominu ter o živalih,
ki delujejo skupaj, kot so čebele, mravlje, ptice in ribe.
Upam, da ste med kratkimi počitnicami uspešno napolnili baterije
in se veselite prihajajočega decembra, ko se spet snidemo,
Revija National Geographic Slovenija
www.nationalgeographic.si
e-pošta: ngm@nationalgeographic.si
Revijo izdaja Založba Rokus Klett, d.o.o.,
po licenci ameriške revije
National Geographic.
Za Založbo Rokus Klett:
Rok Kvaternik, glavni direktor
e-pošta: rokus@rokus-klett.si
Odgovorni urednik revije:
dr. Miha KovaË
Urednik priloge:
Damjan Snoj,
e-poπta: damjan.snoj@nationalgeographic.si
Direktor produkcije:
Klemen Fedran,
e-poπta: klemen.fedran@rokus-klett.si
Oblikovanje in prelom:
Boštjan Dimnik,
e-pošta: bostjan.dimnik@rokus-klett.si
Jezikovni pregled: Darka Tepina Podgoršek
NG Priloga za uËitelje
Sestavljalci in sodelavci:
dr. Marina Dermastia
Mitja Kobale
Sonja Tus
Damjan Snoj
Damjan Snoj
Urednik priloge za učitelje
revije National Geographic
Založba Rokus Klett, d.o.o.
Stegne 9b, 1000 Ljubljana
Telefon: 01/513 46 00
BrezplaËni telefon: 080 1922
Telefaks: 01/513 46 99
www.rokus-klett.si
Copyright 2007 National Geographic Society,
za Slovenijo Založba Rokus Klett.
Vse pravice pridržane.
NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir sta
varovani blagovni znamki .
Založba Rokus Klett dovoljuje fotokopiranje Priloge.
Kazalo
Jezero, ki izginja
2−4
Dva svetova Tonge
5−8
Dolina smrti
9−12
Drobna čudesa 13–15

Jezero, ki izginja (Jezeru je, jezera nej) (str. 28–41)
UPORABNOST
Biologija:
• 8. razred (Sistematika – rastline)
• 9. razred (Ekologija)
• naravoslovni krožek
Geografija:
• 9. razred (Dinarski svet)
• geografski krožek
Izbirni predmeti:
• Raziskovanje domačega kraja in varstvo
njegovega okolja
• Turistična vzgoja
• Organizmi v naravnem okolju
• Okoljska vzgoja
• Multimedija
CILJI
Učenec:
• opredeli lego Cerkniškega jezera v Sloveniji,
• pojasni nastanek presihajočih jezer,
• na karti Slovenije pokaže najbolj znana
presihajoča jezera,
• pojasni odvisnost kmetijstva od jezera,
• razišče okoljevarstvene in podjetniške interese
posameznikov, ki želijo odločati o jezeru,
• razloži neustrezno naselitev določenih
živalskih vrst (rdečeperke) v jezero in posledice
takšne odločitve,
• razvija različne oblike sporočanja,
• razvija vzročno-posledično mišljenje.
MOŽNE AKTIVNOSTI
• INDIVIDUALNO DELO
Učenci na internetu, v učbeniku, v enciklopedijah
… poiščejo čim več podatkov o Cerkniškem
jezeru, o njegovi velikosti, vodnatosti itd. Iz
zbranih podatkov izdelajo plakat, s katerim
predstavijo jezero.
• SKUPINSKO DELO
Učence ob obravnavi površinskih kraških
pojavov razdelimo v več skupin; vsaka s
pomočjo literature, članka v reviji, učbenika,
interneta … pripravi plakat, miselni vzorec, ki ga
razloži preostalim učencem; ti ob predstavitvah
rešujejo delovne liste.
Predlagana delitev skupin:
1. Površinski kraški pojavi (nastanek, vrste,
razširjenost),
2. Površinski kraški pojavi (gospodarska izraba),
3. Presihajoča jezera v Sloveniji (kje, velikost),
4. Cerkniško jezero (podroben opis, morda tudi iz
Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske),
5. Cerkniško jezero (ekološki problemi).
• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINE
V okviru ekskurzije, naravoslovnega, kulturnega
ali športnega dne skupaj z učenci obiščemo
Cerkniško jezero, si ogledamo njegovo maketo,
na kraju samem izvedemo nekaj terenskih vaj
(npr. kartiranje, merjenje temperature zraka in
vode; če imamo možnost, lahko izvedemo tudi
preprosto biokemijsko analizo vode).
• PROJEKTNO DELO – DELAVNICE
Skupaj z vsemi učitelji organiziramo delavnice,
na katerih učenci v različnih skupinah (odvisno
od števila učencev, lahko vključimo celo tretjo
triado naenkrat) štiri šolske ure raziskujejo
Cerkniško jezero. Oblikujemo različne delavnice:
− geografska: lega, položaj, nastanek, druga
presihajoča jezera
− zgodovinsko-etnološka: šege, navade, običaji,
noša
− biologija-kemija: rastlinstvo in živalstvo, voda
v jezeru
− slovenski jezik: Valvazor, ljudske pesmi o
jezeru, Slivnici
− likovna vzgoja: motivi iz Cerknice
− tehnika in tehnologija: izdelamo maketo
presihajočega jezera
− tuj jezik: predstavimo Cerkniško jezero tujcem
− gospodinjstvo: tradicionalne jedi iz Cerknice
− športna vzgoja: plavanje, drsanje, veslanje
− računalništvo: izdelamo multimedijsko
predstavitev Cerknice in Cerkniškega jezera.
Na portalu eTwinning je mogoče najti veliko
šol iz različnih delov Evropske unije, ki si želijo
raziskati vplive na okolje v domačem kraju in
svoje ugotovitve primerjati z drugimi evropskimi
šolami.
SPLETNE STRANI
http://www.geocities.com/TheTropics/
Island/5410/jezero.htm
http://www.notranjski-park.si/
http://www.jezerski-hram.si/slo/index.html
http://www.cerknica.net/vodnik/
POVZETEK ČLANKA
Članek podrobno predstavlja Cerkniško jezero.
2

Delovni list 1 Jezeru je, jezera naj
˚ Pojasni zgornji, v narečju zapisani naslov delovnega lista.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Nariši prečni prerez kraškega polja. Na njem označi obrhe, ponikalnico, ponore.
Nariši tudi hiše, območja, ki so v času visokih voda zalita z vodo, pa pobarvaj z
modro barvo.
Razmisli, zakaj so naselja na robovih kraških polj.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Oglej si sliko na strani 31.
Razloži, zakaj ribe ostanejo na suhem.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Zakaj rdečeperkam ne pomagajo
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Poznaš še kakšen primer uspešne ali neuspešne naselitve tujih vrst v naravno okolje
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Razmisli, ali je takšen način boja proti nezaželenim rastlinskim ali živalskim vrstam učinkovit.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
3

˚ Preberi besedilo na straneh 32, 33 in 36 (prvi odstavek).
Iz besedila izpiši rastlinske in živalske vrste, ki živijo ob jezeru.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Z rdečo barvo obkroži ogrožene živali.
˚ Oglej si sliki na straneh 38 in 39.
V tabelo zapiši argumente za in proti stalni ojezeritvi in izsuševanju jezera.
OJEZERITEV
OJEZERITEV
ZA PROTI ZA PROTI
Pojasni besede Marije Leskovec Kunstek, ki je dejala: »Prej je bilo vse samoumevno; kot da
bi bilo jezero naš drugi dom. Zdaj vem, da nič ni samo po sebi dano, in sem hvaležna tistim
izpred sto let, da niso dovolili pozidati jezera s hoteli.«
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Preberi besedilo na strani 36 ter izpiši interese podjetnikov in
okoljevarstvenikov. Za katere se zavzemaš ti
OKOLJEVARSTVENIKI
____________________________
____________________________
____________________________
____________________________
____________________________
____________________________
PODJETNIKI
____________________________
____________________________
____________________________
____________________________
____________________________
____________________________
4

Dva svetova Tonge (str. 90-107)
UPORABNOST
Geografija:
• 8. razred (Azija)
• geografski krožek
• turistični krožek
Zgodovina:
• 8. razred (Geografska odkritja in posledice)
• zgodovinski krožek
Izbirni predmeti:
• Turistična vzgoja
• Geografija – Življenje človeka na Zemlji
• Verstva in etika (Življenjske navade in običaji
prebivalcev Tonge)
CILJI
Učenec:
• umesti čas in kraj nastanka Tonge,
• spozna življenje v Tongi,
• ugotovi pomen Tonge in jo primerja z drugimi
otoki južnega Pacifika,
• utemelji pomembnost in posebnost Tonge v
primerjavi s Slovenijo,
• spozna vzroke za odselitev prebivalcev v druge
dele sveta,
• spozna pomen verovanja prebivalcev,
• primerja pismenost v Tongi s pismenostjo v
Sloveniji,
• razvija različne oblike sporočanja,
• razvija vzročno-posledično mišljenje.
• PROJEKTNO DELO
Učenci s pomočjo članka in informacij v literaturi
ter na spletu izdelajo projekt (seminarsko
nalogo, plakat, razstavo), s katerim raziščejo
življenje prebivalcev Tonge.
SPLETNE STRANI
http://en.wikipedia.org/wiki/Tonga
http://www.tongaholiday.com/
http://www.tongaholiday.com/
http://www.lonelyplanet.com/worldguide/
destinations/pacific/tonga
https://www.cia.gov/library/publications/theworld-factbook/geos/tn.html
POVZETEK ČLANKA
Avtor članka predstavlja prebivalce dela južnega
Pacifika – Tonge. Dotakne se njihovega življenja,
pomena in današnjega gledanja na ta del sveta.
Predstavi življenje ljudi, gospodarske dejavnosti,
ki pritegnejo ljudi in jim prinašajo majhen
zaslužek; opiše nam vsakdanje življenje družine,
predstavi vlogo ženske in moškega ter državno
ureditev.
Prikaže tudi svetovni problem preseljevanja
ljudi zaradi političnega nasilja in pokaže
primerjavo življenja različnih držav, ki ležijo na
južnopacifiških otokih.
MOŽNE AKTIVNOSTI
• INDIVIDUALNO DELO
Učenci rešujejo delovne liste, oblikujejo
miselni vzorec, ki ga skupaj pregledamo ter
se pogovorimo o težje razumljivih pojmih. Na
koncu rešijo vprašanja, ki jih sestavljajo v parih.
• SODELOVALNO UČENJE
Učence razdelimo v skupine; vsaka skupina
predela del besedila ter na tabli ali plakatu
oblikuje vsebino članka.
Predlagana razdelitev skupin:
− Življenje v južnem Pacifiku,
− Utrip Tonge,
− Državna ureditev Tonge,
− Verske skupnosti v Tongi,
− Družina v Tongi,
− Življenje vladarja Tonge,
− Načrti za izboljšanje življenja prebivalcev.
Posamezne teme lahko tudi kombiniramo, če
je število učencev v razredu premajhno. Poleg
članka uporabljamo še enciklopedije, razne
zbirke knjig (npr. Dežele in ljudje, Svet okoli nas
…) ipd.
5

Delovni list 1 Dva svetova Tonge
˚ Odgovori na vprašanja.
Reši naloge s pomočjo leksikona,
enciklopedije, interneta ...
V katerem oceanu leži Tonga
_____________________________________
Imenuj njeno glavno mesto.
_____________________________________
Poišči podatka o površini in številu
prebivalcev Tonge.
_____________________________________
Kakšna je tonganska zastava
Kakšno državno ureditev ima Tonga
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
Koliko prebivalcev živi v glavnem mestu
Tonge
___________________________________________
Zakaj se ljudje bojijo svojega vladarja
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
___________________________________________
Po čem se Tonga razlikuje od drugih držav v
južnem Pacifiku
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kdo je priplul v Tongo v sedemdesetih letih 18. stoletja
__________________________________________________________________________________________
Kolikšna je stopnja pismenosti v Tongi
__________________________________________________________________________________________
Kam so pobegnili prebivalci Tonge pred strogo oblastjo
__________________________________________________________________________________________
˚ Preberi besedilo na straneh 94, 95 in 96 ter poišči ustrezne pare.
George Tupou V.
Nuku'alofa
Tupou IV.
parlament
monarhija
Pip
32 članov
državna ureditev v Tongi
nekdanji tonganski vladar
sedanji tonganski vladar
prestolnica Tonge
kraljevi pes
6

˚ S pomočjo besedila na straneh 96 in 97 pojasni, zakaj je kralj na Tongi vedno
manj priljubljen.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Iz zemljevida na strani 101 izpiši tri otoške skupine, ki sestavljajo Tongo.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Pravilnim trditvam pripiši DA, nepravilne pa popravi.
Ko kralj Tonge spi, se v deželi prebuja demokracija.
__________________________________________________________________________________________
Po množičnih nemirih hočejo v Tongi zmanjšati kopenske in pomorske sile.
__________________________________________________________________________________________
V Tongi se uporaba računalnikov povečuje.
__________________________________________________________________________________________
Učenci prihajajo v šolo pozno dopoldne.
__________________________________________________________________________________________
V šoli se učenci učijo o demokraciji, vendar samo kot zgodovinski pregled.
__________________________________________________________________________________________
Po vsej Tongi še vedno prevladuje tradicionalna družinska hierarhija.
__________________________________________________________________________________________
Prestolonaslednik podpira tradicionalna opravila prebivalcev Tonge.
__________________________________________________________________________________________
Nedelja je dan za počitek.
__________________________________________________________________________________________
˚ Razmisli, kaj je hotel avtor povedati z zadnjim stavkom v članku: »Novi kralj še
vedno spi in nihče si ga ne upa zbuditi.«
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
7

˚ Oblikuj miselni vzorec.
Lega Tonge in
življenje prebivalcev
Vzroki za
preseljevanje prebivalcev
TONGA
Politična ureditev
Gospodarske
dejavnosti
8

Dolina smrti (str. 108–127)
UPORABNOST
Geografija:
• 8. razred (Naravnogeografske značilnosti
Amerike)
• geografski krožek
Biologija:
• 8. razred (Življenjska pestrost)
Izbirni predmeti:
• Življenje človeka na Zemlji (puščavski in
polpuščavski svet; sožitje človeka in narave)
• Multimedija
CILJI
Učenec:
• določi geografsko lego Severne Amerike,
našteje države Severne Amerike in njene
naravne enote,
• primerja podnebne in rastlinske pasove
Severne Amerike,
• določi geografsko lego Doline smrti in ugotovi,
v kateri ameriški zvezni državi leži,
• opiše značilnosti geološkega razvoja tega
območja,
• opiše reliefne in podnebne posebnosti Doline
smrti,
• našteje naravne znamenitosti Doline smrti,
• razvija različne oblike sporočanja,
• razvija vzročno-posledično mišljenje.
MOŽNE AKTIVNOSTI
• INDIVIDUALNO DELO
Učenci rešujejo delovne liste, ki jih potem skupaj
pregledamo in se pogovorimo ob nerazumljivih
ali težje razumljivih stvareh. Na koncu rešijo
izpolnjevanko, ki jo sestavijo sami.
• SODELOVALNO UČENJE
Učence razdelimo v štiri skupine; vsaka skupina
obdela del besedila in na plakatu ali tabli
oblikuje miselni vzorec o vsebini članka. Na
koncu delo pregledamo ter se pogovorimo o
težje razumljivih stvareh.
1. Naravnogeografske enote in značilnosti
Severne Amerike,
2. Razširjenost puščav po svetu ter značilnosti
puščavskega podnebja in rastja,
3. Lega, velikost, reliefne in podnebne značilnosti
naravnega parka Dolina smrti,
4. Geološke značilnosti nastanka površja
naravnega parka Doline smrti.
• DELO V DVOJICAH
Učenci v dvojicah sestavijo deset vprašanj
različnih tipov, ki jih potem lahko speljemo v
obliki kviza.
• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINE
Z učenci se napotimo v računalniško učilnico in
tam ob brskanju po spletnih straneh poiščemo
še več informacij, povezanih z značilnostmi
puščav sveta. V nemo karto sveta učenci vrišejo
razširjenost puščavskega podnebja, ugotovijo
vzroke za nastanek puščav ter jih med seboj
primerjajo glede na velikost in vrsto.
• PROJEKTNO DELO
Učenci v okviru pouka geografije ali izbirnega
predmeta pripravijo projekt, v katerem bodo
predstavili naravnogeografske značilnosti
Severne Amerike. Poudarek bo predvsem na
predstavitvi geoloških značilnosti nastajanja
zemeljskega površja, tektonskih gubanj,
prelomov, nastanka ameriških gorovij,
značilnosti erozije, naravne pokrajine.
SPLETNE STRANI
http://www.spekteronline.net/clanek.aspid=1047
http://hr.wikipedia.org/wiki/Dolina_smrti
POVZETEK ČLANKA
• Avtor opisuje prostrano Dolino smrti, ki
leži na potresno aktivnem območju na JV
ameriške države Kalifornija. Dolina je nastala z
močnim tektonskim gubanjem, površje Doline
smrti pa sta preoblikovala tudi voda in veter.
• Avtor opisuje svoje potovanje po Dolini smrti,
največjega nacionalnega parka na ozemlju
ZDA zunaj Aljaske, od najvišjega vrha do
njegove najnižje točke.
• Pozornost v članku je namenjena tudi
kotalečim se skalam ali kamnom, ki so
posebnost tega območja. Čeprav jih ni še
nihče videl, kako se kotalijo, pa obstajajo
številne sledi, ki pričajo o tem nenavadnem
potovanju po dolini.
9

Delovni list 1 Dolina smrti
˚ S pomočjo atlasa reši naloge na zemljevidu.
Na zemljevidu Severne Amerike:
• določi geografsko lego Doline smrti in
poimenuj ocean, ki leži ob zahodni ameriški
obali;
• vriši območje Doline smrti in vpiši gorovja,
ki jo obdajajo;
• ugotovi, v kateri ameriški zvezni državi leži
Dolina smrti.
˚ Dopolni besedilo. Pomagaj si z besedilom na strani 116 ter zemljevidom na
strani 117.
Dolina smrti leži na območju ameriške zvezne države ________________________. Zahodno od
nje je gorovje _____________________, katerega najvišji vrh je ____________________ s _______
_______ metri nadmorske višine. Na drugi strani gorovja je mornariška letalska baza _______
_________________ in vojaški poligon ____________________________. Dolina je nastala zaradi
dvigovanja in ugrezanja ______________________ plošč. Močno sta jo površinsko oblikovala tudi
_____________________ in ____________________.
Del območja se imenuje ___________________________, ki je tako poimenovano predvsem zaradi
drsenja številnih ______________________________, ki se na tem območju premikajo.
˚ Pojasni.
Kateri geografski dejavniki so močno vplivali na nastanek tega območja
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Pojasni vzroke za nastanek imena Dolina smrti.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Razmisli.
Opiši značilnosti puščavskega podnebja.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
10

Delovni list 1 Dolina smrti
Koliko je znašala najvišje izmerjena temperatura na tem območju
__________________________________________________________________________________________
Kolikšna je letna količina padavin na območju Doline smrti
__________________________________________________________________________________________
Zakaj je tako
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ V atlasu sveta poišči največjo puščavo na svetu Saharo. V čem se Dolina smrti
razlikuje od nje
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Preberi besedilo na straneh 116 in 121.
Kako se imenuje del doline, kjer so kotaleči se kamni Zakaj se ti kamni oziroma skale premikajo
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Poimenuj geologa, ki sta prva začela preučevati premikajoče se kamne. Kdaj so začeli
preučevati ta pojav
__________________________________________________________________________________________
Pojasni način preučevanja »kotalečih se skal«, ki jih uporabljajo geologi v Dolini smrti.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Razmisli.
Kako bi pojasnil stavek, napisan na tabli uprave parka: »Prosimo, ne odstranjujte kamnov; če jih
premaknete z njihovih položajev, povsem izgubijo svoj smisel.«
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
11

˚ Oglej si sliko na straneh 118 in 119 ter preberi besedilo na strani 122.
Napiši imena gorovij in doline, ki jih lahko vidiš na sliki, ter opiši značilnosti nastanka takšnega
površja.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kdaj je nastala dolina
__________________________________________________________________________________________
Čeprav obdajajo Dolino smrti visoke gore, ki sprejemajo veliko padavin, in čeprav ta voda
odteka po pobočjih proti dnu doline, je samo dno suho. Kateri dejavniki vplivajo na takšno
suhost območja
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
Kolikšna je relativna nadmorska višina med najvišjo točko v narodnem parku Doline smrti n
njeno najnižjo točko
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Odgovori z DA ali z NE
Najvišja gora ZDA je Mount Whitney, ki meri 4418 m in leži na Aljaski.
Najvišje izmerjena temperatura na Zemlji je kar 61° C, izmerili pa so jo v Libiji.
Del območja v narodnem parku se imenuje Slana dolina.
Dolina smrti je največji narodni park v ZDA in meri 13.760 kvadratnih kilometrov.
_______
_______
_______
_______
˚ Oglej si sliko jozuetovih dreves na strani 123 ter preberi besedilo na straneh 124
in 125.
Kakšno obliko imajo ta drevesa
__________________________________________________________________________________________
Od kod ime dreves
__________________________________________________________________________________________
S pomočjo dodatne literature pojasni, kdo so mormoni.
__________________________________________________________________________________________
Zakaj so pobočja gorovja Panamint v parku posebnost
__________________________________________________________________________________________
Zakaj je v Darwinovem slapu prepovedano plavanje
__________________________________________________________________________________________
˚ Poveži ustrezne pare.
huduji
depresija
erozija
Telescope Peak
Badwater Basin
kanjon
erozijski steber
rečna dolina s strmimi pobočji
odnašanje površja
površje pod morsko gladino
najvišja gora v narodnem parku Dolina smrti
najnižja točka kotline v ZDA
12

Drobna čudesa (str. 128–143)
UPORABNOST
Biologija:
• 8. razred (Morje)
• naravoslovni krožek
Kemija:
• 8. razred (Kisline in baze)
Fizika:
• 9. razred (Vzgon)
Izbirni predmeti:
• Organizmi v naravnem okolju
CILJI
Učenec:
• spozna, kakšne so prilagoditve na planktonski
način življenja,
• razume pomen morskega planktona za
življenje na Zemlji,
• spozna, da lahko globalno segrevanje
Zemlje usodno vpliva na razvoj ogrodja pri
morskem planktonu, kar lahko vodi v obsežne
spremembe v prehranjevalnih verigah,
• razvija različne oblike sporočanja,
• razvija vzročno-posledično mišljenje.
MOŽNE AKTIVNOSTI
• MIKROSKOPIRANJE
Učencem priskrbimo vzorce morske vode in
vzorce vode iz ribnika, jezera ali mlake. Kapljice
pregledajo z mikroskopom ali lupo in narišejo,
kar vidijo.
Učenci primerjajo biološko raznolikost v vzorcu
iz morja s tisto v vzorcu iz kopenskih voda.
• SODELOVALNO UČENJE
Učenci naj se razdelijo v skupine. S pomočjo
učitelja, knjižnice, svetovnega spleta naj
posamezne skupine raziščejo: razlike med
rastlinskim in živalskim planktonom, pomen
planktona za prehranjevalne verige, načine
za preprečevanje tonjenja oz. povečevanje
lebdenja. Izsledke svoje raziskave naj skupine
predstavijo v obliki plakata in o ugotovitvah
ustno poročajo.
ali plinske kamrice, povezovanje v verige ...
Ob nalogi učenci spoznavajo raznolikost in
prilagoditve planktonskih organizmov; razumejo
razmerje med površino in prostornino ter kako to
vpliva na gostoto in tonjenje/lebdenje objektov.
Naloga je lahko skupinska ali individualna.
Učitelj pripravi različen material za izdelavo
planktona: koščke stiropora, zobotrebce, sponke
za papir, ribiške plovce in uteži, palčke od
lizik, slamice, perje ... Prav tako pripravi večje
steklene (akvarijske) posode in štoparico.
Naloga je izdelava planktonskega organizma iz
pripravljenega materiala, ki se bo najpočasneje
potopil.
Na koncu učenec/poročevalec skupine opiše
prilagoditve, ki jih je uporabil (so jih uporabili)
pri izdelavi; s pomočjo štoparice izvedejo tekmo.
Zapišite sklepe in ugotovitve, kateri model je
najbolje lebdel in zakaj.
SPLETNE STRANI
http://www2.arnes.si/~osljdom4s/piran2001/
plankton.htm
http://life.bio.sunysb.edu/marinebio/plankton.
html
http://www.thenakedscientists.com/HTML/
articles/article/abluefutur
http://www2.cnrs.fr/en/821.htm
POVZETEK ČLANKA
Številni morski organizmi vsaj del, če že ne vse
življenje preživijo v odprtem morju, kjer prosto
lebdijo v morski vodi. Pri tem so odvisni od
morskih tokov. Majhni planktonski organizmi so
hrana večjim, toda tudi zelo veliki plenilci, kot
so mečarice in tune, zgodnja obdobja svojega
življenja preživijo kot drobne mladice v odprtem
morju, kjer so plen večjim živalim. Za tiste
planktonske organizme, ki gradijo apnenčasta
ogrodja, je zelo pomembna kislost morske vode.
Ta z večjimi izpusti CO 2
narašča, zato je trdnega
apnenca za gradnjo ogrodij vedno manj. To
lahko dolgoročno ogrozi številne prehranske
splete in ogrozi biološko raznolikost v morju.
• IZDELAVA PLANKTONA IN TEKMA V
LEBDENJU
Naloga je primerna za učence, ki so se že
spoznali z osnovnimi lastnostmi, oblikami,
prilagoditvami planktonskih organizmov, ki
jim omogočajo najboljše lebdenje – sploščeni
izrastki, majhna telesa, velika površina glede
na prostornino telesa, manjša gostota, oljne
13

Delovni listi: Drobna čudesa
˚ S pomočjo učitelja, knjižničnih virov in svetovnega spleta odgovori na
vprašanja.
Kaj je plankton
__________________________________________________________________________________________
Kateri sta glavni veliki skupini planktonskih organizmov
__________________________________________________________________________________________
Kakšen je pomen planktona
__________________________________________________________________________________________
˚ Naštej in opiši prilagoditve, ki omogočajo planktonskim organizmom, da v
odprtem morju ne potonejo. S katerimi fizikalnimi zakonitostmi so povezane
take prilagoditve
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Pojasni navidezno protislovje, da je v odprtih vodah oceanov razmeroma malo
hranil, biološka raznolikost pa je zelo velika.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Številni morski organizmi, ki živijo pritrjeno, so v prvih dneh življenja
planktonski. Tako si zagotovijo ustrezno širitev z enega območja na drugega.
Naštej nekaj pritrjenih morskih organizmov, katerih ličinke so planktonske.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Med prave planktonske organizme prištevamo le tiste organizme, ki se sami
aktivno ne premikajo in je njihovo potovanje po oceanskih prostranstvih
odvisno le od vertikalnih in horizontalnih morskih tokov. Drugi organizmi, ki se
sami aktivno premikajo in so lahko majhni ali veliki v ožjem pomenu besede,
niso planktonski. Te organizme imenujemo nekton. V tabelo razvrsti naštete
organizme glede na to, ali jih prištevamo med plankton ali nekton. Pomagaj si
z ustrezno literaturo in s svetovnim spletom.
Organizmi: iskrnica (Noctiluca), kremenaste alge (diatomeje), ščetinočeljustnica, rak ceponožec,
mladica morskega loparja, ligenj, ličinka morskega ježka, meduza, rebrača, luknjičarka
(Globigerina), tuna.
14

Plankton
Nekton
˚ Iz članka si izvedel, da zakisanje morske vode zaradi povečanja vsebnosti CO 2
,
ki se raztaplja in pretvarja v ogljikovo kislino, številnim organizmov onemogoča
normalno izgradnjo apnenčastih lupin, hišic in drugih apnenčastih ogrodij.
Kateri zelo pomembni organizmi v morju so zaradi omenjenega pojava med
najbolj ogroženimi Pojasni.
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________________________
˚ Z izdelanimi modeli planktona izvedite tekmovanje v lebdenju v akvarijski
posodi in s štoparico merite čas tonjenja. Z vsakim modelom opravite tri
potope. V spodnjo tabelo zapišite izmerjene čase, izračunajte povprečni čas za
posamezni model, izmerite pot, ki jo je prepotoval med tonjenjem, in hitrost
tonjenja v cm/sek. Vpišite tudi podatke za sošolce.
Model
Čas 1
(sek)
Čas 2
(sek)
Čas 3
(sek)
Povprečni
čas (sek)*
Razdalja
(cm)
Hitrost
(cm/sek)**
*Povprečni čas = (čas1 + čas2 + čas3) / 3
**Hitrost = razdalja / povprečni čas
Zapiši, kateri model je bil najpočasnejši, in opiši njegove lastnosti. Primerjaj jih s slikami
planktona in razmisli, ali so bile za izdelavo izbrane take lastnosti, ki so učinkovite tudi v
naravi.
15

POSTANITE POVERJENIK REVIJE
NATIONAL GEOGRAPHIC
SLOVENIJA
Če na šoli še nimate poverjenika za revijo National Geographic,
Vas vabimo, da to postanete.
Vsak mesec boste prejeli to izjemno revijo brezplačno,
deležni pa boste tudi drugih ugodnosti.
VSE INFORMACIJE V ZVEZI S POVERJENIŠTVOM
IN NAROČILI NA REVIJO SO VAM NA VOLJO
NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 19 22.
Prijave za poverjeništvo revij National Geographic
sprejema Matic Karlovšek po telefonu številka 01 513 46 43
ali e-pošti: matic.karlovsek@rokus-klett.si.
¸
UGODNOSTI POVERJENIŠTVA
Če zberete do 5 naročnin, Vam bomo poslali darilo,
komplet razglednic National Geographica,
¸
za zbranih 6 do 10 naročil boste leto dni
brezplačno prejemali en izvod revije National Geographic,
¸
za vsakih dodatnih 10 zbranih naročil boste leto dni
brezplačno dobivali še dodaten izvod revije National Geographic;
lahko ga boste podarili prijateljem, sodelavcem ali sorodnikom.