April 2009 - HSE

»asopis 

skupine HSE 

april 

2009 

› zgodilo se je: 

Ljubljanico smo 

naredili pitno 

› intervju: 

Vladimir GabrijelËiË, 

direktor Soπkih elektrarn 

Nova Gorica (SENG) 

› fotoreportaæa: 

na Aljasko prideš, 

da bi bil sam 

48

› uvodnik 

PoËitniške kapacitete 

Seznam in kontaktni podatki 

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR 

Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 

ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); 

Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja − 

Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 

4+2 ležišči) 

Gore: Kope − Partizanka (trije apartmaji, 

dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope − 

Brusnica (en apartma, 5+2 ležišči); Rogla 

(en apartma, 2+2 ležišči) 

Toplice:Moravci (en apartma, 2+2 

ležišči) 

Število za + pomeni zasilno ležišče − 

kavč. 

Dodatne informacije in prijave: 

Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, 

e-pošta: ksenija.irsic@dem.si 

SO©KE ELEKTRARNE NOVA GORICA 

Gore: Bovec (1 apartma s 5 ležišči); Log 

pod Mangartom (2 apartmaja s 4−5 

ležišči); Možnica (2 apartmaja s 4−5 

ležišči); Tolminske Ravne: (2 apartmaja 

s po 2 ležiščema in 2 pomožnima 

ležiščema); Lokve nad Novo Gorico (1 

apartma s 4 ležišči) 


Jadranka Lužnik, tel. 05 339 63 62, 

e-pošta: jadranka.luznik@seng.si 

TERMOELEKTRARNA BRESTANICA 

Morje: Nerezine (3 hišice) 

Gore: Kope (garsonjera za 4 osebe) 

Gore: Bohinj (apartma za 4 osebe v 

hotelu Bohinj). 


Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, 

e-pošta: martina.merlin@teb.si 

PREMOGOVNIK VELENJE 

Morje: Fiesa, hotel Barbara 

Gore: Golte (hotel in apartmaji) 

Dodatne informacije in prijave za Hotel 

Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta: 

hotel.barbarafiesa@rlv.si 

Dodatne informacije in prijave za Golte: 

03 839 11 04, 

e-pošta: info@golte.si 

› uvodnik 3 

› zgodilo se je 4 

› zgodilo se je: Ljubljanico smo naredili pitno 8 

› tema meseca: Odziv HSE na medijsko 

kampanjo Gen-I v zvezi s prodajo poceni 

elektriËne energije gospodinjstvom 10 

› intervju: direktorja HSE 

Vladimir GabrijelËiË, direktor SENG 12 

› ljudje: Stojan ©pegl 13 

› energiËni nasvet 14 

› fotoreportaæa: na Aljasko prideš, da bi bil sam 16 

Bolje vrabec v roki kot golob na strehi 

Tudi v HSE je bil mesec april muhast tako kot pregovorno aprilsko 

vreme. Malce dežja, malce sonca, sem pa tja sunek vetra, malce 

hladno, malce vroče, pa je minil. 

Zgodila se je težko pričakovana šesta strateška konferenca skupine 

HSE, priložnost za prevetritev zastavljenih razvojnih načrtov 

in določitev prihodnjih poti. Ena najpomembnejših ugotovitev 

konference je, da se kratko- in dolgoročni cilji skupine HSE 

uspešno prilagajajo novim gospodarskim razmeram, ki kažejo na 

velike izzive, s katerimi se bomo srečevali v prihodnosti. Če bomo 

hoteli ohraniti vodilno vlogo na slovenskem energetskem trgu in 

še naprej krepiti položaj na tujih, bosta pomembna pravočasno 

prepoznavanje vplivnih dejavnikov ter hiter in premišljen odziv. 

Posledica svetovne gospodarske krize je namreč tudi zmanjšano 

povpraševanje po električni energiji, ki ima za posledico tudi 

padec cen: za nekatere grožnja, za druge priložnost, za oboje pa 

svojevrsten izziv. Največji gotovo za slovenska gospodinjstva, ki 

so v zadnjih nekaj tednih z vseh strani zasuta s ponudbami za 

»preklop« na cenejšega dobavitelja električne energije. Odprti trg 

z električno energijo tako vsaj navidezno postaja res konkurenčen 

in le zakaj ne bi tega izkoristili Logično vprašanje Morda. A 

odgovor na prvi pogled ni tako jasen in izkaže se, da ni vse zlato, 

kar se sveti. Strokovnjaku se hitro zastavi podvprašanje: na čigav 

račun je ponudba, ki obljublja cenejšo električno energijo, v resnici 

pripravljena in koliko odjemalcev lahko ponudnik pod takimi 

pogoji, kot jih obljublja v oglasih, tudi v resnici trajno oskrbi. 

Je torej sposoben oskrbeti tretjino ali četrtino vseh slovenskih 

gospodinjstev tudi na dolgi rok 

Družbena koristnost je raztegljiv pojem in presega kratkoročne 

špekulacije. Bolj kot to je dolgotrajen proces graditve partnerskega 

odnosa, v katerem imata konkretne koristi obe strani. Vse drugo 

dolgoročno postaja neoprijemljivo, izmuzljivo in vprašljivo. 

Pregovor »bolje vrabec v roki kot golob na strehi« pa nenadoma 

začne veljati tudi v energetiki … 

ENERGIJA 

je Ëasopis skupine HSE. 

Izdajatelj: 

Holding Slovenske elektrarne d.o.o. 

Glavna in odgovorna urednica: 

mag. Petja Rijavec, HSE. 

Fotografija na naslovnici: 

Damjan Æibert. 

Oblikovanje in prelom: 

Pristop d.o.o. 

Tisk: 

S-print, Trbovlje 

Naklada: 

1.800 izvodov. 

E-mail za vpraπanja, predloge 

in pripombe: 

petja.rijavec@hse.si 

E-Energija: www.hse.si 

mag. Petja Rijavec 

2 

glavna in odgovorna urednica Energije 

3

Iz naših druæb 

izkoriščanja domačega premoga 

pri proizvodnji električne energije, 

saj se tako v Sloveniji proizvede 

HSE 

si, izpolnjen vprašalnik pa omogoča s sprejetjem energetsko-podnebnega 

skoraj tretjina električne energije. V 

tudi sodelovanje v nagradni igri z paketa, da bo do leta 2020 vsaj za 20 

tem pogledu HSE v celoti podpira 

IzraËunaj svoj ogljiËni odtis energetsko učinkovitimi nagradami. odstotkov zmanjšala porabo energije, 

predlagane poslovne in strateške 

Kampanja »Energija si, bodi 

Višina skupnega odtisa posameznika za 20 odstotkov zmanjšala izpuste 

usmeritve Premogovnika Velenje, 

učinkovit« se nadaljuje z novo akcijo oziroma gospodinjstva ne bo 

toplogrednih plinov, med katerimi 

kjer bo z namenom ekonomskega in 

»Izračunaj svoj CO 2 

odtis« s spletnim vplivala na žrebanje, omogočila pa je najpomembnejši prav CO 2 

, in za 

tehnološkega optimiranja proizvodnje 

kalkulatorjem ogljičnega odtisa. Prav bo boljši vpogled v izpuste CO 2 

po 25 odstotkov povečala pridobivanje 

premoga pomembno nadaljevati 

CO 2 

obsega največji delež (okoli posameznih področjih. 

energije iz obnovljivih virov. Tega 

dejavnosti na ključnih razvojnih 

80 %) izpustov toplogrednih plinov, Priporočena višina ogljičnega odtisa seveda ne bomo počeli samo zaradi 

projektih. V luči zmanjševanja 

ki največ prispevajo k podnebnim za porabo električne energije, energije zahtev Evropske unije, temveč 

uvozne odvisnosti Slovenije pa HSE 

spremembam. 

za ogrevanje in za transport, naj bi predvsem zato, da bi Slovenija ostala 

Direktorja HSE na šesti strateški konferenci 

Andrej Tumpej, novi direktor DEM. 

podpira tudi zgraditev drugega bloka 

skupine. (foto: Janez Keržan) 

(foto: Arhiv DEM) 

Ogljični odtis posameznikov danes dosegla skupaj največ 1 tono CO 2 

na čista in zdrava,« je še povedal Karel 

NEK in si želi pri tem sodelovati. 

večkrat presega količino dveh ton, ki osebo letno. Ker pa je razkorak med Erjavec, minister za okolje in prostor. 

posledica tega pa je tudi padec cen Ena od ključnih nalog pri izvedbi Dravskih elektrarn Maribor (DEM), 

jo je narava sposobna nevtralizirati priporočenim in dejanskim odtisom Ker bodo prav današnji mladi rodovi 

električne energije. Zmanjšano zastavljenih razvojnih projektov bo saj po njegovem mnenju ni več 

v enem letu. Povprečen ogljični pogosto zelo velik, svetujemo, da čez desetletja živeli in ustvarjali v 

povpraševanje po električni energiji zagotavljanje zadostnih in optimalnih nikakršne politične podpore za 

odtis v razvitem svetu je 11 ton, si uporabniki kot prvi osebni cilj svetu, kakršnega jim bomo zapustili 

bistveno zmanjšuje slovensko uvozno virov financiranja. Zahtevnost razvojne projekte družbe, za katere 

v ZDA kar 20 ton na osebo, vsak določijo zmanjšanje svojega sedanjega danes, so se akciji »Izračunaj svoj CO 2 

elektroenergetsko odvisnost in narekuje in velikost projektov, ki so pred se je zavzemal ob nastopu svojega 

Slovenec pa v okolje vsako leto odtisa za 8 odstotkov. Vsi, ki bodo odtis« pridružile tudi ekošole. Šolarji 

zahtevo po čim bolj premišljenem skupino HSE, zahtevata pridobivanje mandata. 

izpusti okoli 8 ton CO 2 

. Kljub izpolnili kalkulator, bodo nekaj bodo svoje znanje o obremenjevanju 

obnašanju v skupini HSE. 

dodatnih zunanjih virov financiranja Nadzorni svet DEM je po odstopu 

številnim opozorilom o problematiki nasvetov hkrati z rezultati ogljičnega okolja in preveliki porabi energije 

Kratko- in dolgoročni cilji ter 

in tudi zagotovitev dodatnih 

Damijana Koletnika na podlagi akta 

izpustov toplogrednih plinov pa se le odtisa prejeli po elektronski pošti. prenesli svojim staršem ter jih 

strategije skupine HSE se prilagajo lastnih sredstev. Poleg že obstoječe o ustanovitvi začasno imenoval 

redki med nami zavedajo, da največ Cilj akcije je, da svoj ogljični odtis spodbudili k izračunu ogljičnega odtisa 

novim gospodarskim razmeram, ki nenehne racionalizacije poslovanja, novega direktorja DEM, in sicer 

CO 2 

v gospodinjstvih nastane pri izračuna vsaj 1000 Slovencev, kar ter nato tudi k zmanjševanju izpustov. 

kažejo na velike izzive, s katerimi zniževanja stroškov, iskanja sinergij dosedanjega izvršnega direktorja za 

porabi električne energije, ogrevanju bo obenem kazalnik, koliko emisij v 

se bo skupina HSE srečevala v 

znotraj skupine ter konsolidacije tehnično področje, Andreja Tumpeja, 

in transportu. Pomemben delež povprečju ustvari posameznik. Naloæbe v Sloveniji ostajajo 

prihodnosti. V prihodnje bo treba poslovnih procesov na ravni skupine, ki je ob nastopu nove funkcije 

izpustov nastaja tudi na delovnem Akcija »Izračunaj svoj CO 2 

odtis« je prednostna naloga HSE 

vlagati v tiste razvojne projekte, ki večanja produktivnosti prenosa povedal: »Zavedam se odgovornosti, 

mestu, v šoli ali vrtcu ter pri 

tudi dober primer sodelovanja, ki ga 16. in 17. aprila 2009 je potekala 

bodo najmanj obremenili okolje, in ohranjanja strokovnih znanj 

ki jo prinašajo novi delovni izzivi, 

transportu in proizvodnji hrane, spodbuja Mreža družbeno-poslovne šesta strateška konferenca skupine 

zagotovili varno dobavo energije in med generacijami ter obvladovanja in sem prepričan, da bomo skupaj z 

ki jo porabimo, in izdelkov, ki jih koristnosti Sinergija. Ta podpira HSE. Na njej so predstavniki družb 

prinesli najboljše poslovne rezultate. tveganj, ki ostajajo pomembno vodilo zaposlenimi našli pravilne odgovore 

kupujemo. Učinkovita raba energije kampanjo »Energija si, bodi učinkovit« skupine HSE predstavili strategije 

Skupina HSE se prihodnjim razmeram pri poslovanju, pa HSE seveda ne nanje. Cilji so jasno zastavljeni in 

in obnovljivi viri so torej neposredno in povezuje družbeno koristne pobude in taktike odzivanja na aktualna 

v tem pogledu že uspešno prilagaja pozablja tudi na socialno varnost in razvojno naravnani. Veseli pa tudi 

povezani z zmanjševanjem ogljičnega za učinkovito rabo energije s poslovno gospodarska dogajanja in dogajanja 

z izvajanjem projektov iz razvojnega zadovoljstvo zaposlenih, ki so bili in dejstvo, da za njimi stojimo in jih 

odtisa moderne družbe. Prav zato je uspešnostjo podjetij v mreži. Akcija na evropskih trgih električne energije 

načrta: dokončanje črpalne HE ostajajo najpomembnejši potencial pri podpiramo vsi zaposleni. Načrte 

v okviru kampanje »Energija si, bodi je nastala na pobudo agencije Informa ter svoje strateško-razvojne načrte. 

Avče, zgraditev HE na spodnji Savi, doseganju zastavljenih ciljev. Ti pa so, je v obliki Strateškega razvojnega 

učinkovit« nastal spletni kalkulator, Echo, ki upravlja kampanjo »Energija Na okrogli mizi pa so o temah in 

šestega bloka v TEŠ, HE na srednji poleg zagotavljanja varne, zanesljive, programa družbe do leta 2018 potrdil 

s katerim lahko vsak izračuna si, bodi učinkovit« v sodelovanju s dilemah slovenske elektroenergetike 

Savi, HE na Muri idr. To so tudi zadostne in okolju prijazne proizvodnje tudi lastnik HSE.« 

svoj osebni ogljični odtis in odtis slovensko fundacijo za trajnostni spregovorili direktorji največjih 

projekti, ki bodo Sloveniji pomagali v Sloveniji in dobave električne energije 

gospodinjstva, poleg rezultatov pa razvoj Umanotera. Sofinancirata slovenskih elektroenergetskih 

doseči zastavljene cilje energetsko po konkurenčnih cenah, tudi razvoj in PreuËujejo se moænosti 

se seznani tudi s koraki, kako lahko jo pobudnik kampanje HSE in podjetij. Konference se je udeležil 

podnebnega zakonodajnega paketa rast skupine HSE v smeri prevzemanja energetske izrabe reke Mure 

izpuste CO 2 

postopoma zmanjša. Ministrstvo za okolje in prostor, svojo tudi mag. Janez Kopač, direktor 

(do leta 2020 doseči 25-odstotni pomembnejše vloge v JV Evropi. Ti Projekt preučitve možnosti 

Akcijo »Izračunaj svoj CO 2 

odtis« in povezanost s problematiko CO 2 

pa Direktorata za energijo Ministrstva 

delež OVE v končni porabi energije v trgi ponujajo največje priložnosti za energetske izrabe reke Mure ostaja 

celotno kampanjo »Energija si, bodi so pokazala tudi številna podjetja iz za gospodarstvo. 

Sloveniji, za 20 % izboljšati energetsko nadaljnjo širitev poslovanja družbe. eden najpomembnejših razvojnih 

učinkovit« je podprl tudi minister mreže Sinergija, ki so se pridružila Glavna ugotovitev šeste strateške 

učinkovitost, za 20 % zmanjšati Seveda pa kljub vsem morebitnim projektov Dravskih elektrarn 

za okolje in prostor Karel Erjavec: akciji: Telekom je ponudil oglasni konference skupine HSE je, da njene 

izpuste toplogrednih plinov in priložnostim v tujini za skupino Maribor (DEM). Iskanje odgovorov 

»Akcija spodbuja prav k ozaveščanju prostor na spletnih portalih, vključili družbe kontinuirano izvajajo razvojne 

doseči 10-odstotni delež biogoriv) in HSE ostajajo naložbe v Sloveniji o možnostih energetske izrabe reke 

problematike izpustov emisij CO 2 

, so se tudi portali 24ur.com, najdi.si programe, saj je bila večina na prejšnji 

zmanjšati uvozno odvisnost Slovenije. prednostna naloga. Na domačih tleh Mure mora ostati skupen razvojni 

ki jih še zlasti v razvitem svetu in pozitivke.net. Virtua je omogočila strateški konferenci zastavljenih ciljev 

Skupina HSE si bo prizadevala tudi ima namreč HSE več znanja in izkušenj izziv s široko podporo, ki ne sme 

povzroča prav vsak posameznik, spletno izvedbo kalkulatorja, Iprom začetih ali uresničenih. Poslovanje 

za ohranjanje energetske dejavnosti ter predvsem bolj trdne politične in zamreti, so se na posebnem srečanju 

zato si mora vsak od nas prizadevati omogoča spremljanje obiskov na družbe in skupine HSE je uspešno ter 

v Zasavju, in sicer v smislu zdrave regulativne razmere, potrebne za strinjali predstavniki Pomurskega 

tudi za zmanjšanje porabe energije spletnih portalih, Gorenje, Merkur, se prilagaja strateškim usmeritvam 

ekonomske, okoljske, tehnične in izvedbo njegovih energetskih projektov. razvojnega inštituta (PRI), Sveta 

in materialnih dobrin ter s tem za Mercator, www.mimovrste.com in vlade Republike Slovenije. Prav tako se 

kadrovske politike. Pri ohranjanju 

pomurske razvojne regije, ki združuje 

manjše obremenjevanje okolja. Le Danfoss pa so poskrbeli za energetsko HSE dejavno vključuje v oblikovanje 

te energetske lokacije bo upoštevala 

Dravske elektrarne pomurske župane, in DEM. Po 

tako bomo omogočili kakovostno učinkovite nagrade. 

nacionalnih strateških dokumentov, 

zaveze Republike Slovenije do 

prepričanju predstavnikov lokalne 

življenje na Zemlji tudi zanamcem.« »Vesel sem, da se slovenska podjetja povezanih z elektrogospodarstvom, kar 

Evropske unije in tudi upravičene 

Maribor 

skupnosti so projekti te vrste odlična 

Spletni kalkulator, v katerega je treba odzivajo na okoljske pobude, kakršna je še zlasti pomembno v luči aktualnih 

interese lokalne skupnosti, v kateri 

osnova za nadaljnji razvoj na številnih 

vnesti podatke o porabi električne je vseslovenska kampanja 'Energija in pričakovanih tržnogospodarskih 

termoelektrarna posluje. Poleg Damijan Koletnik odstopil z področjih. 

energije, ogrevanju in transportu, si, bodi učinkovit'. Tako si skupaj razmer. Pomembna posledica svetovne 

strateške pomembnosti povečanja mesta direktorja DEM 

Predstavniki DEM so s potekom 

je na voljo na spletni strani www. prizadevamo izpolniti obljubo, ki jo gospodarske krize je zmanjšano 

obnovljivih virov energije v Sloveniji Damijan Koletnik je 27. marca dal programa izdelave strokovnih podlag 

energijasi.com ali www.hse-energija. je tudi Slovenija dala Evropski uniji povpraševanje po električni energiji, 

se HSE zaveda tudi pomembnosti odstopno izjavo z mesta direktorja za študijo trajnostnega razvoja 

4 

5 

› zgodilo se je

6 

seznanili tudi člane strateškega sveta 

Pomurskega razvojnega inštituta. 

Priprava strokovnih podlag je 

pomemben del postopka preveritve 

ekološke sanacije reke Mure ob 

možni energetski izrabi reke, saj 

bo prav na njih slonela omenjena 

študija trajnostnega razvoja. Gre 

za precej nov pristop k projektu, 

ki sloni na konceptu preveritve 

stanja na številnih področij in 

prepletanja med njimi. Tako bodo 

izdelovalci strokovnih podlag v 

sodelovanju z lokalnimi strokovnjaki 

in predstavniki lokalnih skupnosti 

pripravljali podlage o stanju 

družbenega razvoja, narave, okolja 

in prostora, kmetijstva in gozdarstva 

ter gospodarstva v regiji. Program 

predvideva, da bodo prvi predhodni 

podatki študije trajnostnega razvoja 

v zbirni obliki javnosti prvič 

predstavljeni na avgustovskem sejmu 

v Gornji Radgoni. 

Strategija prostorskega razvoja 

Slovenije v delu, ki se nanaša 

na elektroenergetski sistem 

in proizvodnjo električne 

energije, nalaga, da se morebitna 

hidroenergetska izraba reke Mure 

preveri v sklopu celostne rešitve 

poglabljanja njenega dna, da se 

rešitve prilagodijo morebitnim 

drugim rabam vode, hkrati pa 

se upošteva ohranjanje biotske 

raznovrstnosti. Spodbujanje 

proizvodnje električne energije iz 

obnovljivih virov energije (OVE) 

je zaradi varnosti in raznolikosti 

preskrbe z energijo, varovanja 

okolja ter socialne in gospodarske 

kohezije tudi prednostna naloga EU 

in Slovenije kot njene članice. V 

DEM so kot potencialni investitorji 

morebitne gradnje hidroelektrarn ob 

predstavitvi še poudarili, da pomeni 

trajnostni razvoj upoštevanje načela, 

da je treba koncepte hidroelektrarn 

kot večnamenskih objektov 

podrediti občutljivosti in razvojnim 

ambicijam okolja, varovanje okolja 

pa se pri načrtovanju upošteva kot 

prednostna naloga v največji meri. 

Direktor DEM, Andrej Tumpej, je 

o tem povedal: »Priprave strokovnih 

podlag niso pomembne le za 

lokalno skupnost, ki se bo tako 

soočila s stanjem in hkratnimi izzivi 

na številnih področjih. Študija 

trajnostnega razvoja, ki bo nastala 

na njihovi podlagi, je izjemno 

pomembna tudi za nas, potencialne 

investitorje. Na njeni podlagi se 

bomo odločali o tem, ali bomo 

koncesijsko pogodbo, ki hkrati 

prinaša tudi že obveznosti, podpisali 

ali ne.« 

ZakljuËeni remonti na Dravi 

V Dravskih elektrarnah Maribor 

(DEM) so v delovnih enotah 

obratovanja in vzdrževanja elektrarn 

ter strokovni podpori v prvi četrtini 

leta največji poudarek dali predvsem 

izvedbi remontov in revizij. Od 3. 

januarja do 3. marca so načrtovana 

vzdrževalna dela izvedli na 21 

agregatih, v okviru katerih so 

opravili 15 revizij agregatov in 

6 remontov. Vzporedno s temi 

deli prenavljajo še agregate v HE 

Zlatoličje in gradijo malo HE na jezu 

Melje. Preventivni pregled male HE 

Ceršak pa bodo v skladu s periodiko 

preventive izvedli v maju 2009. 

V okviru preventivnih vzdrževalnih 

del so poleg rednih del opravili 

naslednja večja vzdrževalna dela in 

investicije, s katerimi bodo povečali 

zanesljivost proizvodnje. 

V HE Dravograd so na prvem 

agregatu obnovili tesnjenje prvega 

servomotorja ter izvedli notranji 

pregled in tlačni preizkus oljetlačnih 

posod, na drugem agregatu so 

zaradi obrabe zamenjali ventil za 

drenažo stebra, na tretjem agregatu 

pa obnovili tesnjenje drugega 

servomotorja. 

V HE Vuzenica in HE Vuhred so 

na prvih agregatih izvedli generalni 

servis generatorskega odklopnika. 

V HE Vuhred so na prvem agregatu 

zamenjali tesnila na pušah vodilnih 

lopat, na vseh agregatih pa na 

110-kilovoltnih transformatorjih 

zamenjali izpustne ventile in 

dogradili dodatno ogrevanje 

turbinskih etaž. 

V HE Fali so na drugem agregatu 

zamenjali tesnila gonilnikovih lopat 

in sanirali kavitacijske poškodbe. 

V HE Mariborski otok so prav 

tako na prvem agregatu odpravili 

kavitacijske poškodbe in obnovili 

tesnjenje na pušah vodilnih lopat, 

na drugem agregatu pa so zamenjali 

plošče ploščnega hladilnika. 

V HE Zlatoličje so bila na prvem 

agregatu zaradi predvidene obnove 

opravljena samo najnujnejša in 

zakonsko predpisana dela. Na 

obnovljenem drugem agregatu so v 

okviru obnove izvedli garancijske 

Menjava 110-kilovoltnega loËilnika HE Vuzenica. 

(foto: Arhiv DEM) 

meritve. 

V HE Formin so izvedli 

najzahtevnejša dela v okviru 

revizij, in sicer so zamenjali oba 

generatorska odklopnika ter 

na prvem agregatu zamenjali 

celotno količino regulacijskega 

in ležajnega olja. Zamenjali so 

hladilnik regulacijskega olja in 

sanirali kavitacijske poškodbe na 

gonilnikovih lopatah. Na drugem 

agregatu so zamenjali hladilnika 

zgornjega vodilnega ležaja, 

dogradili so senzorje vode v olju, 

na razbremenilniku pa so izvedli 

zaščito proti algam. 

Pri teh delih je sodelovalo kar 113 

vzdrževalcev iz DEM, ki so za to 

opravili skupno 26.148 delovnih 

ur. Delavci so delali v skrajno 

neprijaznih delovnih razmerah – 

vlagi, mrazu in prepihu –, vendar 

pa so z veliko prizadevnostjo, kljub 

težkim razmeram, vsa dela izvedli v 

skladu z zastavljenimi načrti. 

Termoelektrarna 

©oπtanj 

Tudi letos velik poudarek na 

usposabljanju 

Na začetku januarja so v 

Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) v 

sodelovanju s službo informatike 

organizirali usposabljanje z nazivom 

»Poslovna inteligenca« ali kratko 

BI – Business Intelligence. BI 

je orodje, ki bo olajšalo delo in 

skrajšalo čas pridobivanja potrebnih 

informacij vsem uporabnikom, to je 

poslovodstvu, vodilnim delavcem in 

tudi drugim, neposredno povezanim 

z investicijami. 

Letos bodo dobili novo elektronsko 

podobo obrazci za izpolnjevanje 

letnih razgovorov. V ta namen je bilo 

V TE© dajo veliko na usposabljanje. (foto: Arhiv TE©) 

organizirano usposabljanje vodij za 

delo s to aplikacijo. Tako se bodo 

podatki, ki jih bo vodja pri razgovoru 

s sodelavcem vnesel v aplikacijo, 

takoj shranjevali v bazi, kjer bodo na 

voljo v vsakem trenutku. 

V mesecu februarju so v TEŠ izvedli 

notranje usposabljanje za skupino 

vodij vzdrževalcev s tehnoloških 

področij, ki jih pokrivajo pri svojem 

vzdrževalnem delu. Marca so izvedli 

dodatno usposabljanje za upravljalni 

sistem Teleperm XP za delavce 

obratovanja, natančneje za vodje 

petega bloka, strojnike bloka in 

dežurne električarje petega bloka. 

Pri udeležencih je bil odziv zelo 

dober, in ker si takih usposabljanj 

zaposleni še želijo, je bilo tovrstno 

predvideno še za pogonsko osebje. 

Na začetku aprila so organizirali še 

računalniške tečaje, ki zaposlenim 

omogočajo lažji prehod na Office 

2007, katerega namestitev bo služba 

informatike opravila po končanem 

usposabljanju. V ta namen so 

oblikovali skupine po 12 slušateljev, 

ki so na praktičnih primerih 

spoznali in primerjali razlike med 

orodjem, ki ga uporabljajo danes 

(Office 2003), in novim. Največji 

poudarek pa bodo v prihajajočih 

mesecih namenili upravljavcem 

energetskih naprav, ki bodo 

opravljali tudi občasne preizkuse 

znanja. 

Premogovnik Velenje 

12. strateška konferenca 

Skupine Premogovnik Velenje 

12. in 13. marca je v Vili Široko 

v Šoštanju potekala 12. strateška 

konferenca Skupine Premogovnik 

Velenje. Namenjena je bila obravnavi 

razvojnih načrtov družb v Skupini 

in novih programov, ki prinašajo 

prihodke na trgih zunaj prodaje 

premoga. Na konferenci so potrdili 

razvojne načrte odvisnih družb za 

obdobje do leta 2012 in sprejeli 

usmeritve za nadaljnjo rast Skupine 

Premogovnik Velenje. 

Med sklepi so bili tudi, da bodo 

v Skupini še naprej izločali 

poslovno nepotrebno premoženje 

in dejavnosti, pridobljena sredstva 

pa namenjali novim naložbam 

za ustvarjanje novih delovnih 

mest. Optimizirali bodo vire, ki 

jih Skupina potrebuje za svojo 

dejavnost. Analizirali bodo strateška 

partnerstva, okrepili dejavnosti 

za pridobivanje virov zunanjega 

financiranja ter velik poudarek tudi 

v prihodnje dajali intenzivnemu 

pridobivanju dodatnih znanj, 

usposabljanju zaposlenih in načrtni 

štipendijski politiki. 

Uspešna zunanja presoja 

26. in 27. marca je v Premogovniku 

Velenje potekala zunanja presoja 

sistemov vodenja, ki jo je tudi 

tokrat opravil Slovenski inštitut 

za kakovost in meroslovje (SIQ). 

Vključevala je obnovitveno 

presojo po standardu ISO 14001 

ter prehodni presoji za OHSAS 

18001:2007 in ISO 9001:2008. 

Presojevalci so ugotovili, da so vsi 

trije sistemi zadovoljivo usklajeni z 

vsemi tremi standardi in vodeni v 

skladu z njimi. 

Dušan Zorc, vodja presoje, je 

pohvalil tudi zelo dobro postavljen 

in vzdrževan sistem vodenja, pri 

katerem je vsako leto vidno opazno 

izboljšanje. Poudaril je, da vodstvo 

sistem vodenja uporablja kot svoje 

orodje za delo, kar je zelo pozitivno. 

Nad premogovne izzive s CCS 

Med predavatelji na En.konferenci 

009, ki jo je v marcu organiziral 

spletni portal Energetika.NET, 

je o CO 2 

in njegovih izkoristkih 

govoril dr. Simon Zavšek, odgovorni 

vodja projekta Čiste premogovne 

tehnologije iz Premogovnika 

Velenje. Kot je poudaril, bo 

premog kljub povečanju količine 

obnovljivih virov energije in večji 

energetski učinkovitosti še nekaj 

časa obsegal znaten delež v oskrbi 

z elektriko. Glede na usmeritve in 

sprejeto zakonodajo, ki predpisuje 

manjše izpuste toplogrednih 

plinov (TGP) in uvaja odškodnino 

za onesnaževanje (kupone CO 2 

), 

obstoječa izraba premoga ne bo več 

mogoča, ker bo nekonkurenčna. 

Tehnologije CCS (Carbon Capture 

and Storage – CCS), ki vključujejo 

zajem, transport in shranjevanje 

plina CO 2 

, bodo omogočile 

premostitev obdobja, v katerem 

ostaja raba fosilnih goriv še vedno 

intenzivna. Premogovnik Velenje je 

v tehnologijah CCS dejavnejši od 

konca leta 2007, ko je zagnal projekt 

Čiste premogovne tehnologije. Kot 

projektni partner od spomladi 2008 

sodeluje pri projektu ZETe-PO 

(Zmanjševanje emisij toplogrednih 

plinov v slovenski energetiki v postkyotskem 

obdobju), ki ga koordinira 

HSE, sodeluje pri implementaciji 

zakonodaje CCS v slovenski pravni 

red, v delovni skupini za CCS, 

transport in odpremo CO 2 

pri 

Energetski zbornici Slovenije in v 

sklopu tehnološke platforme za CCS. 

Premogovnik se bo osredotočil 

predvsem na zajemanje CO 2 

pri 

lastni dejavnosti v okviru projekta 

Razplinjevanje premogovega sloja. 

Projekt so pod oznako CoGasOUT 

skupaj s tujimi partnerji iz Velike 

Britanije, Nemčije in Španije 

prijavili na razpis za sofinanciranje iz 

Raziskovalnega sklada za premog in 

jeklo (Research Fund for Coal and 

Steel – RFCS). 

Sredstva sklada EUREKA za 

AQUAVALLIS 

Program podjetja HTZ Velenje, 

hčerinske družbe Premogovnika 

Velenje, AquaVallis, s katerim 

posegajo na področje pitne 

vode oziroma čiščenje voda z 

nanotehnologijo, je uspešno 

kandidiral na razpisu sklada Eureka 

in februarja prejel 95.833 EUR 

nepovratnih sredstev za razvoj. 

Vrednost projekta sicer znaša 

600.000 EUR in je razdeljen na 

dva dela, pri čemer nosilec projekta 

HTZ Velenje in partnerja iz Tomska 

prispevajo vsak polovico. 

HTZ Velenje pri projektu so 

deluje s partnerjema iz Tomska v 

Rusiji – Inštitutom za napetostno 

fiziko in raziskavo materialov 

ISPMS in podjetjem AQUAZONE 

LTD – ter s Kemijskim inštitutom 

v Ljubljani pri izdelavi testov in 

analiz ter z Zavodom za zdravstveno 

zavarovanje v Celju pri testiranju 

vzorcev. 

7

› zgodilo se je 

Ljubljanico smo naredili pitno 

Ob Svetovnem dnevu Zemlje sta Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Premogovnik Velenje (PV) 

podprla promocijo NME - Neodvisne mobilne enote za filtriranje povrπinskih voda, ki so jo razvili v 

invalidskem podjetju HTZ Velenje, I.P., d.o.o., kjer se æe nekaj Ëasa ukvarjajo z razvojem in prodajo 

filtracijskih sistemov za filtriranje pitne vode na osnovi nanotehnologije. Za NME so lani prejeli 

nagrado za inovacijo, ki jim jo je podelila Obrtna zbornica Slovenije. 

22. aprila med 9. in 15. uro 

so predstavniki invalidskega 

podjetja HTZ Velenje na 

Prešernovem trgu prikazovali 

delovanje NME in mimoidočim 

omogočili pitje prečiščene 

Ljubljanice. Ob 12. uri so s 

prečiščeno Ljubljanico nazdravili 

tudi dr. Jože Zagožen, direktor 

HSE, dr. Milan Medved, direktor 

PV, dr. Vladimir Malenkovič, 

direktor HTZ Velenje in župan 

MO Ljubljana Zoran Janković. 

NME deluje po naslednjem 

principu: s pomočjo 

Začetki dneva Zemlje 

segajo v leto 1963, ko 

si je tedanji ameriški 

senator Gaylord Nelson 

prizadeval, da bi okoljske 

težave prišle na dnevni 

red ameriške politike. 

Od leta 1970, ko so 

prvič obeležili ta dan, 

število sodelujočih 

posameznikov, 

organizacij in držav 

narašča. Tudi letos je 

posvečen podnebnim 

spremembam, zato je 

tokratna tema v luči 

prilagajanja podnebnim 

spremembam. 

Ljubljanico lahko tudi pijemo. (foto: Arhiv HSE) 

fotovoltaičnih solarnih modulov, 

ki se nahajajo na napajalnem 

delu, napajamo lithium – 

polymer akumulatorjev. S 

pomočjo električne energije, 

ki je na razpolago na izhodu 

iz akumulatorjev, napajamo 

potopno črpalko. Z njo 

črpamo vodo, ki jo želimo 

prečistiti preko gibkih cevi do 

filtracijskega modula, kjer gre 

voda preko sistema čistilnih 

filtrov. Voda se očisti in jo na 

koncu sistema dobimo kot pitno. 

Na našem planetu je sladke vode le nekaj odstotkov, 

dostopne pa je še precej manj. V zadnjih 100 letih se 

je poraba (pitne ali sladke) vode povečala za šestkrat. 

Že danes je mnogo dežel na svetu, kjer je pomanjkanje 

vode, še posebej čiste pitne, veliko. Vse večje število 

prebivalstva pa lahko ob zdajšnjem načinu porabe pripelje 

do velike svetovne krize pomanjkanja vode, opozarjajo na 

Agenciji za okolje. 

8 

9

› tema meseca 

10 

Odziv HSE na medijsko kampanjo Gen-I 

v zvezi s prodajo poceni elektriËne energije 

gospodinjstvom 

V zadnjem Ëasu smo priËa obseæni medijski kampanji in πtevilnim pobudam podjetja Gen-I, v katerih 

poskuπa prikazati, kako so bili vsi porabniki elektriËne energije v Sloveniji izkoriπËani s strani 

distribucijskih podjetij. Tako HSE kot tudi elektrodistribucijska podjetja naj bi prodajala porabnikom 

in πe zlasti gospodinjstvom predrago elektriko, prav Gen-I pa naj bi bil najbolj usposobljen dobavitelj 

in trgovec z elektriËno energijo. Govorijo o tem, da kupujejo drago, prodajajo poceni, da imajo 

edinstvene poslovne modele in da edini v Sloveniji uporabljajo posebne metode zavarovanja pred 

tveganji. »e te stvari bere in posluπa nekdo, ki ni domaË na tem podroËju, zveni vse skupaj, kakor da 

je HSE poslovno nesposoben ali pa da hlepi po dobiËkih na raËun gospodinjstev. 

Pred nekaj tedni je podjetje Gen-I 

poslalo na trg ponudbo, v kateri je 

slovenskim gospodinjstvom obljubilo 

za 10 odstotkov nižjo ceno električne 

energije glede na trenutne cene, kot 

jih imajo distribucijska podjetja. In 

to vse do konca leta 2010. Poleg tega 

ponujajo dodatni popust v višini 

mesečnega zneska električne energije 

in prispevka za uporabo omrežja 

tistim, ki pristopijo k njim do konca 

maja 2009. To pomeni dodaten 

popust v višini približno 25 odstotkov, 

preračunan na dobavljene količine 

električne energije v letu 2009. Do tu 

vse lepo in prav, pa tudi za odjemalce 

je to ugodna ponudba. Drugo vprašanje 

pa je, kako in na čigav račun je bila 

takšna ponudba pripravljena in koliko 

odjemalcev lahko pod takimi pogoji 

trajno oskrbijo. 

V zadnjih štirih letih so cene električne 

energije na trgu strmo rasle in dosegle 

svoj vrhunec poleti 2008, ko so 

cene pasovne električne energije za 

dobavo v prihodnjem letu v Nemčiji 

presegle 90 €/MWh, v Sloveniji, 

kjer so cene v veliki meri odvisne od 

razmer na Balkanu, pa so dosegle celo 

100 €/MWh in več. Te cene so bile 

tudi podlaga za sklepanje pogodb z 

industrijskimi odjemalci. Pri oskrbi 

gospodinjstev pa je bilo drugače. 

Proizvajalci smo bili pod velikim 

pritiskom javnosti in medijev, posredno 

pa tudi politike, naj se obnašamo 

družbeno odgovorno in naj ne višamo 

cen v tako velikih skokih kot so se 

dogajali na trgu. Kot dodatna razloga 

sta se navajala brzdanje inflacije in 

reševanje socialnih problemov. Vse 

to so bili razlogi, da so gospodinjstva 

imela za 20 do 50 odstotkov nižje 

cene od trenutnih tržnih. To so delno 

omogočale v preteklosti sklenjene 

nabavne pogodbe, delno pa uspešno 

trženje elektrike v tujini. Tako je bila 

v letu 2008 povprečna cena električne 

energije za gospodinjske odjemalce 

samo 48 €/MWh. In to kljub temu, da 

je cena za gospodinjstva običajno za 

9 odstotkov višja od cene za pasovno 

energijo. Gospodinjstva namreč več 

elektrike porabijo podnevi, ko je cena 

višja, manj pa ponoči, ko je je dovolj in 

je ustrezno nižja. 

Elektrodistribucijska podjetja so vsa 

ta leta kupovala električno energijo 

od HSE in od njegovih elektrarn 

na letni osnovi za celo leto vnaprej 

po cenah, ki so bile precej nižje od 

tržnih. Le s takimi pogodbami in 

s prodajo praktično brez marže so 

lahko zagotavljala tako nizke cene 

električne energije gospodinjstvom. 

Takšno početje je bilo sicer na eni 

strani dobro za gospodinjstva, po drugi 

strani pa so nizke cene spodbujale 

neracionalno rabo električne energije, 

saj se je v določenih obdobjih bolj 

splačalo ogrevati na električno energijo 

s klasičnimi kaloriferji kot pa na plin, 

pa čeprav se je pri tem porabilo 2 do 3 

krat več energije (plina). 

Kakor koli že, tudi za leto 2009 so 

si distribucijska podjetja prizadevala 

pridobiti kar se da ugodno ceno 

električne energije za gospodinjstva. 

Ker je bila povsod drugje energija 

mnogo dražja, še posebej v tujini, 

sta kot možna dobavitelja prihajala 

v poštev samo HSE in Gen Energija. 

Tako sta jim ta dva konec lanskega 

leta ponudila energijo po cenah, ki so 

pokrivale zgolj proizvodne stroške. 

Kljub temu, da so takrat začele cene 

na trgu strmo padati, so bile cene HSE 

in Gen Energije še vedno nižje od teh. 

Distribucijska podjetja si namreč niso 

mogla privoščiti, da si ne bi zagotovila 

dovolj električne energije ali da bi jo 

morala kupovati na sprotnem trgu, kjer 

cene zelo nihajo in so nepredvidljive. Si 

predstavljate, da bi vam vaš dosedanji 

dobavitelj rekel, da za vas nima dovolj 

električne energije, ali pa bi vam njeno 

ceno zvišal za 30 ali 40 odstotkov 

Takšno potezo bi verjetno preživel le 

malokateri direktor distribucijskega 

podjetja. Zato konec lanskega leta 

tudi ni bilo junaka, ki bi si upal 

gospodinjskim odjemalcem ponuditi 

bolj ugodne pogoje. 

V času krize so cene električni energije 

nadaljevale svoj trend padanja in so v 

februarju dosegle svojo najnižjo točko. 

Poleg tega sta prva dva meseca že v 

osnovi najdražja in je torej nekdo, ki je 

kupil električno energijo v februarju za 

dobave od aprila do konca leta, zanjo 

plačal bistveno manj kot pa če bi jo 

kupoval za celo leto konec lanskega 

leta. To je s pridom izkoristil Gen-I, ki 

je v tem trenutku zakupil del energije 

in z veliko medijsko publiciteto vstopil 

na segment gospodinjskih odjemalcev. 

Torej imamo na eni strani nekoga, 

ki ima praktično dolžnost zagotoviti 

stabilne razmere in zanesljivo oskrbo, 

na drugi strani pa podjetje brez 

obvez, ki lahko po mili volji izkorišča 

tržne priložnosti. Seveda lahko o 

enakopravnosti sodelovanja teh družb 

na trgu presodite sami. 

Ko je Gen-I v ugodnem trenutku kupil 

del električne energije seveda ni mogel 

vedeti, koliko bo na drugi strani dobil 

odjemalcev, zato jo je lahko zakupil le 

omejene količine, ki menda zadostujejo 

za nekaj odstotkov gospodinjskega 

odjema. Od takrat so cene električne 

energije na trgu ponovno porasle in se 

postavlja vprašanje: kaj bi se zgodilo, 

če bi k podjetju Gen-I prestopilo večje 

število odjemalcev, denimo 20 ali 30 

odstotkov Ni potrebno biti izjemen 

ekonomist za izračun podatka, da 

so cene, ki jih ponuja Gen-I, nižje 

od trenutnih cen na trgu vsaj za 10 

odstotkov. V primeru, da bi oz. bo 

pristopila četrtina ali tretjina vseh 

odjemalcev, bi oz. bo Gen-I utrpel več 

milijonsko škodo. Kako dolgo bo lahko 

nosil breme takšne izgube 

Najbrž bi Gen-I odpovedal ponudbo, 

spremenil cene ali pa končno 

tudi posloval z izgubo, ki bi jo na 

koncu pokrili tudi vsi odjemalci oz. 

davkoplačevalci. Polovični lastnik 

podjetja Gen-I je namreč družba Gen 

Energija, ki je v 100 - odstotni državni 

lasti. 

Najbrž pa bi bilo v praksi tako, da 

bi bila v primeru velikega odziva 

gospodinjstev družbi Gen-I prisiljena 

zagotoviti elektriko po nizkih cenah 

kar matična družba Gen Energija, pa 

čeprav Gen-I na veliko oglašuje, da 

so energijo za gospodinjstva pridobili 

izključno iz uvoza. Pravzaprav bi Gen-I 

moral oglaševati, da naj k njim pristopi 

čim manj odjemalcev in ne čim več, 

če bi hotel ohraniti pozitivno bilanco. 

Vsekakor pa gospodinjstva, glede na 

ponovno porast cen, ne morejo trajno 

računati na tako nizke cene kot jih 

trenutno ponuja Gen-I. 

Poleg tega količine električne energije, 

ki jih Gen-I dobavlja gospodinjstvom, 

so izredno majhne in je nemogoče 

kupiti točno tak diagram, kot ga 

potrebujejo gospodinjstva. Tako bo 

moral biti vsaj del električne energije 

pokrit tudi s proizvodnjo iz Jedrske 

elektrarne Krško in Savskih elektrarn 

Ljubljana, ne pa samo iz uvoza. 

Vodstvo HSE se zaveda, da z javnim 

objavljanjem kritičnega odnosa do 

ravnanja Gen-I tvega očitek, da ni 

prav, da dva sistema oz. »stebra« v 

državni lasti na tak način razčiščujeta 

medsebojne odnose. Vendar smo 

prisiljeni razgaliti tržno nekorektno 

postopanje Gen-I, saj smo prepričani, 

da zadnja ravnanja te družbe niso 

posledica želje po tem, da bi storili 

resnično uslugo gospodinjstvom ali pa 

da bi ustvarili resnične zaslužke, kar je 

jasno razvidno iz doslej povedanega. Te 

aktivnosti drugega stebra so se namreč 

pojavile v trenutku, ko so prišli s strani 

predstavnikov države kot skupnega 

lastnika jasni signali, da namerava 

združiti oba stebra. Zato se je težko 

ubraniti vtisa, da je vso početje 

pravzaprav namenjeno temu, da do 

združitve stebrov ne pride oz. da se 2. 

steber ohrani še naprej. 

Ne želimo se spuščati v odločitev 

lastnika o tem, ali bo stebra ponovno 

združil ali ne, kot se nismo niti 

takrat, ko ju je, čeprav pod drugo 

vlado, razdružil. Takrat je bil 

glavni argument, da je položaj HSE 

monopolen in da je treba vzpostaviti 

konkurenco na slovenskem trgu 

električne energije. Seveda resnična 

konkurenca ni mogoča, dokler sta oba 

stebra v lasti enega lastnika – države. 

Kolikor nam je poznano, sedanja oblast 

ne namerava sprožiti privatizacije 

kateregakoli od stebrov in ima 

konkurenčnost kot razlog njunega 

obstoja dokaj relativno vrednost. Zlasti 

če to primerjamo z dejstvom, da je 

razdružitev pomenila tudi drobljenje 

zmogljivosti na tem področju, saj 

vseh slovenskih elektroproizvodnih 

podjetij ni niti za eno povprečno 

veliko evropsko podjetje. Izgubljata 

se sinergija različnih proizvodnih 

virov in racionalizacija poslovanja, da 

ne govorimo o večjem dobičku oz. 

akumulaciji, kar bi oboje lahko skupaj 

vlagali v slovenske mega energetske 

projekte, kot sta šesti blok TEŠ in 

drugi blok NEK. 

Kot ne najmanj pomembno pa 

menimo, da ni prav, da elektriko, ki jo 

proizvede Gen energija, ki je v celoti v 

državni lasti, prodaja podjetje Gen-I, 

ki je v polovični zasebni lasti in se 

temu ustrezno razdelijo tudi ustvarjeni 

dobički. 

V drugem stebru so se poleg NEK 

znašle tudi Savske elektrarne Ljubljana 

in Termoelektrarna Brestanica, kar 

mnogi trdijo, da ni naključje – da 

ni šlo za strokovne razloge, ampak 

za interese spodnjesavske politike. 

Savske elektrarne Ljubljana imajo ene 

od najnižjih proizvodnih stroškov, 

Termoelektrarna Brestanica pa je že 

odplačala vse kredite in je ni bilo več 

treba subvencionirati, kot je prej to 

počel HSE, ampak je postala donosna 

naložba. Taisti ljudje tudi pravijo, da 

bi za razvojne interese Posavja lahko v 

enaki ali še boljši meri skrbel združeni 

energetski steber, ki bi tudi lažje 

financiral drugi blok NEK. Sedaj pa se 

dobički iz drugega stebra delijo na Gen 

Energijo, Gen-I, Istrabenz, Gorenje 

in zasebnega solastnika dr. Roberta 

Goloba. Poleg drobljenja kapitalskih 

naložb in tržnih potencialov je prišlo 

tudi do drobljenja strokovnih resursov. 

Dodajmo naj še, da ne oporekamo 

strokovnosti in usposobljenosti 

zaposlenih v Gen-I, vendar je trditev, 

da so edini v Sloveniji, ki znajo trgovati 

z električno energijo, neresnična in 

za HSE žaljiva. HSE se je ukvarjal s 

trgovanjem že leta pred ustanovitvijo 

Gen-I, in to več kot uspešno. Za 

potrebe trgovanja ima HSE zaposlenih 

preko trideset visoko strokovnih 

ljudi, ki obvladujejo večino evropskih 

trgov z električno energijo. HSE je v 

preteklem letu ustvaril vel kot 800 

mio EUR prometa, od katerega je 

bila več kot polovica ustvarjena s 

trgovanjem, zlasti na tujih trgih. Več 

kot tretjina dobička in prometa HSE 

sta bila torej ustvarjena s trgovanjem 

na tujih trgih, kjer ni bilo izkoriščano 

državno lastništvo elektrarn, kot nam 

radi očitajo. Zato ne držijo navedbe 

direktorja Gen-I, da se je končno 

našel nekdo, ki je HSE nastavil zrcalo. 

Takšne bahaške izjave so prevzetne in 

poslovno nekorektne. HSE je vselej 

znal samokritično presojati svojo lastno 

podobo, enako kot je moral v tem 

sporočilu razgaliti tudi pravo naravo 

domnevno poslovno strašno uspešnega 

in gospodinjstvom naklonjenega 

početja podjetja Gen-I. 

Akcijo prodaje cenejše elektrike, 

všečno gospodinjstvom, ki jo izvaja 

Gen-I, bi brez večjih težav sprožil tudi 

HSE. Vendar bi bilo to nekorektno 

ne le do elektrodistribucijskih 

podjetij, temveč predvsem do končnih 

prejemnikov »koristi« te domnevno 

družbeno koristne akcije. 

Služba komuniciranja HSE 

11

› intervju: Vladimir GabrijelËiË, direktor SENG 

12 

»rpalna HE bo veËnamenski objekt 

Ker se gradnja prve Ërpalne hidroelektrarne (»HE) AvËe pri nas konËuje, smo se o tem, kako je potekala 

gradnja, kakπni so bili izzivi in teæave, pogovarjali z direktorjem Soπkih elektrarn Nova Gorica (SENG) 

Vladimirjem GabrijelËiËem. »HE AvËe bo na leto proizvedla 426 GWh elektriËne energije, za Ërpanje 

SoËe v umetno jezero na Kanalskem Vrhu pa na leto porabila 553 GWh elektriËne energije. 

Pred dobrimi štirimi leti so na ČHE 

Avče začeli brneti prvi stroji. Kdaj lahko 

pričakujemo prvo poskusno obratovanje 

Stanje na gradbišču nam omogoča, da 

bomo konec junija končali izvajanje del. 

V juliju bi začeli funkcionalne preizkuse, 

kar pomeni, da že preizkušamo agregat, 

priključen v omrežje v črpalnem in tudi v 

turbinskem režimu. Trenutno nameščamo 

generator, turbina je tako rekoč gotova. 

Na kritični poti je zaključek tlačnega 

cevovoda in glede na to, kako se izvajajo 

dela, bo cevovod končan konec junija. 

Gre za prvo črpalno HE pri nas. Kakšen 

izziv je bil to za SENG 

Vedno je na začetku največji izziv 

postaviti objekt v prostor, saj je treba 

izbrati pravo mero za sobivanje vseh 

uporabnikov prostora. Zelo pomemben 

izziv za nas je bil, da bomo prvi gradili 

črpalno HE v Sloveniji ter da se pri 

kreiranju, gradnji in obratovanju ČHE ne 

bomo mogli zanašati na izkušnje drugih, 

ampak jih bomo pridobivali sami. 

Direktor Soπkih elektrarn Nova Gorica 

(SENG) Vladimir GabrijelËiË. 

Kako ste se spopadli s prvim delom izziva 

prepričati lokalno skupnost, da objekt ne 

bo škodljiv 

Malo pred začetkom umeščanja ČHE 

v prostor smo v bližini zaključili 

doinstalacijo HE Plave II in HE Doblar II. 

Že takrat smo pokazali, kakšen odnos 

imamo do prebivalcev in okolja. 

Prebivalstvo je ta naš način sprejelo. 

Vseskozi se trudimo, da bi elektrarne 

utemeljili kot večnamenske objekte, ki 

poleg proizvodnje električne energije 

omogočajo razvoj turizma, športa in 

rekreacije ali pa ohranjanje kulturnotehničnih 

spomenikov. Ljudje potem ne 

gledajo na objekt, kot da je namenjen 

izključno proizvodnji električne energije 

ali služenju denarja. Tehnične težave, 

nevarnosti in vplive na bivanje obdelamo 

skupaj z vsemi možnimi rešitvami. 

Vsekakor je treba upoštevati tudi realne 

možnosti investitorja. 

Zagon ČHE Avče je odvisen od 

rekonstrukcije daljnovoda Divača–Gorica, 

ki ga obnavlja ELES, in pri katerem 

obstajajo težave z lokalnim prebivalstvom. 

Kaj bi vi na podlagi svojih izkušenj z 

lokalnimi prebivalci svetovali ELES-u 

Težko je svetovati, ker je vsak problem 

specifičen. Gotovo pa je pogovarjanje 

z ljudmi tista prava rešitev, s katero je 

mogoče najti pot do skupnih interesov. 

Tudi pri nas je nastopila civilna iniciativa 

o poteku trase na odseku daljnovoda, s 

katerim se ČHE Avče priključuje na Elesov 

daljnovod. Potekali so dolgotrajni pogovori, 

po katerih pa se trasa ni spremenila – le 

delno bo v kabelski izvedbi. Menim, da bi 

se morali v Sloveniji dogovoriti, ali bomo 

sploh gradili električne povezave in po 

kakšni ceni. Kabelska izvedba je namreč 

bistveno dražja, kar vpliva tudi na ceno 

električne energije. Kako jo bodo sprejeli 

prebivalci, pa je že drugo vprašanje. 

Kaj pa pomeni za začetek obratovanja 

ČHE Avče, da rekonstrukcija daljnovoda 

Divača–Gorica še ni končana 

Ob pripravi na gradnjo ČHE smo 

analizirali tudi njene možnosti za 

priključitev v električno omrežje. Vedeli 

smo, da bo do zgraditve ČHE nemogoče 

zgraditi tudi 400-kilovoltno povezavo. 

Glede na to, da je ELES pripravljal 

ojačitev 110-kilovoltne povezave 

severnoprimorskega omrežja do RTP 

Divača in s tem prek transformacije v 

400-kilovoltno omrežje, smo se odločili 

za priključitev v 110-kilovoltno omrežje. 

Za tak način priključitve v električno 

omrežje smo si od ELES-a in države 

pridobili ustrezna soglasja in dovoljenja. Če 

ustrezni daljnovodi ne bodo rekonstruirani 

pravočasno, bomo verjetno imeli težave 

pri preizkušanju elektrarne in z začetkom 

njenega obratovanja. Če ne bi uspeli 

izvesti preizkušanj in bi izvajalci zapustili 

gradbišče, bi se škoda lahko povečala do 20 

milijonov evrov, vsak mesec neobratovanja 

pa bi pomenil dodaten milijon evrov 

škode. Seveda se pogovarjamo z ELESom 

in drugimi odgovornimi o možnih 

rešitvah, ki bi ustrezali vsem. 

Če obnova daljnovoda ne bo dokončana, 

se bodo roki prvega obratovanja ČHE 

Avče premaknili 

Realno pričakujemo, da bomo junija 

zaključili dela, ko bomo izvajali preizkuse, 

pa že potrebujemo daljnovod. ELES je 

zagotovil, da bo do julija pripravil ustrezne 

110-kilovoltne povezave. Kar pomeni, da 

bomo lahko uresničili načrt preizkusov. 

Zakaj smo se v Sloveniji pred štirimi leti 

sploh odločili za gradnjo prve črpalne HE 

Obremenitve elektroenergetskega sistema 

so v različnih obdobjih različne, zato se 

je treba temu s proizvodnjo v elektrarnah 

prilagajati. Za pokrivanje teh sprememb 

so tehnično najprimernejše akumulacijske 

in črpalne HE. V nekdanji Jugoslaviji 

so bile vse akumulacijske HE in ČHE 

zgoščene na jugu, v Sloveniji pa smo 

večinoma proizvajali konstantno energijo. 

Slovenija tudi ni našla možnosti, kako 

v prostor umestiti akumulacijsko ali 

črpalno HE. Po osamosvojitvi je moral 

elektroenergetski sistem neekonomično 

obratovati, saj spremenljivo energijo 

proizvaja tudi TE Šoštanj. To pomeni 

hitrejše staranje opreme in večje možnosti 

nastopa okvar. Ko bo začela obratovati 

ČHE Avče, pa bo mogoče bolj optimirati 

obratovanje elektroenergetskega sistema 

in vplivati na bolj kakovostno obratovanje 

vseh elektrarn v sistemu. 

Boste pridobljeno znanje prenesli tudi na 

gradnjo ČHE Kozjak 

Seveda kot hčerinsko podjetje HSE 

lahko znotraj sistema vplivamo na prenos 

znanja. Inženirsko podjetje HSE Invest, ki 

sodeluje pri vseh projektih v skupini HSE, 

pa lahko neposredno prenaša izkušnje 

na ČHE Kozjak. Smo pa pripravljeni 

sodelovati z DEM, saj je sodelovanje v 

elektroenergetiki precej utečeno. 

P. B. 

Foto: Damjan Žibert 

»ar rudniπkega podzemlja v oËeh umetnika 

Pesnik, slikar, glasbenik, kulturnik, estet, umetnik, organizator. Z vsemi temi besedami bi lahko opisali 

Stojana ©pegla, vodjo Muzeja premogovniπtva Slovenije v Velenju. Na tem delovnem mestu, ki mu je 

pisano na koæo, pa je πele od lanske jeseni. Po osnovnem poklicu je rudarski tehnik in je kot obratni 

tehnik nabral 24 let delovne dobe v Premogovniku Velenje. 

Ob natančnem delu pri kalkulacijah 

številk, obdelovanju pomembnih podatkov, 

izdelovanju poročil je v zatrpanem 

delovniku vsa leta njegova duša dihala 

v drugačnem svetu – svetu umetnosti. 

V petem razredu osnovne šole je začel 

igrati tamburico pri tamburaših. Pozneje 

je za rock ansambel pisal pesmi in glasbo. 

Preizkusil se je v pisanju glasbe za gledališče, 

za risanke, tudi sam je eno narisal. 

»Podoba poklica rudarja je trdo, nevarno 

delo v jami, kjer ni prostora za čustva, 

umetnost. Res je, da se morajo rudarji 

veliko posvečati svojemu delu, ki je 

tehnično in tehnološko dodelano, in skrbeti 

za varnost. Mnogi pa so zelo spretni z 

rokami, včasih je bilo to bolj kot danes 

pomembno tudi pri njihovem delu v jami, 

in znajo marsikaj narediti, popraviti doma. 

Poleg tega rezbarijo, kiparijo, slikajo, žgejo 

na les, tudi rišejo. Pa seveda pojejo, igrajo 

na instrumente. Rudniški rovi so temni, 

monotoni, zato rudarjem barve in svetloba 

pomenijo življenje,« razmišlja Stojan o 

povezavi rudarstva in umetnosti. 

Sam ju je temeljito povezal. V umetniških 

krogih je poznan kot pesnik in slikar. Izdal 

je tri pesniške zbirke in objavljal pesmi v 

literarnih revijah. Izdal je knjigo Notranje 

pokrajine v dveh delih – prva je zbirka 

pesmi, druga slik. 

Slikarstva se je učil pri akademskem 

slikarju Milanu Todiču in pri prof. Darku 

Slavcu. Znanje in izkušnje je nabiral 

na mnogih likovnih tečajih v tujini – v 

Nemčiji, Franciji, Bosni in Hercegovini, 

na Madžarskem. Do danes je imel 18 

samostojnih razstav in sodeloval na več kot 

70 skupinskih razstavah doma in v tujini. 

Prejel je veliko priznanj in nagrad. 

Je član umetniškega sveta Galerije Velenje 

in predstavljen v World Encyclopedia 

International Artists Book Collaborative 

Project (Vermont, ZDA, 2001). 

»V veliko zadovoljstvo mi je, da sem od 

lani redni član Zveze društev slovenskih 

likovnih umetnikov, kamor v večini 

sprejemajo umetnike z akademsko 

izobrazbo. Večkrat sem kot pesnik že 

nastopal v hiši Društva slovenskih pesnikov 

in pisateljev, kar mi je tudi v veliko čast,« 

pove Stojan. 

Da pa te take časti in zadovoljstva doletijo, 

je treba veliko delati, se dokazovati. Stojan 

je pred leti ob delu dokončal študij na 

Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, 

Stojan ©pegl, vodja Muzeja premogovniπtva 

Slovenije v Velenju. 

zdaj pa je študent 3. letnika Visoke šole za 

risanje in slikanje v Ljubljani. 

V Premogovniku Velenje je poleg vsega 

tega že več kot 10 let predsednik Odbora 

za kulturo, v katerem šest njegovih članov 

dela neprofesionalno. Odbor želi približati 

kulturo zaposlenim in podjetju kot celoti. 

Zato organizira likovne, kiparske, fotografske 

in druge razstave v razstavišču Barbara, 

pripravlja abonmaje za gledališke in glasbene 

dogodke, likovne, fotografske, video in 

plesne tečaje, predavanja. V sklopu odbora 

deluje tudi Harmonikarski orkester Barbara. 

Raste z muzejem 

Muzej premogovništva Slovenije je bil 

odprt ob rudarskem prazniku 3. julija 1999. 

Letos bo praznoval 10-letnico delovanja in 

Stojan se na praznovanje skrbno pripravlja. 

»Vse aktivnosti na področju kulture, ki 

sem jih izvajal v svojem prostem času in 

v okviru Odbora za kulturo, mi na novem 

delovnem mestu zelo koristijo. Sklenil 

sem veliko znanstev na področju kulture, 

marsikaterega umetnika lahko pokličem in 

se z njim dogovorim za sodelovanje. 

V muzeju se še vedno vsak dan učim, 

odkrivam in izrabljam možnosti za večjo 

prepoznavnost in promocijo muzeja. 

Ljudje po navadi muzej obiščemo enkrat, 

potem pa se ne vračamo. Rad bi, da bi v naš 

muzej ljudje prišli večkrat, na ogled zbirk 

ali prireditev, in s seboj pripeljali prijatelje, 

otroke.« 

Zato skrbi, da je v muzeju vedno nekaj 

novega in idej mu ne manjka. Odkar je 

Stojan prevzel vodenje muzeja, je bilo 

v njem ogromno sprememb. Poleg tega, 

da je poskrbel za nekatere tehnične in 

organizacijske spremembe ter izvedel 

projekt prenove in obogatitve muzejske 

zbirke, je delovanje muzeja poživil s 

številnimi prireditvami, dodatno ponudbo. 

»Muzej si je lani ogledalo 25.741 

obiskovalcev, v devetih letih delovanja 

pa 265.881. To je zelo lepo število v 

primerjavi z muzeji z mnogo daljšo 

tradicijo in muzeji v prestolnici. Med 

našimi obiskovalci je 51 odstotkov skupin 

šolarjev in tej ciljni skupini moramo 

ponuditi še posebej zanimive razstave. 

V muzeju so sicer na ogled stalne zbirke 

pod zemljo in v razstavnih prostorih na 

površini, ob tem pa se v razstavišču Barbara 

vsak mesec menjajo razstavljavci. Na eni 

strani so to razstave umetniških del, na 

drugi pa tehničnih dosežkov, eksponatov, 

povezanih s premogovništvom. Te razstave 

nastajajo v sodelovanju s Tehniškim 

muzejem Slovenije in slovenskimi 

rudarskimi muzeji. 

Za dodatno ponudbo smo v podzemlju 

uredili Bergmandelčev salon, ki je 

namenjen praznovanju rojstnih dni, 

predstavitvam, sestankom, zlatim 

porokam, pogostitvam. Za predstavitve, 

srečanja imamo na površini učilnico za 60 

udeležencev ter osrednji prostor, ki sprejme 

okoli 150 obiskovalcev in je bil že nekajkrat 

odlična lokacija za glasbene in druge 

tematske prireditve. 

Muzejsko okolje je izvirno mesto za 

srečanja in mu da poseben čar,« je 

prepričan Stojan, ki se z osmimi vodniki 

in dvema sodelavkama v sprejemnici in 

muzejski trgovini trudi, da bi bil obisk 

muzeja nepozabno doživetje. 

Stojan Špegel zadnjega pol leta v službenem in 

prostem času živi le za muzej in ima za svoje 

umetniško ustvarjanje manj časa. »Pa šola mi 

'krade' čas, a je zelo koristna. Tam pridobivam 

znanje za svoje likovno ustvarjanje, mnoga 

znanja pa bom uporabil tudi pri vodenju 

muzeja. Tako se, na primer, učimo o 

vrednotenju slikarstva in zgodovinskih vidikih 

posameznih obdobij, kar je vplivalo na splošni 

razvoj človeka, znanosti.« 

»Ogled muzeja je doživetje« je promocijski 

slogan muzeja. »Tudi zame je še vedno 

doživetje, čeprav ga že dobro poznam. Privlači 

me, daje mi občutek, da je naš muzej nekaj 

posebnega,« pa je Stojanovo vabilo vsem, ki si 

velenjskega podzemlja še niste ogledali. 

Diana Janežič 

Foto: Diana Janežič 

› Ljudje 

13

› energiËni nasvet 

Zdravo prehranjevanje 

31 odstotkov Slovencev je predebelih, 16 odstotkov pa presuhih, je ugotovila nedavna raziskava, 

ki so jo opravili v Sloveniji, na Hrvaπkem in v Srbiji. Prebivalci z normalno teæo so pri nas iz 

najviπjega ekonomskega razreda, prebivalci z izrazito Ëezmerno teæo pa pripadajo najniæjemu 

socio-ekonomskemu razredu. Ker na debelost vpliva tudi naËin zdrave prehrane, vam v tokratnem 

EnergiËnem nasvetu predstavljamo, kako se zdravo prehranjevati. 

Kaj jesti in Ëesa ne 

Slovenci jemo premalokrat na dan, 

obroki so enolični in nezdravi, jemo 

prehitro in preveč naenkrat. Zdrava 

prehrana mora zato vsebovati: 

• čim več žit in žitnih izdelkov 

(40 %), torej črnega kruha, testenin, 

riža, kašnatih jedi; 

• sadje in zelenjavo (35 %), najmanj 

ena tretjina naj bo svežega sadja in 

svežih solat (300 do 400 g na dan); 

• mlečne izdelke, ribe, jajca, perutnino, 

meso klavnih živali itd. (20 % oz. ne 

več kot 100 g pustega mesa na dan ali 

ustreznih zamenjav); 

hamburgerji, čipsi in podobno), 

potem naj bo vaše kosilo sestavljeno 

iz hrane, ki vsebuje malo maščob. 

Mesa in mesnih izdelkov ni potrebno 

uživati vsak dan, 1- 2 krat na teden 

ju nadomestite z ribo ali stročnicami 

(soja, fižol, grah in podobno). 

Bodite telesno dejavni 

Človek je ustvarjen za gibanje, žal pa 

vas današnji način življenja kar sili 

k temu, da veliko presedite. Najprej 

sedite v službi, nato med počitkom 

gledate televizijo, poslušate glasbo in 

se zabavate z računalnikom. In tako 

se iz dneva v dan ne gibate! Tak način 

preživljanja prostega časa zdravju 

škoduje, zato poskrbite, da se boste 

vsak dan vsaj eno uro gibali. Lahko se 

odločite, da vas v službo odnesejo noge 

ali kolo. Ko se odločate za gibanje, 

izberite takšno vrsto, ki vam je všeč, 

pritegnite prijatelje ali sorodnike in 

tako boste že postali pravi pobudnik 

zdravega življenja in koristili tudi 

drugim in ne samo sebi. 

Hrano solite Ëim manj 

Ste vedeli 

• Nedavna raziskava 

je pokazala, da 

je v Sloveniji in 

na Hrvaškem 

za prebivalce z 

normalno težo 

značilno, da so v 

najvišjem razredu, 

medtem ko se tisti 

z izrazito čezmerno 

težo nahajajo v 

najnižjem razredu. 

V Srbiji je odnos 

med indeksom 

telesne teže in 

ne gre pretiravati 

z njihovim 

uživanjem. Za žejo 

je najprimernejša 

zdrava, neoporečna 

pitna voda, ki ji po 

želji lahko dodate 

• čim manj slaščic, maščob in 

sladkorjev (največ 5 % na dan). 

Prav gotovo se boste vprašali, zakaj! 

Zato, ker prekomerno uživanje soli socioekonomskim malo limoninega 

Ogljikohidratna živila kot so 

poveča možnost, da postane vaš krvni 

polnozrnata žita in žitni izdelki, 

tlak previsok, ta možnost je še večja, položajem 

soka. Pijete lahko tudi 

muesliji, testenine, zdravo pripravljen 

če imajo krvni tlak povečan že vaši 

krompir in riž, naj bodo vsakodnevno obožujete in ki se ji težko odrečete: ste kaj zaužili. Ko praznujete rojstni 

starši. Povečan krvni tlak pa vodi k prebivalcev 

nesladkan čaj. 

sestavine večine vaših obrokov. Vsaj pizze, hamburgerji, dunajski zrezki, dan, pa lahko prijatelje presenetite z 

nastanku bolezni srca in ožilja, ko ste 

povsem drugačen. 

petkrat na dan si privoščite tudi porcijo ocvrti piščanci, pommes frittes, zdravo prehrano in kljub temu uživate. 

starejši. Dnevno ne zaužijte več kot 6 

sadja ali zelenjave. Velikokrat lahko paštete, salame, in prigrizki kot so: Namesto torte lahko pripravite sadno 

gramov soli, to pa je ena čajna žlička. 

Za prebivalce z 

nadomestite kakšen masten, nezdrav čips, čokolada, kokice. Ali bi lahko v solato v lubenici ali meloni, sendviči 

Ne dosoljujte hrane kar na pamet, 

prigrizek s svojim priljubljenim kinu med predstavo namesto kokic so lahko iz polnozrnatih kruhkov, 

poizkusite jo najprej. Veliko soli se 

nezadostno težo • Pretirano 

sadežem in če zraven dodate še grizljali jabolčne krhlje Morda pa le obloženi s pisano zelenjavo in koščki 

nahaja v industrijsko pripravljeni hrani: 

polnozrnato štručko, ste zadeli žebljico Tudi prepogosto uživanje 

puste šunke ali popečenih piščančjih 

mesne konzerve, paštete, klobase, je značilno, da prehranjevanje v 

na glavico, kot pravi pregovor. Iz sadja sladkorjev vpliva na nezdrav način prsi. Presenetite prijatelje in jim sproti 

namazi, slani prigrizki. Prav je, da se je 

in zelenjave si lahko pripravljate okusne prehranjevanja, škoduje tudi zobem, pripravljajte pijačo iz svežega sadja, 

izogibate. 

pripadajo spodnjemu najhujši vročini, ni 

in zdrave napitke, solate in preizkušate zato se tej vrsti hrane izogibajte. Ne vse kar potrebujete je samo električni 

nove in nove okuse. Zamislite si to uporabljajte umetnih sladil, kot so mešalnik. 

Hrano pripravljajte na zdrav srednjemu, 

zdravo, zato jejte 

vojsko vitaminov in mineralov, ki jih saharin, aspartam (Natreen), če niste 

naËin 

prekomerno težki pa predvsem, ko ste res 

zaužijete in ki bo poskrbela za vaše sladkorni bolnik. Izogibajte se sladkim Jejte pestro hrano, preteæno 

zdravje in okrepila vašo odpornost. pijačam, ki vsebujejo veliko tako rastlinskega izvora 

To so vsi tisti načini, ki ne zahtevajo 

višjemu razredu. lačni, in pijte dovolj 

Maščobe predstavljajo izdaten vir imenovanih skritih kalorij, odžejajte 

dodatne uporabe maščob. Omejite 

energije, ampak brez njih se ne 

se raje z vodo, nesladkanim čajem in Samo raznovrstna hrana iz vseh skupin 

uživanje cvrte hrane, to ni več 

tekočine cel dan tudi, 

morete zdravo razvijati. Vsebujejo sadnimi sokovi (100% sadni delež). živil (prehranska piramida) ugodno 

moderno. Danes je moderno in zdravo 

namreč nekatere za rast in razvoj 

vpliva na vaš razvoj in zdravje. Le z 

pripravljati hrano v posodah, v katere 

če niste žejni! 

nujno potrebne maščobne kisline, Ob hrani je treba uæivati 

uživanjem raznovrstne hrane boste 

za pripravo ni treba zlivati velikih 

pa tudi nekaterih vitaminov dobite 

zagotovili vse potrebne snovi, ki jih 

količin maščob (posode iz teflona, • Sadni sokovi 

dovolj samo ob zadostnem uživanju Zdravo prehranjevanje vključujejo tudi potrebuje vaše telo. Skušajte čim 

titana, AMC, Zepter). Zdravo je 

kakovostnih maščob. Tu mislim to, da v jedi uživate. Uživajte ob hrani večkrat uživati sveže pripravljeno 

tudi kuhanje hrane, kuhanje v pari, 

vsebujejo veliko 

predvsem na kakovostna rastlinska olja, vsak dan! Vzemite si čas, usedite se in hrano in čim manjkrat tako imenovano 

v mikrovalovni pečici, peka v pečici, 

zlasti na solatah in tudi sicer v doma ne jejte kar tako, stoje ali mimogrede hitro hrano. Včasih nimate izbire in 

priprava hrane na žaru. 

sladkorja, tako da 

pripravljeni hrani. 

ali celo med gledanjem televizije, saj za malico posežete po prigrizku, ki 

14 

Največ maščob je v prehrani, ki jo tako možgani sploh ne zaznajo, da vsebuje večje količine maščob (krofi, 

P. B. 

15

› fotoreportaæa 

16 

Na Aljasko prideš, da bi bil sam 

Po tem ko je zagrizel v mojo desno ramo in nato roko, se je medved lotil glave in zaËel 

trgati skalp. Ko sem zasliπala hreπËeËi zvok medvedovih zob, ki so zaËeli drobiti mojo 

lobanjo, sem spoznala, da je vse brezupno. 

Tako svojo bolečo izkušnjo opisuje 

Cynthia Dusel Bacon, geologinja, ki 

jo je medved napadel leta 1977, ko je 

v okolici Fairbanksa izvajala geološko 

kartiranje. Je le ena od številnih, 

katerih izkušnja se je znašla v knjigi 

Zgodbe o aljaških medvedih, ki 

spada v klasični repertoar obveznega 

branja vsakega obiskovalca Aljaske. 

Gre za knjigo, zaradi katere se še 

dolgo po tem, ko jo odložiš, oziraš 

čez ramo vsakič, ko greš v gozd, 

zato je vsekakor priporočljivo, da 

se jo človek loti brati šele po obisku 

Aljaske. V nasprotnem primeru 

obstaja velika verjetnost, da ne 

boste hoteli zaviti z glavne ceste v 

čudovito divjino Aljaske, saj rjave in 

tudi črne medvede opaziš tako rekoč 

na vsakem koraku. In če jih nekateri 

vidijo kot simpatične velikane, drugi 

pa kot nevarne morilce, je resnica 

verjetno nekje vmes. 

SimpatiËni velikan ali nevarni morilec 

Kakšna je naša izkušnja Dokler 

smo medvede videvali iz varnega 

zavetja avtodoma, s katerim smo 

premagovali neskončne aljaške 

razdalje, so se nam okorne živali, 

ki zaradi počasnih gibov delujejo 

precej leno, zdele zelo simpatične 

in nenevarne. Kljub temu smo že 

na začetku naše poti, sicer bolj kot 

zanimivost, ne pa kot dragocen 

pripomoček, kupili zvončke, ki jih 

prodajajo kot zaščito pred medvedi. 

Velja splošno pravilo, da si medved 

želi srečati človeka ravno tako 

močno, kot si človek želi srečati 

medveda. Medved se, načeloma, 

izogiba človeku, napade pa ga samo v 

dveh primerih: če ga človek preseneti 

in se nenadoma pojavi pred njim 

ter če se znajde med medvedko in 

mladiči. Zato je med gibanjem v 

divjini priporočljivo delati hrup, da 

te medved pravočasno zasliši in se 

ima čas umakniti. Namenoma sem 

napisal, da to velja samo načeloma, 

saj je omenjena knjiga polna zgodb, 

ki pričajo o tem, da splošno pravilo 

ne velja. In ko smo se sami odpravili 

v divjino, na manj obljudene poti 

stran od ceste in turistov, se je 

medved hipoma spremenil iz nečesa 

nepredstavljivega, iz živali v človeku 

odtujenemu okolju, v popolnoma 

realno grožnjo, v nekaj, kar ti lahko 

vsak trenutek prekriža pot in s svojo 

surovo močjo jasno pokaže, kako 

majhen in ranljiv je človek. 

Deæela za ljubitelje narave. 

Začelo se je sicer povsem idilično. 

Bili smo v Homerju, simpatičnem 

ribiškem mestecu na polotoku 

Kenai jugozahodno od Anchoragea. 

Kraj leži na zahodni strani zaliva 

Kachemak, prepoznaven pa je 

predvsem po nasipu, ki sega iz 

mesta dobrih šest kilometrov proti 

sredini zaliva. Tako kot pri večini 

drugih stvari so tudi mnenja o 

nasipu deljena: nekaterim je s svojimi 

barvitimi trgovinami, galerijami in 

živahnim pristaniščem zelo všeč, 

drugi si želijo, da bi ga kakšen od 

naslednjih potresov čim prej izbrisal. 

Ko z nasipa gledaš proti jugu, se 

pred tabo razprostira čudovita 

narava: z zelenjem bogata obala, 

razčlenjena s fjordi ter pokrita z 

lesketajočimi ledeniki in divjimi 

vrhovi. In tja nekam vmes, v laguno, 

kjer se prodnata pokrajina topečih se 

ledenikov končuje v morju, smo se 

odpravili na celodnevno potepanje. 

Čoln, ki nas je v hladnem jutru v 

dobre pol ure prepeljal na drugo 

stran zaliva, nas je po tem, ko smo 

se zmenili, kje nas zvečer pobere, 

odložil na samotni obali kakih 

petnajst minut hoje od mesta, kjer je 

dobro viden znak označeval začetek 

poti v gosto zaraščen gozd. Ta je 

pravo nasprotje prijetne hoje ob 

obali. Pot je ozka in zaradi redkih 

obiskov delno zaraščena, gozd je 

gost in ne prepušča mnogo svetlobe, 

podrastje pa bujno, zaradi česar 

te že takoj na začetku prevzame 

občutek utesnjenosti. Zvončki se 

hitro znajdejo v roki in naprej se 

premikamo v zvokih, ki spominjajo 

na oddaljeni božič. Cin cin cin, 

cin cin cin. Molče se prebijamo 

naprej, ko že čez kakih sto metrov 

naletimo na presenečenje, ki 

spremeni nadaljevanje potepanja v 

prestrašeno pogledovanje v sence 

in veje, ki jih premika veter. Na 

sredi potke so medvedji iztrebki, 

ki ne bi bili nič nenavadnega, če ne 

bi bili tako sveži, da se je iz njih še 

kadilo. Spoznanje, da je bil medved 

še pred nekaj trenutki na tistem 

mestu, v hipu spremeni podobo 

lenobnega kosmatinca v zverino, ki 

lahko človeka v trenutku pokonča. 

Naenkrat izgine lažen občutek 

varnosti in zaveš se, da si sredi sveta, 

v katerem kraljujejo medvedi. »Oči, 

bomo srečali medvedka« Seveda, 

otrok se ne zaveda, kakšno bi bilo 

srečanje z medvedom iz oči v oči, 

zato vsega skupaj ne jemlje preveč 

resno. Midva pa se samo zgroženo 

pogledava, pospešiva korak in z 

zvončki začnem udarjati vsaj dvakrat 

hitreje kot prej, v upanju, da nas 

slišijo vsi kosmatinci v premeru 

dveh kilometrov. In ne glede na 

različne teorije, ali zvončki dejansko 

pomagajo pri odganjanju medvedov 

ali ne, se je naš potep končal srečno, 

brez bližnjega srečanja z medvedi. 

A tudi zvečer, ko smo s čolnom 

drveli nazaj v varno zavetje Homerja, 

občutek majhnosti človeka v deželi 

medvedov nikakor ni hotel izginiti. 

Neverjetna lahkotnost 

ribolova 

Čeprav se poskušam prepričati, da je 

v ribolovu nekaj dušo pomirjajočega, 

se nikakor ne prištevam med ljubitelje 

te dejavnosti. V poletnih mesecih me 

zagotovo ne boste srečali z ribiško 

palico v roki, saj ure neskončnega 

čakanja na to, da potegneš ven bolj 

ali manj majhno ribo, pač niso zame. 

Zato tudi nisem kazal posebnega 

navdušenja, ko smo se v Homerju 

odpravili na lov na morske liste. Z 

ribiško ladjico smo v sončnem jutru 

odpluli iz zaliva in se po slabih 

dveh urah ustavili sredi odprtega 

morja. In poglej presenečenje! 

Komaj dobro spustiš trnek z vabo 

v globine Pacifika, že vlečeš nazaj 

približno meter velikega morskega 

lista. In če pri prvem misliš, da gre 

za začetniško srečo, ti po tretjem 

postane jasno, zakaj Homer slovi 

tudi kot svetovna prestolnica lova na 

morske liste. Meter dolg morski list 

tehta dobrih 10 kilogramov, mi smo 

ujeli vsak po tri, tako da nam je po 

filetiranju, ki se opravi med plutjem 

nazaj v pristanišče, ostalo več kot 

30 kilogramov očiščene ribe. Že res, 

da so ribe okusne in zdrave, a kar je 

preveč, je preveč. Američani običajno 

ulov čez noč vakuumsko zapakirajo in 

zamrznejo v eni od številnih hladilnic 

na obali, potem pa ga pošljejo domov. 

Homer, svetovna prestolnica lova na morske liste. 

Za nas to ni prišlo v poštev, zato smo 

dve tretjini ulova že kar na ladjici 

prodali, drugo pa do konca našega 

potepanja po Aljaski počasi pojedli. 

Naslednjič nas čaka še lov na losose. 

Za razliko od morskih listov gre 

pri lovu na losose za veliko bolj 

dinamičen spopad človeka in ribe, ki 

terja precej več spretnosti. A ker so 

ribiči lososov klasičen aljaški prizor, 

tega nikakor ne gre zamuditi. 

Anchorage, urbana enklava, 

obkroæena z divjino 

Naše odkrivanje Aljaske se ni začelo 

v Homerju, niti s srečanjem z 

medvedom, temveč v Anchorageu. 

Največje mesto na Aljaski, za 

katerega mnogi zmotno mislijo, 

da je hkrati tudi glavno mesto, je 

vsekakor nekaj posebnega tudi v 

svetovnem merilu. Mesto, ki leži na 

isti zemljepisni širini kot Helsinki, 

združuje prednosti sodobnega sveta 

in neokrnjeno naravno okolje. Je 

nekakšna urbana enklava, obkrožena 

z divjino. Le nekaj kilometrov od 

centra mesta lahko naletiš na bolj 

divje scene kot v marsikaterem 

nacionalnem parku: los na ulici, 

medved v bližnjem grmovju (ali kar 

je še huje, medved pred tabo: prav v 

času našega obiska je na priljubljeni 

kolesarski stezi, ki vodi ob obali 

od središča mesta proti letališču, 

medvedka napadla kolesarko, ki je 

imela to smolo, da je zapeljala med 

mamo in mladička), žuboreči gorski 

potoki in tako prostrani parki, da 

pozabiš, v katerem stoletju živiš. 

Mi, ljubitelji aktivnosti v naravi :) 

V daljavi pa nekateri od najvišjih 

severnoameriških vrhov. Mesto ima 

približno toliko prebivalcev kot 

Ljubljana, kar je približno polovica 

aljaškega prebivalstva. Aljaska, 

največja ameriška zvezna država, 

ima površino 1.717.854 km², je 

pa tako redko poseljena, da ima le 

0,42 prebivalca/km². Slovenija, za 

primerjavo, ima površino 20.273 km² 

in 99 prebivalcev/km². 

Aljaska je s svojimi prostranstvi pravi 

raj za ljubitelje aktivnosti v naravi, 

Anchorage pa odlično izhodišče v ta 

svet. Mi smo se odločili, da ga bomo 

raziskali z avtodomom. Vožnja po 

aljaških cestah ni zahtevna, tudi če 

potuješ s hišo na kolesih prvič. Ni 

velikih mest z labirinti ulic, prometa 

je malo, križišče se pojavi le redko, 

pa še takrat gre po navadi bolj za 

izvoze do redkih hiš kot križišče 

dveh enakovrednih cest. Večina 

Aljaske je namreč še danes dosegljiva 

le z letalom ali po morju, cestni 

sistem pa predstavlja predvsem 

povezavo večjih mest z Alaska 

Highway, avtocesto, ki Aljasko 

prek Kanade povezuje z drugimi 

ameriškimi državami. Tudi glavno 

mesto Aljaske, Juneau, ni dosegljivo 

po cesti. Veliko prebivalcev ima 

svoja majhna letala, ki na Aljaski 

niso luksuz, temveč popolnoma 

običajno prevozno sredstvo. In to je 

eden od glavnih čarov Aljaske: vse 

naokoli neskončna prostranstva, ki 

s svojo neokrnjenostjo obljubljajo 

umik od vsakodnevnega hitenja 

in vrnitev nazaj k naravi. V zvezi 

s tem so poznane številne zgodbe 

idealistov, ki so se odpravili v ta 

neciviliziran svet, da bi preživeli 

prepuščeni sami sebi, pa pri tem 

podcenili naravo in končali tragično. 

Ena izmed njih je pretresljiva zgodba 

Chrisa McCandlessa. Mladenič iz 

17

premožne družine se je leta 1992 z 

avtostopom odpravil na Aljasko in 

popolnoma sam odkorakal v divjino 

pod Denalijem. Pred odhodom je 

daroval 24.000 ameriških dolarjev 

v dobrodelne namene, zapustil 

svoj avto in večino svojega imetja, 

zažgal vso gotovino, ki jo je imel 

v denarnici, in se podal v nove 

življenjske okoliščine, ki so postale 

njegov glavni življenjski izziv. Čez 

štiri mesece so njegovo razpadajoče 

telo našli lovci na lose. Chrisovo 

zgodbo je odlično povzel in temeljito 

analiziral Jon Krakauer v knjigi 

V divjini, ki je prevedena tudi v 

slovenščino, po knjigi pa je Sean 

Penn posnel tudi odličen film. 

Ruska Amerika 

Aljaske živelo 30 tisoč ljudi, več kot 

29 tisoč ljudi je pripadalo prvotnim 

avtohtonim skupinam, ki jih še 

danes predstavljajo Inuiti, Aleuti in 

Indijanci ter njihovi potomci. Danes 

je seveda drugače, Sewardov nakup se 

šteje za odlično potezo, po njem pa so 

poimenovali mesto, ledenik, polotok, 

zaliv, avtocesto, številne ulice in še 

marsikaj drugega. 

Doživetje aljaških ledenikov 

od blizu je vsekakor nepozabno 

doživetje in ena od obveznih stvari 

za vsakega obiskovalca 

teh hladnih krajev. Medtem ko 

počasi pluješ med plavajočimi 

kosi ledu in opazuješ tjulnje med 

igranjem, zaslišiš zamolklo grmenje. 

In če se pravočasno obrneš, si 

lahko priča dramatičnemu prizoru: 

bloki ledu, veliki kot stanovanjske 

hiše, se grmeče rušijo v ocean. 

Veličastno. 

V poletnih mesecih so aljaške vode polne ork in kitov grbavcev. 

to potjo spada Velika dirka milosti 

iz leta 1925, ko je Nome sredi zime 

zajela epidemija davice, cepivo pa 

so v mesto dostavili s pomočjo psov, 

navajenih na ostre zimske razmere. 

Vsaj tisti z mlajšimi otroci ste 

verjetno že slišali za legendarnega 

psa Balta. Tako je bilo ime psu, ki je 

leta 1925 prvi prišel v Nome in ki so 

mu še isto leto postavili spomenik v 

Centralnem parku v New Yorku. 

Hitro, hitro, baje je zunaj! 

Verjetno si vsak ljubitelj gora želi, 

da bi ob obisku Aljaske videl tudi 

Denali oziroma »The big one«, kot 

ga imenujejo domačini. Oziroma 

Bolšaja gora, kot so ga imenovali 

Rusi. Medtem ko je Everest znan kot 

najvišji vrh sveta, Američani radi 

postrežejo z naslednjo statistiko: 

vrh Everesta je sicer res približno 

2700 m višje nad morjem kot 

Denali, vendar se Everest dviga 

s tibetanskega platoja na višini 

približno 5200 m, kar mu daje 3700 

m dejanske višinske razlike. Denali 

pa leži na platoju višine približno 

700 m, kar pomeni 5500 m dejanske 

višinske razlike. Težava, s katerim se 

TisoË viπinskih metrov in okoliške zasnežene vrhove. Pot, 

Novejša zgodovina Aljaske se začenja 

vzpona in spusta v manj kot še vedno strma, pa postane še bolj 

s Petrom Velikim, ruskim carjem, ki 

uri 

zoprna, neke vrste melišče. In ko 

je v okviru svojega načrta odkrivanja 

na vrhu pogledam na uro, ta kaže 

skrajnih severnih in vzhodnih meja 

Na tradicijo in zgodbe iz preteklosti so 

Legenda pravi, da je lokalni trgovec dobro uro samo za vzpon. Navzdol 

svojega carstva za znanstveno odpravo 

domaËini zelo ponosni. 

že davnega leta 1909 stavil, da nihče gre sicer hitreje, a vseeno mi celotna 

do Kamčatke zadolžil danskega 

ne more priti na Mount Marathon tura vzame dve uri, če ne štejem 

pomorščaka Vitusa Beringa. Ta je 

Aljaska je postala 49. zvezna država Ledeni bloki se ob bobnenju rušijo v ocean. 

in nazaj v eni uri. Organizirali zraven še naslednjih dveh dni, ko 

leta 1740 na Kamčatki ustanovil 

šele leta 1959, njeno ime pa izhaja 

so tekmovanje, zmagovalec je zaradi bolečin v mišicah le s težavo 

naselbino Petropavlovsk, od koder je 

še iz aleutske besede alaxsxaq, ki 

potreboval 62 minut in izgubil stavo, premagujem tudi minimalne vzpone 

A izlet je več kot le to. Ko pluješ 

leta 1741 začel odpravo raziskovanja 

pomeni celina. 

a postal del legende. Tek na 1000 po stopnicah. 

skozi prekrasne zalive in fjorde, 

Severne Amerike. Bering je opazil 

opazuješ medvede, koze, orle, vidre, 

metrov visoko goro, ki se strmo 

južno obalo Aljaske in uspešno 

Orke na desni! 

tjulnje, morske leve, vidre, delfine 

dviga iz Sewarda, je danes najbolj 

pristal na otoku Kayak. Odprava je 

in celo vrsto različnih vrst ptičev. 

poznana aljaška tekaška prireditev, 

imela izjemne gospodarske učinke, 

Polotok Kenai, ki leži južno od Vendar vse to ni nič v primerjavi z 

ki se vsako leto odvija 4. julija, 

saj je sprožila začetek trgovanja, 

Anchoragea in je velikosti Belgije, občutkom, ko kapitan nenadoma 

na dan, ko Američani praznujejo 

na začetku predvsem s krznom. 

domačini imenujejo igrišče Aljaske. zatuli: »Whales 3 o'clock!« Medtem 

sprejetje deklaracije o neodvisnosti, 

Približno sto let pozneje, okoli leta 

Najbolj priljubljeno mesto med ko so kiti pozimi večinoma v vodah 

s katero so davnega leta 1776 

1860, so Rusi, izčrpani po številnih 

turisti je Seward, simpatično v bližini Havajev, jih poletje veliko 

razglasili neodvisnost od Britanskega 

vojnah, ugotovili, da ozemlje 

mestece, ki služi kot izhodišče za preživi v vodah Aljaske, zato je 

kraljestva. Veljavni rekord je bil 

njihove države presega njihove 

številne aktivnosti, predvsem pa kot njihovo opazovanje predvsem v 

postavljen leta 1981, znaša pa 43 

zmogljivosti. Ozemlje Aljaske, 

vstopna vrata v nacionalni park Kenai zadnjih letih postalo zelo priljubljena 

minut. Neverjeten čas, nedosegljiv za 

takrat imenovane Ruska Amerika, 

Fjords. 

dejavnost. 

običajnega človeka. A zanimalo me 

so ponudili Američanom, s čimer 

je, koliko časa bi za goro potreboval 

je povezan zanimiv del zgodovine 

sam, zato sem izkoristil enega izmed 

ZDA. Pogajanja in pregovarjanja so 

redkih umirjenih dopoldnevov na 

tekla do leta 1867, ko so se končno 

našem potovanju in se zagnal v 

dogovorili za prodajo. Več kot 1,5 

goro. Na vrh vodi sicer več poti, 

milijona kvadratnih kilometrov so 

a vse so si bolj ali manj podobne, 

Rusi prodali za 7,2 milijona takratnih 

Seward z Mt. Marathona. 

spominjajo pa na hojo po strmih 

dolarjev, kar preračunano pomeni 

stopnicah. Naravnost navzgor, 

približno 100 milijonov sedanjih 

nikjer nobenih ravnih odsekov, na 

A Seward ni znan le po jurišu na sreča večina turistov, željnih uzreti 

dolarjev. Pogajanja je vodil William 

katerih bi človek prišel do sape. Mt. Marathon, je tudi kraj, kjer se Denali, pa je statistika. Vreme v 

Seward, državni sekretar v času 

Izbral sem tisto, po kateri poteka začne 1868 km dolga dirka s pasjimi narodnem parku Denali je zgodba 

predsednika Abrahama Lincolna, zato 

samo tekmovanje, in že po nekaj vpregami Iditarod. Gre za najbolj zase in lokalni vodniki postrežejo z 

so številni Američani nakup takrat 

minutah sem se znašel v strmem priljubljeno športno prireditev na naslednjo statistiko glede verjetnosti, 

imenovali Sewardova norost, saj so si 

grabnu, plezajoč čez skalne skoke. Aljaski, ki poteka od leta 1973. Pot da boste videli glavne znamenitosti 

Aljasko predstavljali kot zasneženo 

Potem se pot nadaljuje po gozdu, se vije po trasi, ki so jo v času zlate tega ogromnega naravnega rezervata: 

in zaledenelo pustoto. A to je bilo 

a strmina ne popušča. Nekje na mrzlice konec devetnajstega stoletja grizli 95-odstotna verjetnost, 

seveda mnogo pred tem, ko so Aljasko 

polovici gore je gozdna meja, dreves 

odkrili iskalci zlata, naftne družbe in 

uporabljali zlatokopi, da so prišli do Denali 20-odstotna verjetnost. 

ni več in odpre se čudovit pogled na 

turisti. V tistem času je na območju 

mesta Nome na zahodu Aljaske. Med S tem je povezana tudi anekdota 

Nacionalni park Kenai Fjords ni poznan le po ledenikih, temveË tudi po πtevilnih æivalih. 

mesto spodaj, na Resurrection Bay 

najbolj poznane dogodke v zvezi s o aljaškem vremenu. Aljaska naj 

18 19

i namreč imela pet vremenskih 

pasov: shitty, increasingly shitty, 

partly shitty, interminably shitty in 

always shitty. Skladna s tem je bila 

tudi vremenska napoved, ko smo 

zapuščali Anchorage. Oblačno z 

občasnimi padavinami za cel teden. 

Nič kaj perspektivni obeti, a zaradi 

želje videti Denali sem bil sam pri 

sebi odločen, da čakamo toliko časa, 

kolikor bo potrebno. Pa je bila sreča 

na naši strani in smo lahko obisk 

v parku, ki je bil ustanovljen pred 

devetdesetimi leti z željo zaščititi 

naravo in ogrožene živali pred 

človekom, zaključili v treh dneh, 

srečni, da smo med tistimi, ki so goro 

dejansko videli. 

Aljaska je raj za ljubitelje æivali. 

ObËudovanje igre narave z ledom od blizu. 

Denali, najvišji vrh Severne Amerike. 

z avtom. Z mestom je povezana 

zanimiva zgodba iz ameriške 

zgodovine. Leta 1900 sta 

raziskovalca pri odkrivanju neznane 

divjine visoko v hribih zagledala 

izrazito zeleno točko. Ko sta plezala 

bliže, sta naletela na najbogatejšo 

bakreno žilo, kar so jo kdaj našli. 

Odkritje sta prodala, novi lastniki 

pa so v nepredstavljivih pogojih 

postavili več kot 300 kilometrov 

zasebnih železniških tirov do 

Cordove na pacifiški obali, od 

koder so baker s parniki prevažali 

do Tacome. Ko so leta 1911 rudnik 

odprli, je v njem dobilo delo 600 

rudarjev, v Kennicottu pa je počasi 

nastalo celo mesto. Rudnik je 

obratoval 37 let in ko je leta 1938 

zaradi padajočih cen bakra odpeljal 

še zadnji vlak, je Kennicott postal 

mesto duhov. Konec šestdesetih let 

prejšnjega stoletja se je nato pojavila 

ideja, da bi dejavnost oživili in rudo 

transportirali z letali, a stvar ni bila 

dovolj donosna, zato do realizacije ni 

prišlo. Leta 1978 je bil ustanovljen 

nacionalni park Wrangell-St. Elias, 

v okviru katerega je bila v letu 1998 

odkupljena večina do tedaj zasebnih 

zemljišč v Kennicottu. Začeli so 

obnavljati razpadajoče rudarske 

objekte, ki so v neusmiljenih 

vremenskih razmerah samevali 60 

let. Obnova je še vedno na samem 

začetku, zapuščeno mesto, ki leži v 

čudovitem okolju zasneženih vrhov 

in ogromnih ledenikov, pa je danes 

zanimiva turistična točka, ki ponuja 

svojevrsten pogled na polpretekle 

čase odkrivanja neznanih predelov 

našega planeta in neverjetnih 

Kennicott, nekoË cvetoËe rudarsko mesto sredi divjine, sameva æe 70 let. 

Zlata mrzlica 

Aljaska je bolj kot po bakru poznana 

iz časov zlate mrzlice ob koncu 19. 

stoletja. Zlato so odkrili na različnih 

koncih dežele, najslavnejši množični 

zlati pohod pa je povzročilo 

odkritje ob reki Klondike, ki leži 

na kanadski strani Yukona. Pot do 

tja so si množice utirale z aljaške 

strani, a ker je bilo nahajališče tako 

skrajno oddaljeno in težko dostopno, 

je Klondike eno izmed najbolj 

tragičnih zgodb. Skromna oprema, 

pomanjkanje hrane, visok sneg, 

ledene temperature in neskončne 

razdalje so terjali ogromno življenj. 

Med tistimi, ki jih je prevzela 

klondiška zlata mrzlica, je bil tudi 

slavni pisatelj Jack London. London 

je potem deželo uporabil kot 

prizorišče številnih svojih kratkih 

zgodb in priznanih romanov, kot sta 

Klic divjine in Beli očnjak. 

Zlato kopljejo marsikje še danes, 

vendar v bistveno manjšem obsegu.. 

V opuščenih mestih, kjer so nekoč 

kopali zlato, si je mogoče ogledati 

stroje za črpanje vode in presipavanje 

zlate rude. Stroji, na pol bagri in na 

pol ladje, so preurejeni v muzeje, v 

katerih si je mogoče ogledati, kako 

je nekoč potekalo odkopavanje 

zlata, razstavljeni pa so tudi številni 

obdobja. A občutek zlate mrzlice 

te resnično zagrabi, ko začneš sam 

presipavati pesek z rečnega dna. 

Pomagaš si s posodo, ki še najbolj 

spominja na vok, in ko ti po nekaj 

minutah izpiranja na dnu ostane par 

zlatih zrnc, začenjaš razumeti, kaj 

še danes drži nekatere ljudi, da ne 

morejo odnehati neutrudno iskati 

zlato. 

Nacionalni park Denali sicer leži v Mesto duhov 

južnem centralnem delu Aljaske, 

po površini pa je s 24.585 km² večji Denali je lep, nas pa je še bolj 

od Slovenije. Park je dom različnim navdušil park Wrangell-St. Elias. 

vrstam ptic in sesalcev, vključno s Nacionalni park, ki leži na JV 

številnimi grizliji in črnimi medvedi. 

Aljaske, ima kar nekaj zanimivih 

Črede divjadi suvereno topotajo 

statistik: je največji nacionalni park v 

po parku, prav tako je mogoče na 

ZDA, v njem je devet od šestnajstih 

pobočjih gora velikokrat videti ovce 

najvišjih vrhov ZDA, Mt. St. Elias je 

Dall. V močvirjih so losi, ki mulijo 

drugi najvišji vrh ZDA, Mt. Wrangell 

travo. Manjše živali, kot so arktične 

je eden največjih aktivnih vulkanov v 

veverice, bobri, svizci, miši in beli 

Severni Ameriki, ledenik Malaspina 

zajci, se najdejo vsepovsod. Tudi 

lisice in razne divje mačke naseljujejo 

je s površino 3900 km² največji 

park, prav tako je tu ogromno 

nepolarni ledenik v Severni Ameriki 

različnih vrst ptic in sivi volk. Po in impresivni seznam s tem še ni 

parku vodi samo ena neasfaltirana končan. 

cesta, dolga 150 kilometrov in zaprta A na nas sta največji vtis naredila 

za osebna vozila. Da bi naravo odmaknjenost in občutek, da 

ohranili čim bolj nedotaknjeno, je si vstopil v nek pretekli čas. Ta 

organiziran sistem značilnih zelenih občutek je še zlasti izrazit v 

avtobusov, ki obiskovalce redno Kennicottu, opuščenem rudarskem 

prevažajo med različnimi točkami v mestu v osrčju parka, do katerega 

20 

parku. 

vodi 8 ur spektakularne vožnje človeških podvigov. 

predmeti in fotografije iz tistega Jemanje vzorcev v upanju na najdbo zlata. 

21

Nafta 

Leta 1968 se je zgodilo srečno 

naključje, da so na skrajnem severu 

odkrili bogato nahajališče nafte. Našli 

so ustrezne tehnične rešitve črpanja 

nafte, hkrati pa so se lotili velikega 

konstrukcijskega projekta gradnje 

naftovoda. Več kot 1200-kilometrski 

cevovod so gradili tri leta. Cev, ki ima 

približno pol drugi meter premera, 

je večinoma tri metre nad površino, 

ponekod pa teče tudi pod zemljo. 

Cev je položena cikcak, saj se tako 

lažje prenašajo velike temperaturne 

razlike in možni potresni sunki. Nafta 

je po ceveh prvič stekla leta 1977, od 

Purdhoe Baya na skrajnem severu do 

Valdeza na jugu pa nafta potuje pet 

dni. S tem se je v sedemdesetih in 

osemdesetih 

letih prejšnjega stoletja začel največji 

gospodarski in demografski razcvet 

Aljaske. Hkrati z naftovodom je bil 

oblikovan tudi Alaska Permanent 

Fund, sklad, v katerega država Aljaska 

nakazuje 25 % prilivov od nafte. Iz tega 

sklada prejme letno vsak prebivalec 

Aljaske, ki živi tam že vsaj leto dni, 

približno 1.000 USD dividend. Nafta 

je danes sicer še vedno najpomembnejši 

vir za razvoj gospodarstva, sledijo pa 

ji zlato, povečanje turizma, ribolov in 

lesna industrija. 

A tudi zgodba o nafti ima dve plati. 

Valdez, kjer se naftovod konča, je 

javnosti bolj poznan od leta 1989, 

ko je s tankerja Exxon Valdez steklo 

približno 40 milijonov litrov nafte. 

Tristometrski tanker je skozi Zaliv 

princa Williama odplul proti odprtemu 

morju. Med plovbo je kapitan ukazal, 

naj ladja obide ledene gore, ki so se 

Na Aljaski se led topi poËasi. 

pojavile pred njo, potem pa zavije 

nazaj na začrtano pot. Tega manevra iz 

nepojasnjenega vzroka niso pravočasno 

izvedli in tanker je nasedel na čeri. 

Nesreča po količini razlite nafte sicer ne 

spada med največje, a je bila za okolje 

ena izmed najpogubnejših. Močno 

onesnaženih je bilo približno 320 

kilometrov dotlej nedotaknjene obale, 

poginilo je več deset tisoč ptic, nekaj 

sto morskih vider in tjulnjev in nekaj 

deset kitov. Obalo so čistili približno 

štiri leta, vendar so nekateri deli še 

danes onesnaženi. Kljub velikemu 

trudu delavcev in prostovoljcev, ki so 

ob nesreči Exxon Valdeza skušali rešiti, 

kar se je rešiti dalo, je največ škode 

popravila kar narava sama z zimskimi 

viharji in silovitimi valovi. Se pa ob 

vsaki taki nesreči vedno znova pojavi 

vprašanje, koliko človeških napak lahko 

narava še prenese. 

Severno do prihodnosti 

Aljaska je dežela neskončnih gozdov, 

grmečih ledenikov, neštetih fjordov, 

impresivnih planot, grizlijev, losov, 

kitov in največjih lososov na svetu. 

Dežela starih rudarskih mestec iz časa 

zlate mrzlice in z mahom poraslih 

indijanskih totemov. 

Uradni moto države »Severno do 

prihodnosti« je opomnik, da za 

obzorjem leži dežela, ki lahko zagotovi 

novi jutri množicam, ki hrepenijo 

po svobodi. In ljudje, ki živijo tam 

Še najbolj blizu vtisu, ki sem ga 

dobil o tamkajšnjih ljudeh, se mi zdi 

opis, ki sem ga zasledil v enem od 

člankov na spletu: Moški, dva metra 

visok, močan, brez vratu, ramena kot 

omara, z dolgo brado, v zamaščenem 

kavbojskem pajacu, v karirasti srajci 

in bundi. Ki zna popraviti stensko 

uro in letalski motor. In vse vmes. 

Natančno taki so ljudje na Aljaski. 

Ker samo takim je Aljaska všeč. Ker 

morajo biti samozadostni, ker lahko 

tu samo tako preživijo. Na Aljasko ne 

prideš, da bi živel v mestu, v skupnosti, 

ob pedikerju in botoksu. Na Aljasko 

prideš, da bi bil sam. 

VeË kot 1200 kilometrov je dolg cevovod Ëez idiliËno aljaπko pokrajino. 

tekst in foto: Janez Keržan 

Samotna severna deæela. 

22 23

April 2009 - HSE

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?