Študij dela v lesarstvu - Lesarska šola Maribor

Pričeti z delom
Prekiniti delo
Končati z delom
100
90
80
70
učinek [%]
60
50
40
30
20
10
0
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24
dnevni čas [h]
Slika 27: Dnevna pripravljenost človeka za delo
Vir: prirejeno po Balantiču, 2000, 14
Kadar delo poteka v več izmenah, ga moramo oblikovati posebej skrbno, saj izmensko delo
ni biološko naravno. Posebno pozornost moramo posvetiti oblikovanju nočnega dela. Ker
večizmensko delo človeka obremenjuje bistveno bolj kot delo v eni izmeni, poskušamo pri
oblikovanju izmenskega dela upoštevati naslednje napotke (po Mikelnu, 2000):
- po vsaki nočni izmeni naj bi sledilo vsaj 24 ur počitka,
- izogibajmo se delu v več zaporednih nočnih izmenah,
- smiselno bi bilo, da bi bila nočna izmena krajša od drugih dveh,
- v nočni izmeni se izogibajmo del, ki so že po svoji naravi monotona,
- v nočni izmeni naj bodo določeni dodatni kratki odmori za oddih in aktivno okrevanje
med delom,
- razporeditev delovnih in prostih izmen naj bo preprosta in pregledna in naj se ne
ponavlja v predolgem ritmu.
3.3.3 Oblikovanje odmorov za oddih med delom
Človek ne more opravljati nobene dejavnosti neprekinjeno dlje časa. To še posebej velja za
delo, ki ga mora človek opravljati v podjetju. Tudi med povsem nezahtevnim delom moramo
imeti možnost za okrevanje oziroma za oddih med delom. Če take možnosti ni, lahko pride
do utrujenosti, ki privede do izčrpanosti in človek v takem primeru ne more več delati. Temu
se izognemo, če določimo odmore za oddih, in sicer tako, da delavec ni preobremenjen z
delom, delovni čas pa je vendarle dovolj dobro izkoriščen.
Pri odmorih za oddih ni pomembno le njihovo število in trajanje, temveč je prav tako
pomembna tudi njihova razporeditev v delovnem času.