Študij dela v lesarstvu - Lesarska šola Maribor

Študij dela v lesarstvu
4.2.3 Čas opravljanja dela (t o )
Čas opravljanja dela je predvideni čas, ki se porabi za opravljanje količine dela »n« določene
z delovnim nalogom. Izračunamo ga tako, da čas za enoto mere pomnožimo s količino.
4.2.4 Čas za enoto mere (t e )
Čas za enoto mere je predvideni čas za opravljanje določene enote (kosa, m 2 , m 3 , kg ...)
delovnega procesa. Pri serijski proizvodnji je lahko ta čas na enoto zelo majhen. Zaradi tega je
v takšnih primerih bolje, če ne podamo časa na enoto mere 1 kos, temveč na 100 ali 1000
kosov. Čas na enoto mere izračunamo tako, da k izdelovalnemu času prištejemo dodatni čas.
4.2.5 Izdelovalni čas (t i
)
Izdelovalni čas predstavlja tisti čas pri delu, ko se dejansko spreminjajo oblika (rezkanje),
lastnosti (lakiranje) ali lega (odlaganje) predmetov dela. Izdelovalni čas je sestavljen iz
tehnološkega časa in pomožnega časa in zajema čas za posamezno delovno operacijo.
4.2.6 Tehnološki čas (t t
)
Tehnološki čas je tisti del izdelovalnega časa, ki je potreben za izvršitev neposredne
spremembe na vsakem posameznem predmetu dela in se nanaša na spremembo oblike ali
dimenzije, strukture, kemijske sestave ali položaja glede na druge predmete dela.
Tehnološki čas je lahko:
• strojni čas (čas, ko stroj sam opravlja delo),
• strojno-ročni čas (čas, ko delata hkrati delavec in stroj),
• ročni čas (čas, ko dela le delavec).
Strojni čas določamo z enačbami, določitev strojno-ročnega ali ročnega časa pa je mogoča le s
snemanjem ali z metodo vnaprej določenih časov.
4.2.7 Pomožni čas (t p
)
Pomožni čas je tisti del izdelovalnega časa, ki je porabljen za izvajanje pomožnih aktivnosti in
del, ki omogočajo izvajanje tehnološkega časa. Takšna dela so vlaganje in odlaganje predmeta
dela, razna merjenja in ugotavljanje kakovosti predmeta dela, ipd.
Pomožni čas je nasprotno od tehnološkega časa nekoristno porabljen čas, torej tisti čas, v
katerem ni na predmetu dela izvršena nobena sprememba. Zaradi omenjenega želimo, da je