Študij dela v lesarstvu - Lesarska šola Maribor

3.2 FIZIOLOŠKO OBLIKOVANJE DELOVNIH MEST
Fiziološko oblikovanje delovnih mest obravnava prilagajanje metod dela in okolja
zmožnostim človeškega telesa. Pri tem obravnavamo:
• fizične obremenitve človeka,
• človekovo energijo (metabolizem),
• obremenitve delovnega okolja (toplota, vlažnost, razsvetljava, hrup, onesnaženost).
3.2.1 Fizične obremenitve človeka
Fizične obremenitve človeka se lahko označujejo glede na vrsto, moč ali trajanje obremenitev
na človeka. Moč obremenitve se da pri telesnem delu določiti z analizo telesne drže in
položaja pri delu. Če želimo delo oblikovati v skladu s človekovimi sposobnostmi za
premagovanje sil, moramo poznati tiste največje sile, ki jih zmorejo razviti različni deli
človeškega telesa. Glede na mišične obremenitve lahko delo delimo na statično in dinamično.
Pri statičnem delu je mišica dalj časa napeta, ne da bi prišlo do premikanja okončin (npr.
držanje predmeta). O statičnem delu govorimo tudi v primeru, ko je med delom telo v
zahtevani drži (npr. sedenje brez naslona). Statično mišično delo je zelo utrujajoče, ker se pri
takšnem delu krvne žile v mišicah skrčijo in se zmanjša prekrvavitev mišic. Mišice se v tem
primeru hitro utrudijo in nastane bolečina.
Pri dinamičnem delu se hitro menjuje dinamika dela, kar pripomore k dobri prekrvavitvi
mišic in delo je manj utrujajoče. Kot težko dinamično mišično delo se označuje delo večjih
mišičnih skupin z več kot 1/7 celotne mišične mase, kar povzroči potrebo po vedno večjem
dotoku energije (npr. mišice ene noge ali obeh rok ustrezajo 1/7 mišične mase).
Slika 23: Prekrvavitev mišic pri dinamičnem in statičnem delu
Vir: REFA, 1997, 241 (po Lehmannu, 1962)
Na sposobnost za premagovanje sile zelo vplivajo lastnosti človeka, kot so spol, starost,
telesna konstitucija, izurjenost, zdravstveno stanje, motiviranost, utrujenost in morebiti še kaj.