2. Nasilje me boli - Diana Šumenjak (OŠ Janka Kersnika Brdo) Nasilja med učenci je v šolskem okolju še vedno zelo veliko, oziroma je opažen trend povečevanja. Nemalokrat je opaziti nasilno vedenje učencev tudi do učiteljev. Učitelji se z učenci vsak dan srečujemo, bodisi pri pouku, interesnih dejavnostih, med odmori in <strong>za</strong>to tudi večinoma dobro poznamo svoje učence, njihove navade, interese, način vedenja, komuniciranja, vključenost v šolske aktivnosti in le deloma tudi družinsko sliko. PROBLEM: - da nasilja niti več ne opazimo, smo postali imuni, ker je že tako vsakdanji in mu ne posvečamo pozornosti, - ker ga ne opazimo pa le ta narašča, saj ga ne ustavljamo. Učitelji nimajo časa, da bi ga vsakodnevno reševali, saj jim zmanjka časa <strong>za</strong> pouk. REŠITEV, je le o<strong>za</strong>veščanje in preventiva in dosledno upoštevanje <strong>za</strong>črtanih poti. Na delavnicah otroci spoznajo, da nasilje ni dovoljeno, ker BOLI. Sami sprejmejo ukrepe s katerimi bodo ustavljali nasilna dejanja vrstnikov. Oblikujejo razredna in šolska pravila. <strong>3.</strong> Prvi koraki k zmanjševanju hrupa na šoli - Maruša Tekavčič (OŠ 8 talcev Logatec) V prispevku je predstavljen projekt kot ena učinkovitih metod sodelovalnega učenja med učenci in tudi <strong>za</strong>četek dolgotrajnega procesa zmanjševanja hrupa na šoli. Koncept projektnega učnega dela ima močno vlogo <strong>za</strong> celostni in vsestranski razvoj otrok. Poudarek je na izkustvenem učenju, ki vsestransko aktivira učence. Znanje, ki ga učenci tako pridobe, postane bolj temeljiti in trajno. Pri projektnem učnem delu učitelj vodi in usmerja učni proces ter skrbi <strong>za</strong> uresničevanje ciljev, ki si jih je načrtoval skupaj z učenci. Učencem daje tako možnost, da razvijejo samostojnost in kritičnost. Ob koncu našega projekta je bilo ugotovljeno, da je takšen način dela pozitivno vpliva na sodelovalno klimo med učenci in učitelji. Projekt je povečal kakovost in trajnost pridobljenega znanja ter <strong>za</strong>čel razvijati možnost zmanjševanja hrupa na šoli. 4. Meritve pljučnih prostornin pri dijakih GESŠ Trbovlje - Darja Užmah (GESŠ Trbovlje) V okviru projekta Zdrava šola smo se odločili, da izvedemo raziskovalno nalogo ve<strong>za</strong>no na zdravstveni status naših dijakov. Glede na to, da je v Zasavju <strong>za</strong>radi industrije in neprevetrenih kotlin, zrak precej onesnažen, smo se odločili spremljati pojavnost bolezni dihal. Izhodišče <strong>za</strong> našo raziskavo je bila študija ZZV Ljubljana z delovnim naslovom Zdravje <strong>za</strong> Zasavje. Med drugim so ugotovili, da so kronične bolezni dihal pri otrocih na močneje onesnaženih območjih celotnega Zasavja 2,2-krat pogostejše kot pri otrocih, ki živijo na malo onesnaženih območjih (Vudrag, 2008). Trije dijaki iz <strong>3.</strong> letnika splošne gimnazije so se odločili, da izdelajo raziskovalno nalogo pod mentorstvom prof. Darje Užmah. Pove<strong>za</strong>li smo se z Bolnišnico Golnik, katere usposobljeni zdravstveni tehniki so na naši šoli izmerili pljučne prostornine pri naših dijakih s pomočjo spirometrične metode. Pred samimi meritvami so naši dijaki prostovoljci (N=77) podpisali pristopno izjavo in izpolnili vprašalnih. Rezultate meritev smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Ugotovili smo, da izmerjene vrednosti FEV1/FVC, ki so poka<strong>za</strong>telj obstruktivne pljučne bolezni, ne odstopajo od norme niti pri fantih niti pri dekletih. Poleg kajenja, ki je najpomembnejši dejavnik tveganja <strong>za</strong> nastanek obstruktivne pljučne bolezni, so še preostali dejavniki tveganja: onesnaženje zraka, slabši socialno-ekonomski status, pogostejše okužbe dihal v otroštvu, družinska obremenitev (Gržetić-Romčević, 2008). Dobljeni rezultati ne potrjujejo naše hipoteze, da bo pljučna kapaciteta pri naših preiskovancih nižja od dane norme. To lahko razložimo s tem, da je pojavnost obstruktivne pljučne bolezni ve<strong>za</strong>na na višjo starost, intenzivnost kajenja in daljšo izpostavljenost onesnaženemu okolju. 4
5. Projekt »Varno s soncem« in lasten projekt »Živim polno« - Marko Fink (OŠ Spodnja Idrija) <strong>Zapisnik</strong> pripravili: mag. Branka Đukić in Anja Petrič 5
Change language