Zapisnik zdrave Å¡ole 22. 3. 2013 - Zavod za zdravstveno varstvo ...

2. Nasilje me boli - Diana Šumenjak (OŠ Janka Kersnika Brdo)
Nasilja med učenci je v šolskem okolju še vedno zelo veliko, oziroma je opažen trend povečevanja.
Nemalokrat je opaziti nasilno vedenje učencev tudi do učiteljev. Učitelji se z učenci vsak dan
srečujemo, bodisi pri pouku, interesnih dejavnostih, med odmori in zato tudi večinoma dobro
poznamo svoje učence, njihove navade, interese, način vedenja, komuniciranja, vključenost v
šolske aktivnosti in le deloma tudi družinsko sliko. PROBLEM:
- da nasilja niti več ne opazimo, smo postali imuni, ker je že tako vsakdanji in mu ne posvečamo
pozornosti,
- ker ga ne opazimo pa le ta narašča, saj ga ne ustavljamo. Učitelji nimajo časa, da bi ga vsakodnevno
reševali, saj jim zmanjka časa za pouk.
REŠITEV, je le ozaveščanje in preventiva in dosledno upoštevanje začrtanih poti. Na delavnicah
otroci spoznajo, da nasilje ni dovoljeno, ker BOLI. Sami sprejmejo ukrepe s katerimi bodo ustavljali
nasilna dejanja vrstnikov. Oblikujejo razredna in šolska pravila.
3. Prvi koraki k zmanjševanju hrupa na šoli - Maruša Tekavčič (OŠ 8 talcev Logatec)
V prispevku je predstavljen projekt kot ena učinkovitih metod sodelovalnega učenja med učenci in
tudi začetek dolgotrajnega procesa zmanjševanja hrupa na šoli. Koncept projektnega učnega dela
ima močno vlogo za celostni in vsestranski razvoj otrok. Poudarek je na izkustvenem učenju, ki
vsestransko aktivira učence. Znanje, ki ga učenci tako pridobe, postane bolj temeljiti in trajno. Pri
projektnem učnem delu učitelj vodi in usmerja učni proces ter skrbi za uresničevanje ciljev, ki si jih
je načrtoval skupaj z učenci. Učencem daje tako možnost, da razvijejo samostojnost in kritičnost.
Ob koncu našega projekta je bilo ugotovljeno, da je takšen način dela pozitivno vpliva na
sodelovalno klimo med učenci in učitelji. Projekt je povečal kakovost in trajnost pridobljenega
znanja ter začel razvijati možnost zmanjševanja hrupa na šoli.
4. Meritve pljučnih prostornin pri dijakih GESŠ Trbovlje - Darja Užmah (GESŠ Trbovlje)
V okviru projekta Zdrava šola smo se odločili, da izvedemo raziskovalno nalogo vezano na
zdravstveni status naših dijakov. Glede na to, da je v Zasavju zaradi industrije in neprevetrenih
kotlin, zrak precej onesnažen, smo se odločili spremljati pojavnost bolezni dihal. Izhodišče za našo
raziskavo je bila študija ZZV Ljubljana z delovnim naslovom Zdravje za Zasavje. Med drugim so
ugotovili, da so kronične bolezni dihal pri otrocih na močneje onesnaženih območjih celotnega
Zasavja 2,2-krat pogostejše kot pri otrocih, ki živijo na malo onesnaženih območjih (Vudrag, 2008).
Trije dijaki iz 3. letnika splošne gimnazije so se odločili, da izdelajo raziskovalno nalogo pod
mentorstvom prof. Darje Užmah. Povezali smo se z Bolnišnico Golnik, katere usposobljeni
zdravstveni tehniki so na naši šoli izmerili pljučne prostornine pri naših dijakih s pomočjo
spirometrične metode. Pred samimi meritvami so naši dijaki prostovoljci (N=77) podpisali
pristopno izjavo in izpolnili vprašalnih. Rezultate meritev smo statistično obdelali s pomočjo
računalniškega programa Microsoft Excel. Ugotovili smo, da izmerjene vrednosti FEV1/FVC, ki so
pokazatelj obstruktivne pljučne bolezni, ne odstopajo od norme niti pri fantih niti pri dekletih.
Poleg kajenja, ki je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek obstruktivne pljučne bolezni, so
še preostali dejavniki tveganja: onesnaženje zraka, slabši socialno-ekonomski status, pogostejše
okužbe dihal v otroštvu, družinska obremenitev (Gržetić-Romčević, 2008). Dobljeni rezultati ne
potrjujejo naše hipoteze, da bo pljučna kapaciteta pri naših preiskovancih nižja od dane norme. To
lahko razložimo s tem, da je pojavnost obstruktivne pljučne bolezni vezana na višjo starost,
intenzivnost kajenja in daljšo izpostavljenost onesnaženemu okolju.
4