Študij dela v lesarstvu - Lesarska šola Maribor

Pri dinamičnem delu pa naj sila, s katero moramo delovati pri delu, ne preseže 30% največje
možne sile. Le tako delo ne bo pripeljalo do utrujenosti.
Statičnemu mišičnemu delu naj bi se, kolikor se da, izogibali. Neugodnim telesnim držam se
med drugim lahko izognemo z ustrezno delovno višino, visoko postavitvijo predmeta ali
sedenjem pred nizkimi predmeti. Pri stoječem delu pa naj se omogoči za počitek možnost
sedenja ali stoječi sedež.
3.2.2 Metabolizem
Pri vsaki telesni dejavnosti se odvijajo procesi presnove, ki dovajajo mišicam energijo. Za to
so potrebne hranilne snovi in kisik. Prenašajo se s krvjo iz jeter oziroma pljuč. Potreba po teh
snoveh je toliko večja, kolikor več delajo mišice. Proces pretvorbe hrane in kisika v energijo
imenujemo metabolizem. Pri metabolizmu se ustvari 75% toplotne energije in le 25%
mehanske energije.
Težavnost telesnega dela je mogoče predstaviti s porabo energije. Poraba energije predstavlja
količino energije, ki jo potrebuje telo na časovno enoto. Zraven energije za delo potrebuje telo
še energijo za vzdrževanje presnove v mirovanju. Ta poraba energije se imenuje bazalni
metabolizem, ki pa je odvisen od starosti, spola, višine telesa in teže.
Tabela 1: Bazalni metabolizem človeka
Vir: Polajnar, 2000, 61 (po EN 28 996)
Bazalni metabolizem je potreben za ohranjanje vitalnih funkcij telesa v mirovanju, medtem ko
je delovni metabolizem potreben za izvršitev delovne naloge. Metabolizem se meri v kJ/min
ali W (1kJ/min = 16,67 W).
Tabela 2: Vrednotenje delovnega metabolizma
Vir: Polajnar, 1999, 91 (po DIN 33 403)