Študij dela v lesarstvu - Lesarska šola Maribor

Pot pri obhodih določimo tako, da v tloris objekta, kjer snemamo, vrišemo delovna mesta in
zaporedje snemanja. Zaporedje snemanja nam pove, v kakšnem vrstnem redu bomo opazovali
delovna mesta. Da bo snemanje čimbolj naključno, določimo več različnih zaporedij
snemanja. Pred pričetkom vsakega obhoda pa naključno izberemo eno izmed njih. Pri
snemanju se analitik lahko giblje v smeri gibanja kazalcev na uri ali pa v nasprotni smeri.
Zraven tega lahko obhode prične zdaj na tem, zdaj na drugem delovnem mestu.
Potrebno število posnetkov in časi obhodov
Potrebno število posnetkov oziroma število obhodov je odvisno od natančnosti, ki jo želimo z
meritvami doseči. Če bi želeli določiti potrebno število posnetkov glede na natančnost, bi
morali poznati nekatere osnovne zakone statistike, ki pa jih v tem gradivu ne bomo
obravnavali. Pri ocenjevanju potrebnega števila posnetkov se bomo zadovoljili z oceno, da
čim več posnetkov bomo opravili, večja bo natančnost rezultatov.
Čase posnetkov in s tem tudi čase obhodov določamo naključno, običajno s pomočjo tabele
slučajnih števil za ure in minute. Takšna tabela je sestavljena iz skupin slučajnih števil, ki
predstavljajo ure in iz skupin slučajnih števil, ki predstavljajo minute. Čase obhodov odčitamo
iz tabele tako, da v tabeli naključno izberemo eno izmed skupin števil, ki predstavljajo ure in
jih stolpec za stolpcem prepišemo v zbir. Nato iz tabele naključno izberemo še eno izmed
skupin števil, ki predstavljajo minute in jih dodamo k uram v zbir. Tako izbrane čase
razvrstimo po velikosti in jih prepišemo v snemalni list. Naključno izbranih časov, ki na
primer padejo v čas predpisanega odmora ali izven delovne izmene, ne upoštevamo.
Slika 33: Naključna števila za ure in za minute
Vir: Mikeln, 2000, 126
Zbiranje podatkov z naključnimi posnetki