Študij dela v lesarstvu - Lesarska šola Maribor
Študij dela v lesarstvu - Lesarska šola Maribor
Študij dela v lesarstvu - Lesarska šola Maribor
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
☺ Z uporabo katerih metod lahko ugotovimo in analiziramo zastoje in izgube časa<br />
pri delu<br />
☺ Kako poteka snemanje pri sliki delovnega dne<br />
☺ V katerih primerih bi uporabili metodo naključnih posnetkov in katera dva glavna<br />
pogoja morata biti izpolnjena, da so rezultati metode uporabni<br />
POVZETEK<br />
Za ugotavljanje in analizo zastojev in izgub časa pri najpogosteje uporabljamo sliko<br />
delovnega dne in metodo naključnih posnetkov.<br />
Slika delovnega dne zajema neprekinjeno snemanje časa na posameznem delovnem mestu<br />
v času trajanja delovne izmene. Snemamo v različnih izmenah in v različnih dnevih.<br />
Snemamo posamezne aktivnosti, kot so dejansko delo na delovnem mestu, pripravljalno<br />
zaključna <strong>dela</strong> organizacijske izgube, čas za osebne potrebe in nedisciplino. Po zaključku<br />
vseh snemanj, analitik izračuna povprečno trajanje posameznih aktivnosti in izračuna<br />
koeficient dejanskih izgub in koeficient dodatnega časa.<br />
Metoda naključnih posnetkov je statistična metoda za ugotavljanje vnaprej izbranih stanj z<br />
velikim številom posnetkov ob naključno izbranih določenih trenutkih. Metoda je uporabna<br />
povsod tam, kjer moramo zbrati podatke o strukturi poteka <strong>dela</strong> na več delovnih mestih. Po<br />
opravljenem snemanju ugotovimo delež posameznih aktivnosti v procentih in izračunamo<br />
koeficient dejanskih časovnih izgub in koeficient dodatnega časa.<br />
4.8 DOLOČANJE ČASA IZDELAVE S SISTEMI VNAPREJ DOLOČENIH ČASOV<br />
Pri sistemih vnaprej določenih časov izhajamo iz predpostavke, da je za opravljanje <strong>dela</strong><br />
možno določiti standardne elemente <strong>dela</strong>, ki so enaki v različnih delovnih procesih. Kot<br />
standardne elemente <strong>dela</strong> lahko definiramo osnovne gibe (npr.: seči, prijeti, izpustiti, prenesti,<br />
sestaviti…). S kombinacijo teh osnovnih gibov lahko človek opravlja zelo različna <strong>dela</strong>. Da<br />
lahko določimo čas iz<strong>dela</strong>ve na osnovi gibov, moramo poznati časovno trajanje vsakega giba.<br />
Sistemi vnaprej določenih časov so postopki, s katerimi lahko določimo predvidene čase za<br />
tiste elemente delovnega procesa, pri katerih lahko <strong>dela</strong>vec sam vpliva na potek <strong>dela</strong>.<br />
Vsi ti sistemi so si več ali manj podobni. Vsak gib je sestavljen iz večjega števila osnovnih<br />
gibov; časi za te gibe pa so zbrani v tabelah. Do osnovnih gibov so prišli s sistematskim<br />
delom na velikem številu snemanih oseb, ob upoštevanju mnogih dejavnikov, ki vplivajo na<br />
čas iz<strong>dela</strong>ve (dolžina giba, teža predmeta, oblika predmeta, ipd.). S kombiniranjem in<br />
seštevanjem časov teh osnovnih gibov dobimo potrebni čas celotnega prijema. Da dobimo<br />
realno normo, moramo čase, ki so podani v teh tabelah, povečati za dopolnilne koeficiente.<br />
Prednosti vnaprej določenih standardnih časov so v tem, da lahko optimalno metodo <strong>dela</strong> in<br />
predpisan čas za delo določimo že preden začnemo <strong>dela</strong>ti. Danes poznamo več vrst sistemov,<br />
ki se ukvarjajo z vnaprejšnjim določevanjem časa iz<strong>dela</strong>ve. Najbolj poznana sta sistema Work<br />
Factor (WF) in Methods Time Measurement (MTM).
Change language