Aneta HRISTOVA ПОТРЕБИ И ПРОБЛЕМИ ВО ...

64
PSIHOLO[KO-PEDAGO[KI PREGLED
Aneta HRISTOVA
POTREBI I PROBLEMI VO ORGANIZIRAWETO NA PREDU^ILI[NOTO
VOSPITANIE NA DECATA SO PRE^KI VO RAZVOJOT, KAKO
PREDUSLOV ZA USPE[NO INTEGRATIVNO OBRAZOVANIE
Prvite napraveni ~ekori kon obrazovanieto na pogolem broj hendikepirani
deca vo na{ata Republika imaat integrativni karakteristiki so
otvoraweto na golem broj posebni oddelenija pri redovnite osnovni
u~ili{ta, koi kako oblik na integracija ostanaa do denes, davaj}i mo`nost
za osnovno obrazovanie na pogolem broj hendikepirani deca vo Republika
Makedonija.
Nezavisno od razli~nite stavovi kon ova pra{awe treba da se
potencira deka defektolozite sepak ostanuvaat na pozicijata za normalizacija
i integracija, no sekoga{ so visok respekt kon opredeleni neizbe`ni
institucionalni merki naso~eni kon toa kako }e se odviva taa, pod
koi uslovi, modeli, zakonski normativi i koj sé vo toj proces treba da
u~estvuva.
I denes stru~wacite se edinstveni i smetaat deka integracijata
poradi heterogenosta na hendikepiranite deca, ne treba da zna~i vklu~uvawe
na site deca vo redovnite u~ili{ta i se smeta deka e najte{ko da se
integriraat mentalno retardiranite deca.
Na ovoj problem ne se vnimava mnogu vo praktikata. ^esto doaga do
nedorazbirawe, bidej}i nedovolno se po~ituva eden od osnovnite principi-principot
na postapnosta. Toj princip bara vo soglasnost so objektivnite
i subjektivnite priliki na konkretnata op{testvena sredina, odnosno
u~ili{te, postepeno da se sproveduva preobrazba na vospitanieto i obrazovanieto,
odnosno hendikepiranite deca vo redovnite oblici na vospitanieto
i obrazovanieto da se vklu~uvaat samo tamu kade {to se ispolneti
najnu`nite uslovi {to pretstavuvaat svoevidna garancija deka ovie deca
}e mo`at uspe{no da napreduvaat. Vo neposrednata pedago{ka praktika
poradi nepoznavaweto na ovaa problematika, ednostrano i administrativno
se ukinuvaat nekoi od dosega{nite oblici na vospitanieto i obrazovanieto,
a uslovite za preminuvawe vo nov kvalitet da ne se zadovoleni.
Preduslov za uspe{no integrativno osnovno obrazovanie e predu~ili{noto
vospitanie na decata so pre~ki vo razvojot. A preduslovi za
re{avawe na problemite povrzani za predu~ili{noto vospitanie se uspe{nata
detekcija, dijagnostika i tretman na decata so pre~ki vo razvojot,
{to bi se ostvarilo so besprekorna rabota na eden multidisciplinaren
tim.
Timska rabota e samo onaa koga postoi edno ustanoveno vreme i
mesto, na koe, se sre}avaat site stru~waci {to rabotele so hendikepiranoto
lice, so svojot stru~en pridones i so svojot li~en stav da gi voobli-
~at zaklu~ocite i da postavat terapiska programa.

DEFEKTOLO[KA TEORIJA I PRAKTIKA 65
Vo timskata rabota nema vertikalna pot~inetost ili povrzanost.
Taa ja onevozmo`uva timskata rabota i ja pravi besmislena. Povrzanosta e
horizontalna. Otpori kon timskata rabota se javuvaat glavno vo onie klasi~ni
nau~ni i stru~ni disciplini, kade {to e ve}e vospostavena tradicijata
na eden hierarhijski odnos, koj stru~nosta ja identifikuval so
iskustvoto, a iskustvoto so starosta, pa rakovodeweto so rabotnite grupi,
oddelenija i ustanovi ne mo`elo da se zamisli nadvor od hierarhiskite
odnosi, {to mo`at da se postavat vo tie rabotni grupi ili institucii.
Pokraj toa opredelen profil na stru~waci smetaj}i se sebesi za nositeli
na osnovnata dejnost, ne mo`at a da ne se smetaat i za rakovoditeli na
site oblici na timska rabota vo tie ustanovi.
Na{ata defektologija potpiraj}i se vrz pozitivnite tradicii od
minatoto, go re{ava{e najnapred problemot okolu zgri`uvawe na decata so
defektivitet i usovr{uvaweto na na~inot na {koluvawe na svoite kadri.
Denes, ve}e odi kon osovremenuvawe na svoite stru~ni postavki i sozdavawe
na model na rabota, koj ve}e ne e po ugledot na klasi~nata pedago{ka
rabota ili na klasi~nata rabota vo zdravstvenata slu`ba, tuku e opredelen
so specifi~nosta na problemite so koi se zanimava defektologijata.
Sekako vo kontinuirana sorabotka so drugite nau~ni granki, }e se iznajdat
novi pati{ta za re{avawe na postojnite problemi vo obrazovanieto i vospitanieto
na decata so pre~ki vo razvojot.
Kako poseben problem se nametnuva slabata organiziranost na
predu~ili{noto vospitanie na decata so pre~ki vo razvojot na teritorijata
na Republika Makedonija.
Vo vrska so predu~ili{noto vospitanie na mentalno retardiranite
deca se nametnuvaat nekoi osnovni pra{awa:
• dali mo`e i dali treba mentalno retardiranoto dete od predu~ili{na
vozrast da bide medium i objekt na intencionalno i organizirano
vospitanie;
• vo koja mera mo`at da se ostvarat celite i zada~ite na predu~ili{-
noto vospitanie vo formiraweto na retardirano dete kako pozitivna
i kreativna li~nost vo opredelenata rana vozrast;
• vo koja mera i vo {to se razlikuvaat sodr`inite, faktorite, oblicite
i vidovite aktivnosti vo vospituanieto na predu~ili{noto
mentalno retardirano dete vo odnos na normalnoto dete.
Dolgo vreme vnimanieto za mentalno retardiranite deca be{e naso~eno
isklu~ivo kon za{tita i razvivawe t.e., kon podobruvawe na sostojbata
na izgubenite biolo{ki i mentalni sposobnosti. Isto taka bilo silno
vlijanieto na vekovnata praktika na odnosot kon ovie deca i dlaboko
vkorenetoto generalizirano mislewe deka na ovie deca mo`e da im se
pomogne edinstveno so gri`a i za{tita, zatoa {to tie ne mo`at da bidat
medium na vospitanie.
Ova, se razbira, mnogu pridoneslo za docna utvrdenoto soznanie za
potrebata od predu~ili{no vospitanie na mentalno retardiranoto dete.

66
PSIHOLO[KO-PEDAGO[KI PREGLED
Kon ova se nadovrzuva i:
• nezainteresiranosta na op{tata pedagogija i nejzinite nauki i disciplini
za problemite na vospituanieto i obrazovanieto na hendikepiranite,
posebno na mentalno retardiranite deca;
• bavniot razvitok i zadocnetoto konstituirawe na klini~kiot del na
predmetot na oligofrenologijata (prevencijata, detekcijata, dijagnostikata,
tretmanot, a posebno raniot tretman na retardiranite).
• nepravilniot odnos na roditelite {to se izrazuval vo sokrivawe na
slu~ajot kolku {to e mo`no podolgo od javnosta, a do {to doa|alo glavno
poradi neinformiranosta za mo`nostite za edukacija i rehabilitacija,
kako i poradi sosema negativnite predubeduvawa.
• negativniot odnos i zatvorenosta na redovnite predu~ili{ni ustanovi
kon mentalno retardiranite deca;
• otkrivawe na retardiranosta duri so vklu~uvaweto vo u~ili{teto ({to
e ~est slu~aj i denes ).
Vo sekoj slu~aj sega e jasno, predu~ili{noto vospitanie na mentalno
retardiranite deca e pove}e od potrebno, bidejki nudi zabrzuvawe na
razvojot na deteto na fizi~ki, na psihi~ki i na socijalen plan, so cel da
se podgotvi za organiziraniot proces na u~ewe, t.e. na sovladuvawe na
znaewata, na umeewata i navikite niz u~ili{teto.
Razlikite me|u predu~ili{noto vospitanie na mentalno retardiranite
i normalnite deca ne se vo celite i zada~ite, nitu vo globalnite
sodr`ini, tuku vo dodatnite sodr`ini, faktorite, oblicite i vo vidovite
aktivnost, koi kako dopolnitelna potreba gi nametnuvaat specifi~nosta i
karakteristikite na mentalno retardiranite deca vo nivniot razvitok.
Osnovnata razlika megu predu~ili{noto vospitanie na normalnoto
i na mentalno retardiranoto dete se sostoi vo toa {to:
• kaj normalnoto dete imame edinstven proces na vospitanie so koj se
naso~uva razvitokot i deteto se podgotvuva za u~ili{te;
• kaj mentalno retardiranoto dete imame dvoen proces:
a) vospitanie kako i kaj normalnoto dete;
b) klini~ki rehabilitacionen tretman zaradi spre~uvawe, namaluvawe
i otstranuvawe na pre~kite {to onevozmo`uvaat razvitok i gi
ograni~uvaat mo`nostite za ostvaruvawe na celite i zada~ite na
vospitanieto i obrazovanieto.
Programski, predu~ili{noto vospitanie na mentalno retardiranoto
dete se ostvaruva niz dva dela: edukativen i klini~ki.
Edukativniot del vo osnova se bazira vrz komponentite na programata
na redovnoto vospitanie, so toa {to po obem i vreme se usoglasuva
so specifi~nostite i so mo`nostite na mentalno retardiranite deca, t.e.
grupa.
Klini~kiot del na programata gi opfa}a podra~jata na kognitivnite
procesi: komunikaciite; senzomotorniot razvitok; intelektualnite psihi~ki
procesi; volno-emocionalnata sfera; odnesuvaweto; li~nata higiena

DEFEKTOLO[KA TEORIJA I PRAKTIKA 67
i toaletite; gri`ata za sebe i podra~jeto na semejniot i op{testveniot
`ivot.
Edukativniot del na programata go planiraat i go sproveduvaat
edukatorite-oligofrenopedagozi, vo sorabotka so roditelite i so sorabotnicite-~lenovi
na timot, a klini~kiot del na programata go planiraat i go
sproveduvaat oligofrenopedagozite-klini~ari vo sorabotka so roditelite
i sorabotnicite-~lenovi na timot.
Predu~ili{noto vospitanie po~nuva od prviot den na otkrivaweto
i identifikuvaweto na retardiranosta i trae do vklu~uvaweto na deteto
vo procesot na nastavata, t.e. na obu~uvaweto.
Predu~ili{noto vospitanie se sproveduva vo semejstvoto, vo redovnite
predu~ili{ni ustanovi zaedno so drugite deca, vo posebni grupi
ili edinici na redovnite predu~ili{ni ustanovi i vo posebni edinici na
edukativnite i na klini~kite oligofrenolo{ki ustanovi za rehabilitacija.
Koga ke se zeme predvid seto ova {to e prethodno ka`ano se
postavuva pra{aweto: Kade sme vo seto ova nie Potrebite za organizirawe
na predu~ili{noto vospitanie na mentalno retardiranite deca sî
pove}e od o~igledni, poso~enite problemi {to postoele od porano i sé
u{te postojat, mo`at i treba da se re{at so zaedni~ki sili i sorabotka na
roditelite i stru~nite slu`bi zadol`eni za toa, a sostojbata, takva kakva
{to e sega, e nikakva, barem na teritorijata na op{tina Bitola, edna od
najgolemite spored brojnosta na naselenieto vo R. Makedonija. Ova e fakt
{to bi trebalo da se prifati kako takov, zatoa {to navistina e
nesfatlivo postoeweto na tolku mnogu osnovni u~ili{ta i predu~ili{ni
ustanovi i dovolniot broj defektolo{ki kadar, a sepak organiziraweto
na predu~ili{noto vospitanie za mentalno retardirani
deca, sé u{te e na po~etna to~ka.
Sepak se evidentni poedine~ni zalagawa na ovoj plan. Takov e na
primer slu~ajot so naporite na vrabotenite vo s.p. pri O.U. "\orgi Sugarev"
-Bitola, vo koi se {koluvaat okolu 60 deca so lesni pre~ki vo psihofizi~kiot
razvoj. Imeno se pravat zalo`bi, vo ramkite na u~ili{teto da
se otvori predu~ili{na paralelka, vo koja decata }e se podgotvuvaat za
polesno vklu~uvawe vo osnovnoto obrazovanie. No izgleda za da se re{i
ovoj problem, }e bide potrebno mnogu pove}e od silnite `elbi i poedine~ni
napori i negovo re{avawe na nivo na Republika za da nema nikakvi
pre~ki i nedorazbirawa od strana na onie {to ne se mnogu upateni vo
problemite i potrebite na ovaa kategorija na deca, a sepak u~estvuvaat vo
donesuvaweto na kone~nata odluka.
Vo sekoj slu~aj Simpoziumot odr`an vo Struga, 1996 g. }e pridonese
za kone~no re{avawe na ve}e rasvetleniot problem okolu potrebite od
organizirawe na predu~ili{noto vospitanie na mentalno retardiranite
deca.

68
PSIHOLO[KO-PEDAGO[KI PREGLED
LITERATURA
1. Qup~o Ajdinski: Integralna rehabilitacija na mentalno retardiranite lica
Jugoslovenska konferencija za socijalni dejnosti, Belgrad 1982
2. Aleksandar ›ordi¢, Svetomir Bojanin: Op{ta defektolo{ka dijagnostika, Zavod za
ubenike i nastavna sredstva, Beograd 1992 )
3. Prof. d-r. Qup~o Ajdinski: Novi iskustva i tendencii vo integracijata i normalizacijata
na tretmanot, obrazovanieto i osposobuvaweto, odnosno rehabilitacijata na hendikepiranite
lica, Struga 1995 )
Aneta HRISTOVA
NEEDS AND PROBLEMS IN THE ORGANIZATION OF PRE-SCHOOL
EDUCATION OF CHILDREN WITH DEVELOPMENTAL DIFFICULTIES AS
PRECONDITION FOR INTEGRATED EDUCATION
In this paper specific considerations upon conditions, possibilities and ways
for integrated education of handicapped children are given, with special stress on
the needs for integrated pre-school education. Considering that, special problems
are stressed that are linked to the attitudes towards the integrated education,
personnel, conditions and possibilities for more adequate decision of integrated
education of handicapped children.