Študij dela v lesarstvu - Lesarska šola Maribor
Študij dela v lesarstvu - Lesarska šola Maribor
Študij dela v lesarstvu - Lesarska šola Maribor
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>Študij</strong> <strong>dela</strong> v <strong>lesarstvu</strong><br />
4.7.3 Metoda naključnih posnetkov<br />
Metoda naključnih posnetkov je statistična metoda vzorčnega ugotavljanja vnaprej izbranih<br />
stanj z velikim številom posnetkov ob naključno izbranih vnaprej določenih trenutkih. Na<br />
podlagi posnetkov dobimo sliko o resničnem poteku <strong>dela</strong> in trajanju s predpisano natančnostjo<br />
in verjetnostjo.<br />
Metodo naključnih posnetkov lahko uporabimo povsod tam, kjer moramo zbrati podatke o<br />
strukturi poteka <strong>dela</strong> na več delovnih mestih. Metoda je uporabna predvsem za ugotavljanje<br />
izkoristka delovnih mest, ugotavljanje dodatnih časov in sestavnih elementov časa, za<br />
ugotavljanje delovne discipline in podobno.<br />
Snemanje po tej metodi se izvaja brez merilnih pripomočkov tako, da snemalec analitik v času<br />
snemanja, ki lahko traja daljše časovno obdobje, vsakodnevno ob naključno izbranih časih<br />
večkrat na dan obhodi vsa v snemanje zajeta delovna mesta ter na vnaprej pripravljenem<br />
snemalnem listu s črtico zabeleži vrsto aktivnosti, ki jo opazi v trenutku obhoda.<br />
Na ta način se po snemanju posameznih aktivnosti dobi veliko število opažanj, kar omogoča,<br />
da za vsako aktivnost posebej izračunamo odstotek prisotnosti v delovnem dnevu in tako<br />
dejansko dobimo objektivno sliko o strukturi delovnega dne na snemanih delovnih mestih.<br />
Če hočemo, da so rezultati, dobljeni s to metodo, realni, morata biti izpolnjena poleg<br />
objektivnega in točnega snemanja tudi naslednja pogoja:<br />
• zadostno število opazovanj dogodkov (dovolj beležk),<br />
• naključno izbiranje časa obhodov opazovanj.<br />
Postopek izvajanja te metode obsega naslednje korake:<br />
- določiti namen in cilj snemanja,<br />
- določiti pot pri obhodih,<br />
- oceniti potrebno število posnetkov in določiti čase obhodov,<br />
- zbirati podatke z naključnimi posnetki,<br />
- ovrednotiti zbrane podatke.<br />
Namen in cilj snemanja<br />
Ko določamo namen in cilj snemanja, moramo izbrati delovna mesta, ki jih želimo opazovati<br />
ter opredeliti dogodke, ki jih pričakujemo pri snemanju. Pri definiranju dogodkov moramo<br />
biti pozorni na to, da jih bo možno razpoznati tudi z zelo kratkim opazovanjem. Opazovane<br />
dogodke bomo razvrstili v aktivnosti, kot so delo (D), planirane izgube (PI), neplanirane<br />
izgube (NI) in nedisciplina (N).<br />
Pot pri obhodih