Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
6<br />
seznanili tudi člane strateškega sveta<br />
Pomurskega razvojnega inštituta.<br />
Priprava strokovnih podlag je<br />
pomemben del postopka preveritve<br />
ekološke sanacije reke Mure ob<br />
možni energetski izrabi reke, saj<br />
bo prav na njih slonela omenjena<br />
študija trajnostnega razvoja. Gre<br />
za precej nov pristop k projektu,<br />
ki sloni na konceptu preveritve<br />
stanja na številnih področij in<br />
prepletanja med njimi. Tako bodo<br />
izdelovalci strokovnih podlag v<br />
sodelovanju z lokalnimi strokovnjaki<br />
in predstavniki lokalnih skupnosti<br />
pripravljali podlage o stanju<br />
družbenega razvoja, narave, okolja<br />
in prostora, kmetijstva in gozdarstva<br />
ter gospodarstva v regiji. Program<br />
predvideva, da bodo prvi predhodni<br />
podatki študije trajnostnega razvoja<br />
v zbirni obliki javnosti prvič<br />
predstavljeni na avgustovskem sejmu<br />
v Gornji Radgoni.<br />
Strategija prostorskega razvoja<br />
Slovenije v delu, ki se nanaša<br />
na elektroenergetski sistem<br />
in proizvodnjo električne<br />
energije, nalaga, da se morebitna<br />
hidroenergetska izraba reke Mure<br />
preveri v sklopu celostne rešitve<br />
poglabljanja njenega dna, da se<br />
rešitve prilagodijo morebitnim<br />
drugim rabam vode, hkrati pa<br />
se upošteva ohranjanje biotske<br />
raznovrstnosti. Spodbujanje<br />
proizvodnje električne energije iz<br />
obnovljivih virov energije (OVE)<br />
je zaradi varnosti in raznolikosti<br />
preskrbe z energijo, varovanja<br />
okolja ter socialne in gospodarske<br />
kohezije tudi prednostna naloga EU<br />
in Slovenije kot njene članice. V<br />
DEM so kot potencialni investitorji<br />
morebitne gradnje hidroelektrarn ob<br />
predstavitvi še poudarili, da pomeni<br />
trajnostni razvoj upoštevanje načela,<br />
da je treba koncepte hidroelektrarn<br />
kot večnamenskih objektov<br />
podrediti občutljivosti in razvojnim<br />
ambicijam okolja, varovanje okolja<br />
pa se pri načrtovanju upošteva kot<br />
prednostna naloga v največji meri.<br />
Direktor DEM, Andrej Tumpej, je<br />
o tem povedal: »Priprave strokovnih<br />
podlag niso pomembne le za<br />
lokalno skupnost, ki se bo tako<br />
soočila s stanjem in hkratnimi izzivi<br />
na številnih področjih. Študija<br />
trajnostnega razvoja, ki bo nastala<br />
na njihovi podlagi, je izjemno<br />
pomembna tudi za nas, potencialne<br />
investitorje. Na njeni podlagi se<br />
bomo odločali o tem, ali bomo<br />
koncesijsko pogodbo, ki hkrati<br />
prinaša tudi že obveznosti, podpisali<br />
ali ne.«<br />
ZakljuËeni remonti na Dravi<br />
V Dravskih elektrarnah Maribor<br />
(DEM) so v delovnih enotah<br />
obratovanja in vzdrževanja elektrarn<br />
ter strokovni podpori v prvi četrtini<br />
leta največji poudarek dali predvsem<br />
izvedbi remontov in revizij. Od 3.<br />
januarja do 3. marca so načrtovana<br />
vzdrževalna dela izvedli na 21<br />
agregatih, v okviru katerih so<br />
opravili 15 revizij agregatov in<br />
6 remontov. Vzporedno s temi<br />
deli prenavljajo še agregate v HE<br />
Zlatoličje in gradijo malo HE na jezu<br />
Melje. Preventivni pregled male HE<br />
Ceršak pa bodo v skladu s periodiko<br />
preventive izvedli v maju <strong>2009</strong>.<br />
V okviru preventivnih vzdrževalnih<br />
del so poleg rednih del opravili<br />
naslednja večja vzdrževalna dela in<br />
investicije, s katerimi bodo povečali<br />
zanesljivost proizvodnje.<br />
V HE Dravograd so na prvem<br />
agregatu obnovili tesnjenje prvega<br />
servomotorja ter izvedli notranji<br />
pregled in tlačni preizkus oljetlačnih<br />
posod, na drugem agregatu so<br />
zaradi obrabe zamenjali ventil za<br />
drenažo stebra, na tretjem agregatu<br />
pa obnovili tesnjenje drugega<br />
servomotorja.<br />
V HE Vuzenica in HE Vuhred so<br />
na prvih agregatih izvedli generalni<br />
servis generatorskega odklopnika.<br />
V HE Vuhred so na prvem agregatu<br />
zamenjali tesnila na pušah vodilnih<br />
lopat, na vseh agregatih pa na<br />
110-kilovoltnih transformatorjih<br />
zamenjali izpustne ventile in<br />
dogradili dodatno ogrevanje<br />
turbinskih etaž.<br />
V HE Fali so na drugem agregatu<br />
zamenjali tesnila gonilnikovih lopat<br />
in sanirali kavitacijske poškodbe.<br />
V HE Mariborski otok so prav<br />
tako na prvem agregatu odpravili<br />
kavitacijske poškodbe in obnovili<br />
tesnjenje na pušah vodilnih lopat,<br />
na drugem agregatu pa so zamenjali<br />
plošče ploščnega hladilnika.<br />
V HE Zlatoličje so bila na prvem<br />
agregatu zaradi predvidene obnove<br />
opravljena samo najnujnejša in<br />
zakonsko predpisana dela. Na<br />
obnovljenem drugem agregatu so v<br />
okviru obnove izvedli garancijske<br />
Menjava 110-kilovoltnega loËilnika HE Vuzenica.<br />
(foto: Arhiv DEM)<br />
meritve.<br />
V HE Formin so izvedli<br />
najzahtevnejša dela v okviru<br />
revizij, in sicer so zamenjali oba<br />
generatorska odklopnika ter<br />
na prvem agregatu zamenjali<br />
celotno količino regulacijskega<br />
in ležajnega olja. Zamenjali so<br />
hladilnik regulacijskega olja in<br />
sanirali kavitacijske poškodbe na<br />
gonilnikovih lopatah. Na drugem<br />
agregatu so zamenjali hladilnika<br />
zgornjega vodilnega ležaja,<br />
dogradili so senzorje vode v olju,<br />
na razbremenilniku pa so izvedli<br />
zaščito proti algam.<br />
Pri teh delih je sodelovalo kar 113<br />
vzdrževalcev iz DEM, ki so za to<br />
opravili skupno 26.148 delovnih<br />
ur. Delavci so delali v skrajno<br />
neprijaznih delovnih razmerah –<br />
vlagi, mrazu in prepihu –, vendar<br />
pa so z veliko prizadevnostjo, kljub<br />
težkim razmeram, vsa dela izvedli v<br />
skladu z zastavljenimi načrti.<br />
Termoelektrarna<br />
©oπtanj<br />
Tudi letos velik poudarek na<br />
usposabljanju<br />
Na začetku januarja so v<br />
Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) v<br />
sodelovanju s službo informatike<br />
organizirali usposabljanje z nazivom<br />
»Poslovna inteligenca« ali kratko<br />
BI – Business Intelligence. BI<br />
je orodje, ki bo olajšalo delo in<br />
skrajšalo čas pridobivanja potrebnih<br />
informacij vsem uporabnikom, to je<br />
poslovodstvu, vodilnim delavcem in<br />
tudi drugim, neposredno povezanim<br />
z investicijami.<br />
Letos bodo dobili novo elektronsko<br />
podobo obrazci za izpolnjevanje<br />
letnih razgovorov. V ta namen je bilo<br />
V TE© dajo veliko na usposabljanje. (foto: Arhiv TE©)<br />
organizirano usposabljanje vodij za<br />
delo s to aplikacijo. Tako se bodo<br />
podatki, ki jih bo vodja pri razgovoru<br />
s sodelavcem vnesel v aplikacijo,<br />
takoj shranjevali v bazi, kjer bodo na<br />
voljo v vsakem trenutku.<br />
V mesecu februarju so v TEŠ izvedli<br />
notranje usposabljanje za skupino<br />
vodij vzdrževalcev s tehnoloških<br />
področij, ki jih pokrivajo pri svojem<br />
vzdrževalnem delu. Marca so izvedli<br />
dodatno usposabljanje za upravljalni<br />
sistem Teleperm XP za delavce<br />
obratovanja, natančneje za vodje<br />
petega bloka, strojnike bloka in<br />
dežurne električarje petega bloka.<br />
Pri udeležencih je bil odziv zelo<br />
dober, in ker si takih usposabljanj<br />
zaposleni še želijo, je bilo tovrstno<br />
predvideno še za pogonsko osebje.<br />
Na začetku aprila so organizirali še<br />
računalniške tečaje, ki zaposlenim<br />
omogočajo lažji prehod na Office<br />
2007, katerega namestitev bo služba<br />
informatike opravila po končanem<br />
usposabljanju. V ta namen so<br />
oblikovali skupine po 12 slušateljev,<br />
ki so na praktičnih primerih<br />
spoznali in primerjali razlike med<br />
orodjem, ki ga uporabljajo danes<br />
(Office 2003), in novim. Največji<br />
poudarek pa bodo v prihajajočih<br />
mesecih namenili upravljavcem<br />
energetskih naprav, ki bodo<br />
opravljali tudi občasne preizkuse<br />
znanja.<br />
Premogovnik Velenje<br />
12. strateška konferenca<br />
Skupine Premogovnik Velenje<br />
12. in 13. marca je v Vili Široko<br />
v Šoštanju potekala 12. strateška<br />
konferenca Skupine Premogovnik<br />
Velenje. Namenjena je bila obravnavi<br />
razvojnih načrtov družb v Skupini<br />
in novih programov, ki prinašajo<br />
prihodke na trgih zunaj prodaje<br />
premoga. Na konferenci so potrdili<br />
razvojne načrte odvisnih družb za<br />
obdobje do leta 2012 in sprejeli<br />
usmeritve za nadaljnjo rast Skupine<br />
Premogovnik Velenje.<br />
Med sklepi so bili tudi, da bodo<br />
v Skupini še naprej izločali<br />
poslovno nepotrebno premoženje<br />
in dejavnosti, pridobljena sredstva<br />
pa namenjali novim naložbam<br />
za ustvarjanje novih delovnih<br />
mest. Optimizirali bodo vire, ki<br />
jih Skupina potrebuje za svojo<br />
dejavnost. Analizirali bodo strateška<br />
partnerstva, okrepili dejavnosti<br />
za pridobivanje virov zunanjega<br />
financiranja ter velik poudarek tudi<br />
v prihodnje dajali intenzivnemu<br />
pridobivanju dodatnih znanj,<br />
usposabljanju zaposlenih in načrtni<br />
štipendijski politiki.<br />
Uspešna zunanja presoja<br />
26. in 27. marca je v Premogovniku<br />
Velenje potekala zunanja presoja<br />
sistemov vodenja, ki jo je tudi<br />
tokrat opravil Slovenski inštitut<br />
za kakovost in meroslovje (SIQ).<br />
Vključevala je obnovitveno<br />
presojo po standardu ISO 14001<br />
ter prehodni presoji za OHSAS<br />
18001:2007 in ISO 9001:2008.<br />
Presojevalci so ugotovili, da so vsi<br />
trije sistemi zadovoljivo usklajeni z<br />
vsemi tremi standardi in vodeni v<br />
skladu z njimi.<br />
Dušan Zorc, vodja presoje, je<br />
pohvalil tudi zelo dobro postavljen<br />
in vzdrževan sistem vodenja, pri<br />
katerem je vsako leto vidno opazno<br />
izboljšanje. Poudaril je, da vodstvo<br />
sistem vodenja uporablja kot svoje<br />
orodje za delo, kar je zelo pozitivno.<br />
Nad premogovne izzive s CCS<br />
Med predavatelji na En.konferenci<br />
009, ki jo je v marcu organiziral<br />
spletni portal Energetika.NET,<br />
je o CO 2<br />
in njegovih izkoristkih<br />
govoril dr. Simon Zavšek, odgovorni<br />
vodja projekta Čiste premogovne<br />
tehnologije iz Premogovnika<br />
Velenje. Kot je poudaril, bo<br />
premog kljub povečanju količine<br />
obnovljivih virov energije in večji<br />
energetski učinkovitosti še nekaj<br />
časa obsegal znaten delež v oskrbi<br />
z elektriko. Glede na usmeritve in<br />
sprejeto zakonodajo, ki predpisuje<br />
manjše izpuste toplogrednih<br />
plinov (TGP) in uvaja odškodnino<br />
za onesnaževanje (kupone CO 2<br />
),<br />
obstoječa izraba premoga ne bo več<br />
mogoča, ker bo nekonkurenčna.<br />
Tehnologije CCS (Carbon Capture<br />
and Storage – CCS), ki vključujejo<br />
zajem, transport in shranjevanje<br />
plina CO 2<br />
, bodo omogočile<br />
premostitev obdobja, v katerem<br />
ostaja raba fosilnih goriv še vedno<br />
intenzivna. Premogovnik Velenje je<br />
v tehnologijah CCS dejavnejši od<br />
konca leta 2007, ko je zagnal projekt<br />
Čiste premogovne tehnologije. Kot<br />
projektni partner od spomladi 2008<br />
sodeluje pri projektu ZETe-PO<br />
(Zmanjševanje emisij toplogrednih<br />
plinov v slovenski energetiki v postkyotskem<br />
obdobju), ki ga koordinira<br />
<strong>HSE</strong>, sodeluje pri implementaciji<br />
zakonodaje CCS v slovenski pravni<br />
red, v delovni skupini za CCS,<br />
transport in odpremo CO 2<br />
pri<br />
Energetski zbornici Slovenije in v<br />
sklopu tehnološke platforme za CCS.<br />
Premogovnik se bo osredotočil<br />
predvsem na zajemanje CO 2<br />
pri<br />
lastni dejavnosti v okviru projekta<br />
Razplinjevanje premogovega sloja.<br />
Projekt so pod oznako CoGasOUT<br />
skupaj s tujimi partnerji iz Velike<br />
Britanije, Nemčije in Španije<br />
prijavili na razpis za sofinanciranje iz<br />
Raziskovalnega sklada za premog in<br />
jeklo (Research Fund for Coal and<br />
Steel – RFCS).<br />
Sredstva sklada EUREKA za<br />
AQUAVALLIS<br />
Program podjetja HTZ Velenje,<br />
hčerinske družbe Premogovnika<br />
Velenje, AquaVallis, s katerim<br />
posegajo na področje pitne<br />
vode oziroma čiščenje voda z<br />
nanotehnologijo, je uspešno<br />
kandidiral na razpisu sklada Eureka<br />
in februarja prejel 95.833 EUR<br />
nepovratnih sredstev za razvoj.<br />
Vrednost projekta sicer znaša<br />
600.000 EUR in je razdeljen na<br />
dva dela, pri čemer nosilec projekta<br />
HTZ Velenje in partnerja iz Tomska<br />
prispevajo vsak polovico.<br />
HTZ Velenje pri projektu so<br />
deluje s partnerjema iz Tomska v<br />
Rusiji – Inštitutom za napetostno<br />
fiziko in raziskavo materialov<br />
ISPMS in podjetjem AQUAZONE<br />
LTD – ter s Kemijskim inštitutom<br />
v Ljubljani pri izdelavi testov in<br />
analiz ter z Zavodom za zdravstveno<br />
zavarovanje v Celju pri testiranju<br />
vzorcev.<br />
7
Change language