Zapisnik zdrave Å¡ole 22. 3. 2013 - Zavod za zdravstveno varstvo ...

ZAPISNIK
SESTANKA ZA VODJE TIMOV ZDRAVIH ŠOL (ZŠ)
Datum: 22. 03. 2013
Kraj:
Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana
Prisotni:
Mojca Urbanija – OŠ Ivana Skvarče Zagorje, Diana Šumenjak – OŠ Janka Kersnika Brdo, Damjan Arh
– OŠ Trbovlje, Tjaša Hitti – OŠ Sostro, Saša Igrec – OŠ Jurija Vege Moravče, Mateja Javor – OŠ
Zadobrova, Barbara Jekoš – OŠ Spodnja Šiška Lj, Karmen Kete – OŠ Vide Pregarc Lj, Katarina
Komatara – OŠ Marije Vere Kamnik, Sonja Koželj-Juhant – OŠ Rodica, Petra Miklič – OŠ Kašelj,
Romana Tramšek – DD Ivana Cankarja Lj, Brigita Kumere Rener – OŠ Miška Kranjca LJ, Irena
Leskovar – OŠ Horjul, Alenka Nagode – SEŠ Lj, Meta Ivanuša – OŠ Vič Lj, Bernarda Močilnik – OŠ
Mirana Jarca Lj, Natalija Rožnik – OŠ Ledina Lj, Anita Mikša – OŠ Gradec, Saša Mulec Troha – OŠ
Franceta Bevka Lj, Maja Plazar – OŠ Gabrovka Dole, Jerneja Seibert – BIC Lj, Živilska šola, Elizabeta
Lavrič – DD Poljane Lj, Jasna Clarič Kovač – Gimnazija Litija, Petra Fefer – OŠ 8. talcev Logatec,
Petra Skočir – OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, Barbara Majcen – OŠ Bičevje, Romana Slatine –
OŠ Danile Kumar Lj, Manca Omahen Majnardi – SPSŠB Lj, Mateja Ovsec – OŠ Notranjski odred
Cerknica, Bernarda Pinter – OŠ Mengeš, Marijana Prek – OŠ Livada Lj, Marija Cafnik – OŠ Karla
Destovnika Kajuha Lj, Marija Potisek – OŠ Dr. Antona Debeljaka Loški Potok, Vesna Hlebec - Štruc –
OŠ Kolezija Lj, Lidija Ručman – OŠ Dob, Simona Glavič – OŠ Dobrova, Kristina Sernec – SŠFKZ Lj,
Slavka Podobnik – SUAŠ Lj, Aleksandra Soršak – SZŠ Lj, Danijel Turecky – Zavod za slepo in
slabovidno mladino Lj, Maruša Slanšek – Zavod za gluhe in naglušne Lj, Maja Stepančič – OŠ
Šmartno pod Šmarno Goro, Brigita Svoljšak – OŠ Medvode, Petra Škofic Valjavec – OŠ Vižmarje
Brod, Marjeta Tanko – OŠ Vrhovci Lj, Darja Užmah – Gimnazija in ESŠ Trbovlje, Marko Fink – OŠ
Spodnja Idrija, Jelka Grabljevec – SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Bernarda Zupančič – OŠ Primoža
Trubarja Velike Lašče, Marjanca Bregar – OŠ Nove Jarše Lj, Zdenka Skrt – OŠ Idrija, Irena Ravnikar –
Hriberšek – OŠ Ivana Kavčiča, Tadeja Kržan – OŠ Savsko naselje Lj, Ester Palinkaš – OŠ Toneta Šraja
Aljoše Nova vas, Barbi Vidmar– SŠ Zagorje ob Savi, Cerar Maja – OŠ Janka Modra, Elizabeta
Žnidaršič – OŠ Riharda Jakopiča, Sanja Zgonc – OŠ Vodmat, Ada Perko – SGGOŠ Lj, Mojca Bevc –
IVZ RS, Anja Petelinšek, Nives Letnar Žbogar – vse ZZV Lj.
Sestanek je vodila regijska koordinatorka mreže Zdravih šol, mag. Branka Đukić s pomočjo Anje
Petrič - ZZV Ljubljana.
Dnevni red:
Prvi del: strokovno izobraževanje
Predstavitve prispevkov si je mogoče ogledati na internetni strani zavoda na spletni povezavi
http://www.zzv-lj.si/promocija-zdravja-in-zdravstvena-statistika/zdrave-sole/predavanja .
Program izobraževanja:
»Zdravje – naša največja vrednota« (kritični pogled)
(Nives Letnar Žbogar, dr. med., spec. higiene, ZZV Ljubljana)
1

9.20 – 10.05
»Vstopanje v svet vrednot«
(Samo Belavič Pučnik, univ. dipl. nov., ZZV Ljubljana)
10.05. – 10.40
»Od znanja do ravnanja«
(mag. Tanja Bezić, višja svetovalka, Zavor RS za šolstvo)
10.40. – 11. 00
Odmor
Drugi del: sestanek za vodje timov ZŠ (11.00 – 13.00):
A) OBVESTILA, NOVICE:
• Načrtovanje in evalvacija nalog v programu Zdravih šol:
Anja Petrič z ZZV Ljubljana je izpostavila, na kaj mora biti vodja tima ZŠ pozoren pri izpolnjevanju
obrazcev za načrtovanje in evalvacijo dela. In sicer:
- izpolniti vse potrebne podatke, ki jih obrazec zahteva
- obvezno označiti obdobje, za katerega poročate
- naloge morajo biti zapisane v enakem vrtsnem redu tako v načrtu kot v evalvaciji
- cilje navedete le številčno in jih ne prepisujete
- potrebno je dopisati poklic izvajalca oz. naočno določiti ali je to strokovni delavec šole ali
zunanji sodelavec (ime in primek ni dovolj)
• Kriteriji Zdravih šol: v letošnjem šolskem letu timi Zdravih šol spremljate situacijo na šoli. Junija
2013 bo Kriterije potrebno odposlati na regijske ZZV-je. Kriteriji so namenjeni povratni
informaciji šoli, kakšen je celostni pristop promocije zdravja na šoli, ali se situacija na šoli kaj
izboljšuje (v skladu z zastavljenimi cilji in nalogami) ali ostaja ista.
• Predlog za novo rdečo nit za šolsko leto 2013/14 je: Vrednote: Medgeneracijsko sodelovanje.
Več o tem na zadnjem sestanku ZŠ v tem šolskem letu.
• Zaradi premajhnega števila prispevkov še vedno ni izšla nova številka Biltena Zdravih šol.
Vabljeni k sodelovanju (predstavitev primerov dobre prakse, predstavitev strokovne vsebine)
• Vabimo vas, da sodelujete tudi kot predavatelji s strokovno vsebino na izobraževanju ob
srečanju vodij timov Zdravih šol.
• Spremljanje kakovosti šolske prehrane:
V skladu z 20. členom Zakona o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 3/2013) ter 3. poglavjem Smernic
za zdravo prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ RS)
in območni zavodi za zdravstveno varstvo (ZZV) izvajamo tudi v tem šolskem letu strokovno
spremljanje prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Pri tem ugotavljamo skladnost jedilnikov s
strokovnimi usmeritvami ter zagotavljamo svetovanje šolam na področju šolske prehrane.
• Anketa v povezavi s hrupom:
2

IVZ RS in ZZV-ji izvajamo spletno anketo o pogostosti poslušanja glasbe in zvrsti glasbe (»Kako
pogosto poslušaš glasbo in kakšna zvrst glasbe ti je najbolj všeč«) med učenci in dijaki.
Namen ankete je ugotoviti pogostost, trajanje in glasnost poslušanja glasbe preko slušalk na
prenosnih predvajalnikih glasbe pri naših mladostnikih, saj napačna raba teh naprav lahko
predstavlja nevarnost za poškodbe sluha. Sporočilo o tem je bilo ravnateljem osnovnih in srednjih
šol poslano v februarju. Na podlagi slučajno izbranega vzorca bi radi anketirali skupaj približno
4400 učenk in učencev 7. in 9. razreda osnovne šole ter 2. in 4. letnika srednje šole. Spletno anketo
je potrebno izvesti od 3. do 24. aprila 2013. Dostopna je na spletni strani
http://anketa.ivz.si/GLASBA. V kolikor ste na šolah spregledali sporočilo po e-pošti, bi vas radi
spodbudili za sodelovanje.
• Obvestilo o 4. evropski konferenci s področja promocije zdravja v šolskem okolju,
z naslovom "Equitiy, Education and Health", ki bo potekala v Odensu na Danskem, 7.-9. 10. 2013.
Tudi tokrat bo priložnost, da aktivno sodelujemo in se seznanimo z mednarodnimi usmeritvami ter
izkušnjami drugih držav, vključenih v Evropsko mrežo zdravih šol (mrežo SHE). Več na spletni
povezavi: www.schools4health.dk .
• Ravnateljica ene izmed Zdravih šol se je obrnila na regijsko kooridnatorko s predlogom, da bi
srečanja in sestanke, na katere vabimo predstavnike šol, organizirali v popoldanskem času. Po
besedah ravnateljice “sta vzgoja in izobraževanje osnovna dejavnost šole, pogosta odsotnost
strokovnega delavca pa posledično niža kvaliteto dela. “ Predlog na sestanku vodij timov Zdravih šol v
veliki večini ni bil podprt.
• Na sestanku smo delili zloženko o parodontozi, ki so jo pripravili dijaki s Srednje šole za
farmacijo kozmetiko in zdravstvo
B) PREDSTAVITEV PRIMEROV DOBRE PRAKSE:
Predstavitve prispevkov si je mogoče ogledati na internetni strani zavoda na spletni povezavi
http://www.zzv-lj.si/promocija-zdravja-in-zdravstvena-statistika/zdrave-sole/predavanja .
1. Vrednote in poklicne kompetence – Aljaša Urbanija (Srednja šola Zagorje)
Naša izhodišča v projektu samoevalvacije za opredelitev ciljev so bila naslednja:
• dvigniti kvaliteto pouka in poučevanja,
• opremiti dijake s strategijami, ki jih bodo privedle do aktivnega in trajnega znanja,
• prispevati k oblikovanju pozitivnih vrednot v šoli.
Ker na naši šoli izobražujemo dijake različnih izobraževalnih programov in tudi različnih stopenj
zahtevnosti, smo prepričani, da moramo dijake dobro usposobiti v smislu poklicnih kompetenc. Na
prvi delavnici učiteljskega zbora smo za kurikularni cilj sprejeli strokovno usposobljenost za
opravljanje poklica. Na področju stališč, vrednot, spretnosti pa smo oblikovali cilj: dijaki upoštevajo
pravila kulturnega obnašanja, bontona in vrednot. V komunikaciji z dijaki namreč pogrešamo
poznavanje pravil lepega obnašanja, kulturnega vedenja, spoštovanja vrstnikov in starejših in tudi
ravnanje v skladu z moralnimi vrednotami. Akcijski načrt na ravni šole smo v obliki predloga
pripravile članice tima. Naš cilj je bil, da predlagamo izboljšavo dejavnosti, ki jih na šoli že izvajamo
in uvedeno tudi druge, nove metode dela in dejavnosti, ki bodo prispevale k večji kvaliteti dela in
doseganju zastavljenih prioritetnih ciljev. Učitelji so oblikovali svoje akcijske načrte. V strokovnih
aktivih so nato opredelili skupne akcijske načrte. Članice tima smo vse sodelujoče opozarjale, naj si
postavijo realne, merljive cilje za dejavnosti, s katerimi želijo doseči načrtovana prioritetna cilja.
3

2. Nasilje me boli - Diana Šumenjak (OŠ Janka Kersnika Brdo)
Nasilja med učenci je v šolskem okolju še vedno zelo veliko, oziroma je opažen trend povečevanja.
Nemalokrat je opaziti nasilno vedenje učencev tudi do učiteljev. Učitelji se z učenci vsak dan
srečujemo, bodisi pri pouku, interesnih dejavnostih, med odmori in zato tudi večinoma dobro
poznamo svoje učence, njihove navade, interese, način vedenja, komuniciranja, vključenost v
šolske aktivnosti in le deloma tudi družinsko sliko. PROBLEM:
- da nasilja niti več ne opazimo, smo postali imuni, ker je že tako vsakdanji in mu ne posvečamo
pozornosti,
- ker ga ne opazimo pa le ta narašča, saj ga ne ustavljamo. Učitelji nimajo časa, da bi ga vsakodnevno
reševali, saj jim zmanjka časa za pouk.
REŠITEV, je le ozaveščanje in preventiva in dosledno upoštevanje začrtanih poti. Na delavnicah
otroci spoznajo, da nasilje ni dovoljeno, ker BOLI. Sami sprejmejo ukrepe s katerimi bodo ustavljali
nasilna dejanja vrstnikov. Oblikujejo razredna in šolska pravila.
3. Prvi koraki k zmanjševanju hrupa na šoli - Maruša Tekavčič (OŠ 8 talcev Logatec)
V prispevku je predstavljen projekt kot ena učinkovitih metod sodelovalnega učenja med učenci in
tudi začetek dolgotrajnega procesa zmanjševanja hrupa na šoli. Koncept projektnega učnega dela
ima močno vlogo za celostni in vsestranski razvoj otrok. Poudarek je na izkustvenem učenju, ki
vsestransko aktivira učence. Znanje, ki ga učenci tako pridobe, postane bolj temeljiti in trajno. Pri
projektnem učnem delu učitelj vodi in usmerja učni proces ter skrbi za uresničevanje ciljev, ki si jih
je načrtoval skupaj z učenci. Učencem daje tako možnost, da razvijejo samostojnost in kritičnost.
Ob koncu našega projekta je bilo ugotovljeno, da je takšen način dela pozitivno vpliva na
sodelovalno klimo med učenci in učitelji. Projekt je povečal kakovost in trajnost pridobljenega
znanja ter začel razvijati možnost zmanjševanja hrupa na šoli.
4. Meritve pljučnih prostornin pri dijakih GESŠ Trbovlje - Darja Užmah (GESŠ Trbovlje)
V okviru projekta Zdrava šola smo se odločili, da izvedemo raziskovalno nalogo vezano na
zdravstveni status naših dijakov. Glede na to, da je v Zasavju zaradi industrije in neprevetrenih
kotlin, zrak precej onesnažen, smo se odločili spremljati pojavnost bolezni dihal. Izhodišče za našo
raziskavo je bila študija ZZV Ljubljana z delovnim naslovom Zdravje za Zasavje. Med drugim so
ugotovili, da so kronične bolezni dihal pri otrocih na močneje onesnaženih območjih celotnega
Zasavja 2,2-krat pogostejše kot pri otrocih, ki živijo na malo onesnaženih območjih (Vudrag, 2008).
Trije dijaki iz 3. letnika splošne gimnazije so se odločili, da izdelajo raziskovalno nalogo pod
mentorstvom prof. Darje Užmah. Povezali smo se z Bolnišnico Golnik, katere usposobljeni
zdravstveni tehniki so na naši šoli izmerili pljučne prostornine pri naših dijakih s pomočjo
spirometrične metode. Pred samimi meritvami so naši dijaki prostovoljci (N=77) podpisali
pristopno izjavo in izpolnili vprašalnih. Rezultate meritev smo statistično obdelali s pomočjo
računalniškega programa Microsoft Excel. Ugotovili smo, da izmerjene vrednosti FEV1/FVC, ki so
pokazatelj obstruktivne pljučne bolezni, ne odstopajo od norme niti pri fantih niti pri dekletih.
Poleg kajenja, ki je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek obstruktivne pljučne bolezni, so
še preostali dejavniki tveganja: onesnaženje zraka, slabši socialno-ekonomski status, pogostejše
okužbe dihal v otroštvu, družinska obremenitev (Gržetić-Romčević, 2008). Dobljeni rezultati ne
potrjujejo naše hipoteze, da bo pljučna kapaciteta pri naših preiskovancih nižja od dane norme. To
lahko razložimo s tem, da je pojavnost obstruktivne pljučne bolezni vezana na višjo starost,
intenzivnost kajenja in daljšo izpostavljenost onesnaženemu okolju.
4

5. Projekt »Varno s soncem« in lasten projekt »Živim polno« - Marko Fink (OŠ Spodnja Idrija)
Zapisnik pripravili: mag. Branka Đukić in Anja Petrič
5