Študij dela v lesarstvu - Lesarska šola Maribor
Študij dela v lesarstvu - Lesarska šola Maribor
Študij dela v lesarstvu - Lesarska šola Maribor
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
<strong>Študij</strong> <strong>dela</strong> v <strong>lesarstvu</strong><br />
Delovna mesta in delo moramo oblikovati tako, da je delo čim manj monotono in da pri delu<br />
ne prihaja do utrujenosti.<br />
Monotonija nastane zaradi enakomernega in ponavljajočega se <strong>dela</strong>. Povzroči stanje<br />
zmanjšane duševne dejavnosti, ko nismo več pripravljeni nadaljevati z delom, čeprav bi<br />
fizično to še zmogli. Možni ukrepi za preprečevanje monotonije so razširitev in obogatitev<br />
delovnih mest, kroženje in uvajanje glasbe.<br />
Naporno delo privede v utrujenost. Ločimo telesno in mentalno utrujenost. Telesna<br />
utrujenost nastane zaradi velikega obsega <strong>dela</strong> in se kaže v telesni nezmožnosti, da bi<br />
nadaljevali z delom. Mentalna utrujenost pa je posledica dolgotrajnega umskega <strong>dela</strong>, ko<br />
upočasnjen miselni proces ne omogoča več učinkovitega <strong>dela</strong>. Ukrepi za zmanjševanje<br />
utrujenosti so odmori, ki omogočajo <strong>dela</strong>vcu, da okreva od naporov pri delu.<br />
3.3.2 Oblikovanje delovnega časa<br />
Pri oblikovanju delovnega časa moramo ob<strong>dela</strong>ti (Mikeln, 2000, 63):<br />
• dolžino delovnega časa, in sicer dnevni in tedenski delovni čas,<br />
• pričetek in zaključek <strong>dela</strong> v dnevnem času,<br />
• razporeditev <strong>dela</strong> in počitkov v delovnem dnevu in v delovnem tednu,<br />
• prehrano <strong>dela</strong>vcev v toku delovnega časa.<br />
Kar zadeva dolžino delovnega časa, izkušnje kažejo, da je najprimernejša dolžina 8 ur<br />
dnevno. Pri delu, ki traja dnevno več kot 8 ur, sta učinkovitost in kakovost <strong>dela</strong> v zadnjih urah<br />
bistveno nižja od povprečja.<br />
Človek pa razen dnevnega prostega časa potrebuje prosti čas tudi za vsak teden. Izkušnje so<br />
pokazale, da je 40 do 45-urni tedenski delovni čas optimalen, tako z vidika učinkovitosti <strong>dela</strong><br />
kakor tudi z vidika tedenskega počitka <strong>dela</strong>vcev.<br />
Ko določamo pričetek in zaključek dnevnega delovnega časa, moramo upoštevati dejstvo, da<br />
se človekova biološka sposobnost za opravljanja <strong>dela</strong> v toku dneva ritmično spreminja. Eden<br />
izmed osnovnih ciljev urejanja <strong>dela</strong> je, da z različnimi metodami povečamo delovno<br />
učinkovitost. Pri tem moramo upoštevati tudi to, da se delovna učinkovitost tekom delovnega<br />
dneva spreminja, tako kot se organizem prilagaja delovnim naporom.<br />
Glede na potek pripravljenosti na delo bi bilo optimalno, da bi <strong>dela</strong>vci pričeli z delom med 6<br />
in 7 uro zjutraj, okoli poldneva bi prekinili delo za odmor in kosilo. Po 15 uri pa bi spet<br />
nadaljevali z delom, in zaključili z delom do 18 ure. Takšna razporeditev delovnega časa je<br />
možna in smiselna le pri delu v eni izmeni.
Change language