Uvod v telefonijo (PDF) - TK2005

Uvod v telefonijo
mag. Peter Peterlin
1

Video: Telephone and
Pregled
telegraph
• Pregled zgodovine
• PBX (Private Branch Exchange)
• Časovna delitev
• Usmerjanje klicev
• Promet
2

Pregled zgodovine
• Telefon sta leta 1876 sočasno patentirala Alexander
Graham Bell in Elisha Grey.
• Napravo sta iznašla sočasno, ne da bi vedela drug za
drugega.
• Bell je poskušal prodati svoj patent Western Union
Company, vendar vodstvo podjetja v njegovem izumu ni
videlo nobene praktične vrednosti.
• Kljub vsemu mu je o svetli prihodnosti svojega izdelka
uspelo prepričati dovolj soinvestitorjev, da je ustanovil
American Telephone and Telegraph Company (AT&T).
AT&T je kasneje kupil celoten Western Union Company.
3

Video: Phone parts
Kako deluje telefon
• Prvi komercialni telefon je bil sestavljen iz enega dela, ki
se je uporabljal tako za govorjenje, kot tudi za poslušanje.
• Kasneje so se razvile naprave z ločenim delom za
govorjenje (mikrofon) in poslušanje (sprejemnik) in tako
omogočile udobno in stalno dvosmerno komunikacijo.
4

Zvočnik
• Srce zvočnika je magnet.
• Okrog stalnega magneta je ovita tuljava. Tako je magnet hkrati stalen in
elektromagnet.
• Če skozi tuljavo, ki je ovita okrog stalnega magneta, teče električni tok
spremenljive jakosti, glede na frekvenco zvoka bo membrana vibrirala
skladno s spremembami toka.
A. Ohišje
B. Slišalka
D. Prepona
E. Vijak
F. Magneti
G. Tuljave
H. Prilagoditveni člen
I. Mehko železo
J. Priključki
P. Poli magneta
W,W. Žice
5

Mikrofon
• Thomas Edison je izumil je ogljeni mikrofon, ki se je in se še vedno
uporablja v večini telefonskih aparatov.
• Oglik, ki se uporablja tudi za izdelavo svinčnikov, ima zanimivo
lastnost. Če nanj deluje mehanska sila, se njegova električna upornost
zmanjša sorazmerno velikosti sile.
6

Mikrofon(2)
• Upogljiva kovinska membrana je v stiku z delom iz ogljika.
• Električni tokokrog je sklenjen tako, da tok teče skozi del iz ogljika.
• Ko zvočni valovi udarjajo v kovinsko membrano, le ta vibrira in
povzroča mehansko silo na ogljik.
• Rezultat je spremenljiv električni tok v tokokrogu skozi ogljik.
• Tako mikrofon pretvaraja energijo zvoka v električno energijo.
7

Telefonski zvonec
• Telefon bi bil kot iznajdba neuporaben, če ne bi omogočal klicani
strani identifikacije, da ga čaka klic
• Dilema, kako uporabiti isto žico za govor in signalizacijo
• Rešitev:
– Generator proizvaja izmenični tok, ki ga je možno ločiti od
eneosmernega toka, ki se uporablja za komunikacijo
8

Video: How to dial
Krožni izbirnik
• Pred letom 1950 se je večina telefonskih povezav vzpostavljala s
pomočjo operaterja in telefonski aparati niso imeli izbirnika.
• Z rastjo števila uporabnikov telefonskega omrežja je ta način postal
zamuden in neuporaben.
• Podjetnik po imenu Strowger je iznašel prvi izbirni sistem. Sumil je, da
lokalni operater klice, ki so namenjeni njemu, posreduje konkurentu.
• Zato je iznašel sistem izbiranja korak po koraku, ki onemogoča tako
početje.
9

Tonsko izbiranje DTMF (Dual Tone Multy-frequency)
• Tonsko izbiranje je posledica začetka dobe ″tipk″ po 2. svetovni vojni.
• Prve tonske izbirnike so razvili Bellovi laboratoriji.
• Delovali so na principu piščali, ki je piskala, dokler je bila pritisnjena
tipka. Sistem je deloval, vendar je bil nezanesljiv.
• Ideja je postala zanimiva v 60. letih ko so se na trgu pojavili poceni in
zanesljivi tranzistorji.
• Večfrekvenčno prenašanje signalov se je ne nivoju medmestnih
povezav uporabljalo že veliko prej, kot v telefonskih aparatih, ker za
generacijo tonov lahko uporabljale vakumske elektronke, ki pa seveda
niso bile primerne za vgradnjo v telefonske aparate.
10

Tonsko izbiranje(2) DTMF (Dual Tone Multy-frequency)
• V sodobnih telefonskih aparatih je vsaka števila (0..9) in posebni zanki
(#,*..) predstavljena kot kombinacija dveh frekvenc.
• S kratico se ta način kodiranja imenuje DTMF (Dual Tone Multyfrequency).
• Frekvence so izbrane tako, da ležijo v sredini frekvenčnega področja,
ki se uporablja za telefonijo.
Frekvenca 1209 1336 1477 1633
697 1 2 3 A
770 4 5 6 B
852 7 8 9 C
941 * 0 # D
11

Potreba po komutaciji
• Telefonski aparat je neuporaben, če ga ni mogoče na zahtevo povezati
s podobno napravo na drugi lokaciji.
• Enostaven sistem povezovanja vsakega telefonskega aparata z vsakim
v omrežju hitro postane neuporaben.
I...število povezav
N…število uporabnikov omrežja
I
=
N( N −1)
2
V primeru 50 uporabnikov bi tako potrebovali 50*49/2=1225 povezav
12

Centrala
• Centrala je prostor, kjer se združijo vse
naročniške parice in je mogoče medsebojno
povezati vsakega naročnika z vsakim.
• Centrala ni zmožna zagotoviti klicov vsem
uporabnikom na enkrat. To pomeni, da
obstaja določena verjetnost blokade klica v
primeru preobremenitve.
• V začetnem obdobju telefonije je bilo
možno vzpostavljati povezave samo na
lokalni ravni.
• Z razvojem povezav in signalizacij na
nivoju central so se odprle možnosti
medomrežnih dalinjskih povezav.
13

Frekvenca
• Frekvenca pove kolikokrat v sekundi objekt zaniha, oziroma se
spremeni napetost ali tok.
• Danes je edina veljavna enota za izražanje frekvence Hertz (Hz).
• Najnižja frekvenca, ki se uporablja v telefoniji, je približno 20 Hz, to je
frekvenca toka zvonenja. Najvišje so frekvence mikrovalovnih
prenosnih sistemov (reda GHz).
14

Govorne frekvence
• Človeško uho zaznava frekvence v področju 20 do 20000 Hz.
• Za prenos razumljivega govora je dovolj frekvenčno področje 300 do
3300 Hz.
15

Dvovodniške povezave
• Zvočni signal se glede na izvedbo prenosa lahko prenaša po 1 do 4
vodnikih.
• Ker je bil telegraf v dobi izuma telefonije zelo dobro razvit, so se tehnike
telegrafskega prenosa nadaljevale in izpopolnjevale tudi v telefoniji.
• Tako so zgodnji telefonski sistemi uporabljali način prenosa preko enega
vodnika.
• Kot drugi vodnik, ki sklene tokokrog, se v tem primeru uporablja zemlja.
16

Dvovodniške povezave(2)
• Na žalost so tudi električni tramvaji v mestih uporabljali podoben sistem
za napajanje z energijo.
• Uporaba skupne mase kot povratnega vodnika je tako v slušalki telefona
povzročala močan šum, ki je oteževal oziroma onemogočal pogovor.
• V telegrafiji ta efekt zaradi uporabe ON/OFF ni bil moteč.
• Zato so sistem prenosa po enem vodiku kmalu nadomestili z
dvovodniškim načinom.
17

Povezave s štirimi vodniki
• Pri razdaljah večjih od nekaj km kvaliteta linije zgrajene iz 4 vodnikov
neprimerno boljša kot linije zgrajene iz 2 vodnikov.
• Uporaba ojačevalnikov, ki odpravljajo izgube zaradi dolžine linije in
jih je pri linijah iz 4 vodnikov lažje realizirati, napajati in stabilizirati.
18

Hibridne 4 vodniške zaključitve
• Problem prenosnih sistemov iz 4 vodnikov je v točki, kjer iz 4 žil
prehajamo v 2 - pojavi se lahko odmev ali osciliranje.
• Pretvorba 2 vodniškega v 4 vodniški način prenosa in obratno se izvaja v
naparavah imenovanih hibridi.
19

PBX
• Prvi telefoni so bili samostojne
naprave povezane v pare.
• Merilo za pomembnost uporabnika v
organizaciji (podjetju) je bilo število
telefonov na njegovi mizi.
• Ko je na mizah začelo primanjkovati
prostora, so se pojavile zahteve po
komutaciji.
• Rodil se je koncept PBX (Private
Branch Exchange).
• Prve PBX centrale so bile patentirane
po pojavu javnih central, ki so bile v
začatku seveda ročnega tipa.
20

Korak po koraku
• Kot smo že omenili, je Strowger leta 1889 (13 let po izumu telefona)
patentiral način izbiranja korak po koraku (step-by-step = SxS).
• Prvi izbirni sistemi so temeljili na zaporednem pritiskanju tipke na
aparatu.
• SxS sistem izbiranja se je hitro uveljavil v telefonskih centralah, ki so
bile instalirane v letih 1920 do 1950.
21

Osnovno rotacijsko stikalo
• Osnova SxS je rotacijsko stikalo, ki lahko poveže en vhod na deset
izhodov odvisno od pozicije.
• Pri dvonivojski arhitekturi z ene lokacije lahko dostopamo do 100
drugih lokacij.
• Seveda lahko opisani arhitekturi dodajamo nove nivoje, ki pa zaradi
praktičnih omejeitev nikoli ni preseglo števila 5 nivojev.
22

Običajni načrt SxS stikala
Prikazana razporeditev je realizirana z dvo nivojsko arhitekturo.
Princip delovanja je sledeč:
• Prva serija impulzov povzroči premik stikala 5 stopenj navzgor.
• Druga serija impulzov povzroči rotacijo stikala 8 za 8 stopenj.
Rezultat je povezava na 58.
23

Crossbar
• Švedi so močno vplivali na
razvoj telefonske tehnike.
• Ericsson je bil zelo inovativen
pri razvoju nove opreme.
• Izdelal je zelo inovativen kos
opreme, imenovan crossbar
stikalo.
24

Crossbar(2)
• Povezava se zakrmili s pomočjo elektromagnetov, ki povzročijo spojitev
izbranega horizontalnega in vertikalnega kontakta.
• Pri crossbar centralah se klic ne krmili direktno s sprejemom impulzov.
• Razvit je bil nov način krmiljenja stikala, ki deluje na principu skupnega
nadzora (common control).
• Osnovni princip delovanja skupnega nadzora je zbiranje celotne
informacije, ki je potrebna za procesiranje klica in nato krmiljenje
povezave.
• Sistem najprej shrani sprejete številke in na osnovi analize le te krmili
stikalo tako, da izvede zahtevano povezavo.
25

Crossbar(3)
• Za izgradnjo večjih sistemov
se crossbar stikala povezujejo
v kaskade.
• Uporabljali so se vse do
prihoda elektronskih central.
26

Časovna delitev
Ideja časovne delitve je v delitvi
razpoložljivega časa v časovna okna!
27

Vzorčenje
• V tokokrogu je stikalo, ki se izmenično odpira in zapira.
• Od hitrosti preklapljanja stikala je odvisno, kako bosta sogovornika
slišala drug drugega.
• Pri kateri frekvenci preklapljanja postane razumljivost zadovoljiva
28

Vzorčenje(2)
• Izkaže se, da zadovoljivo razumljivost govora dosežemo pri frekvenci
vzorčenja, ki je še enkrat višja, kot najvišja frekvenca zvoka, ki ga
želimo prenašati -> v primeru govora je to 2x4000 ali 8000 Hz.
• Rezultat: PAM (Pulse Amplitude Modulation).
29

Vzorčenje(3)
• Namesto enega stikala v tokokrogu dodamo posamezno stikalo na vsak
konec povezave.
• Pri popolni sinhronizaciji, sistem še vedno deluje!
30

Vzorčenje(4)
• Enostavno stikalo na obeh straneh zamenjano z napravo, ki še najbolj
spominja na avtomobilski razdelilnik - komutator.
• Napravi sta nastavljeni tako, da se vrtita sinhronizirano.
• Rotor se vrti z 8000 obrati v sekundi.
31

Digitalizacija
• Kljub uporabnosti ima PAM nekaj velikih pomankljivosti, kot je
občutljivost na šume telefonske linije.
• Današnje poceni elektonske komponente so načrtovane za delovanje z
enostavnimi ON/OFF signali, ki jih imenujemo tudi binarni signali.
• Pojavi se torej potreba po preoblikovanju PAM impulzov v enostavne
binarne signale.
• Temu procesu preoblikovanja pravimo digitalizacija.
• Ker ima PAM impulz neskončno mnogo nivojev ali amplitud, moramo
vsakemu nivoju umetno določiti vrednost, ki je najbližja dejanski.
• Pri večjem številu nivojev, ki jih uporabljamo za primerjavo, je
približek bližje pravi vrednosti.
32

PCM – Pulse Code Modulation
• Vsakemu PAM impulzu
dodelimo numerično
vrednosti. Opisani postopek
se imenuje PCM (Pulse Code
Modulation).
33

PCM(2) – Pulse Code Modulation
• Dobljene numerične vrednosti namesto PAM impulzov prenašamo po
liniji od govornika do poslušalca.
• Večje število kvantizacijskih nivojev omogoča boljše ovrednotenje
PAM impulza.
• V praksi komercialni sistemi uporabljajo 256 nivojev (8 bitov)
• Izračun:
8000 vzorcev na sekundo
8 bitni vzorec
8000 × 8 =
64000bit /
s
34

PCM(3) – Pulse Code Modulation
• Komercialni sistemi so načrtovani tako, da lahko prenašajo 32 in ne 4
simultane pogovore -> E1 TDM sistem.
• To pomeni:
64000 bit/s na govornika
32 govornikov
64000 bit / s × 32 = 2048000bit
/
s
32x64kb/s
0 1 2 3 4 28 29 30 31
2Mb/s
35

Multipleksiranje/demultipleksiranje
36

Prednosti digitalnih sistemov
• digitalna tehnologija se uporablja v celotnem sistemu (visoka
neobčutljivost na šum)
• večkratna izraba vodov in opreme central z uporabo prenosa s
časovnim multipleksom
• vsaka smer prenosa govora ima svoj ločeni kanal (ki ustreza 4-žičnim
povezavam v analognih sistemih)
• majhna poraba prostora
• komutacijsko omrežje z visoko prometno zmogljivostjo in
zanemarljivimi notranjimi blokadami
• v enem samem omrežju je lahko integriranih več vrst storitev:
telefonija, vsi tipi prenosa podatkov in hitri faksimilni prenos.
37

Regenerativni ojačevalnik
• Klasični ojačevalniki so naprave, ki enostavno ojačajo nivo signala in
ga pošiljajo naprej po liniji.
• Regenerativni ojačevalniki, z razliko od klasičnih impulz generirajo na
novo.
• Pravilna pravokotna oblika hitro postane zaobljena in impulz hitro
izgubi obliko, ki še omogoča detekcijo na sprejemni strani.
38

Regenerativni ojačevalnik(2)
• Vzrok popačenja je dejstvo, da telefonska linija ni bila načrtovana za
prenos impulzov ampak analognih govornih signalov.
• Regenerator za vsak posamezen impulz ugotovi ali predstavlja binarno
1 ali 0 in glede na odločitev generira na linijo nov impulz.
• Šumi in ostale nepravilnosti se ne ojačijo in se širijo tranparentno
naprej po liniji.
39

Usmerjanje klicev
40

Video: speeding connections
DDD hierarhija
• Pred pojavom DDD (Direct Distanc Call) hierarhije so vse klice na
velikih razdaljah operaterji vzpostavljali ročno.
• S prihodom DDD je bilo potrebno razviti natančen plan, ki je skupaj s
pametnimi centralami omogočal avtomatično vzpostavljanje povezav
med uporabniki -> klasifikacija komutacijskega sistema.
• Nivojska hierarhija povezuje centrale nižjih nivojev, ki so na različnih
geografskih lokacijah s centralami višjih nivojev.
41

Klasifikacija komutacijskega sistema
• V običajnem primeru so
uporabniki priklopljeni na
centrale razreda 5 oziroma
končne centrale.
• Centrale 1 razreda so vedno
povezane s FTG, saj je to zadnja
možnost, da se klic uspešno
zaključi.
• FTG so načrtovani tako, da
obstaja manjhna verjetnost
blokade klica.
• S tem je zagotovljena visoka
verjetnost uspešne izvedbe klica.
42

Primer DDD usmerjanja
• Kako se izvede klic
klicočega (716) 346-3057
na klicanega (813) 525-
2098
43

Uvod v teorijo prometa
44

Prihod v banko
• Obstaja množica dejavnikov, ki
upravitelju banke narekuje, kako
regulirati storitve:
• Število bančnih okenc
• Število pričakovanih strank v
najbolj prometni uri dneva
• Toleranca strank do čakanja
• Povprečni čas trajanja storitve
na stranko
• Čas največjega dnevnega
prometa
• Ekonomski kazalci
45

Prihod v banko(2)
• Idealen sistem brez čakanja.
• Upoštevati je potrebno dodločene kompromise pri razumnem urejanju
prometa.
• Kompromisi bodo neizbežno povzročali nekaj zakasnitve pri najbolj
prometni uri dneva.
• Osnovni problem je določitev števila potrebnih bančnih okenc.
46

Najprometnejša ura
• Najprometnejša ura (Busy Hour –BH) je zelo pomemben parameter pri
analizi prometa.
• BH pomeni povprečno najprometnejšo uro povprečnega dneva.
47

Zadrževalni čas
• Zadrževalni čas je povprečni čas, ki je potrben, da je stranka postrežena.
48

Sprejemljiva zakasnitev
• Sprejemljiva zakasnitev je povprečni čas, ki ga stranka pri čakanju v
vrsti še tolerira.
49

Reševanje problema
• Ko enkrat uspemo določiti vse naštete parametre, obstajajo standardne
enačbe ali tabele za rešitev opisanega problema – določitev števila
odprtih okenc.
• Vsi omenjeni parametri temeljijo na povprečjih.
50

Graf prihoda strank
51

Izračun
• Postavimo si sledeče zahteve:
• Povprečni zadrževalni čas: 5 minut
• Sprejemljiva zakasnitev: 10 minut
• Hitrost prihodov: 36 strank na minuto
• Količina dela, ki ga morajo opraviti uslužbenci:
36 strank/minuto x 5 minut/stranko = 180 strank-minut
52

Graf za določanje števila okenc
Če sledimo črto 10 minutne zakasnitve in iščemo njeno presečišče s 180 strank-minut vidimo, da
so za dosego želenih zahtev potrebna 4 odprta bančna okenca.
Če pogledamo diagram, lahko opazimo nekaj zanimivosti:
Če bi stranke tolerirale 40 minutno čakanje, bi bila potrebna samo 3 okenca. Dodajanje enega
samega okenca bi zmanjšalo čas čakanja za faktor 4. Opazimo, da dodajanje ali odvzemanje
enega samega okenca dramatično vpliva na čas čakanja.
53

Čakanje v vrsti
SDL
• Klici so se v preteklosti vzpostavljali s pomočjo operaterjev.
• Med dvigom slušalke in oglašanjem operaterja je seveda vedno
pretekel določen čas.
• Seveda je bil ta čas odvisen od števila operaterjev v službi.
• Tukaj se kaže očitna analogija s prej opisanim sistemom v banki - v
obeh primerih uporabniki čakajo v vrsti, da dobijo storitev.
• Tudi v današnjih modernih centralah se uporablja podoben sistem, ki
pa ni tako očiten.
54

Čakanje v vrsti(2)
• Obstaja omejena množica dogodkov, ki omogočajo generacijo tona
izbiranja, sprejema oddanih številk, zahteve prenosnih kapacitet, itd…
in ti dogodki morajo biti prometno načrtovani s podobnimi izhodišči,
kot smo jih ravno navedli.
• Pri PBX centralah se pogosto (zaradi cene izhodnih klicev) uporablja
omejeno število prenosnih kanalov proti javnemu omrežju, ki se lahko
zasegajo v smislu omejene čakalne vrste.
• Parametri, kot so povprečni zadrževalni čas, povprečna intenzivnost
(hitrost) klicev in sprejemljiva zakasnitev, se uporabljajo za prometno
načrtovanje teh kanalov.
55

CCS
• Uporablja se samo v telekomunikacijah (Soroden je izrazu strankminuta
v banki.)
• CCS pomeni 100-klicnih-sekund (C je 100 rimsko).
• Naprimer 10 CCS lahko pomeni:
• 10 klicev po 100 sekund
• 100 klicev po 10 sekund
• 1000 klicev po 1 sekundo
• 1 klic trajanja 1000 sekund
• Kljub temu, da je ta opis včasih zavajajoč, se veliko uporablja za opis
prometa pri PBX ali javnih centralah.
• Poissonove in Erlangove B tabele zahtevajo uporabo CCS za določitev
prenosnih kanalov.
56

Poissonove tabele
Siméon-Denis Poisson
1781-1840
• Namesto, da klicoči potrpežljivo čakajo v vrsti na izvedbo svojega
klica, se pričakuje, da začasno odložijo slušalko in poskusijo kasneje
• Pogost slučaj tega je, kadar kličemo izhodno številko pri PBX
57

Diagram tipične gostote klicev
Kot je pričakovati, je pred 8. uro zjutraj zelo malo aktivnosti. Število klicev nato hitro narašča,
dokler ne doseže najvišje vrednosti ob 10h. Manjši vrhunec doseže število klicev še med 2. in 3.
uro popoldne. Najbolj prometni dan je običajno ponedeljek.
58

Verjetnost blokade
• Verjetnost blokade P je vrednost, ki označuje spremenljivost servisa
(P.02 pomeni, da bosta pri 100 poskusih vzpostavitve klica 2 poskusa
neuspešna in bo klicoči ob blokadi kasneje spet poskušal vzpostaviti
povezavo).
• Vsi prometni izračuni se izvajajo glede na podatke najprometnejše ure.
59

Uporaba tabele
• Za ponazoritev uporabe Poissonovih
tabel za določitev števila potrebnih
prenosnih kanalov pri PBX
aplikaciji, uporabimo sledeče
parametre:
– 100 telefonov v sistemu
– Povprečje trajanja izhodnega
klica v BH 5 minut
– Željena verjetnost blokade klicev
P.02
• CCS izračunamo na sledeč način:
100 telefonov x 5 minut x 60 sekund
/ 100 =300 CCS
Št.prenosnih P.01 P.02 P.03
kanalov
1 0.4 0.7 1.1
2 5.4 7.9 9.7
3 15.7 20.4 24.0
4 29.6 36.7 41.6
5 46.1 55.8 66.6
6 64.4 76.0 82.8
7 83.9 96.8 105.0
8 105.0 119.0 129.0
9 126.0 142.0 153.0
10 149.0 166.0 178.0
11 172.0 191.0 204.0
12 195.0 216.0 230.0
13 220.0 241.0 256.0
14 244.0 267.0 283.0
15 269.0 293.0 310.0
16 294.0 320.0 337.0
17 320.0 347.0 365.0
18 346.0 374.0 392.0
19 373.0 401.0 420.0
60

Uporaba tabele(2)
• Če si natančno ogledamo Poissinovo tabelo lahko ugotovimo nekaj
zanimivih dejstev.
• Z dodajanjem prenosnih kanalov prenosna kapaciteta dramatično
narašča. To pomeni, da vsak dodani kanal prenaša večjo obremenitev.
• Ko skupina kanalov postane dovolj velika (30), se naraščanje njene
učinkovitosti ustavi. V vsakem primeru je večja skupina kanalov
učinkovitejša do določene točke.
61

Agner Erlang
1878-1929
Erlang B
• Kaj, če je uporabnik v primeru, da so vse povezave, zasedene
preusmerjen na drugo povezavo
• Primer je podjetje, ki uporablja več WATS (Wide Area Telephone
Service) linij.
• Če so najbolj ekonomične WATS linije zasedene, se klic preusmeri na
drugo najbolj ekonomično WATS linijo.
– > prometne analize v tem primeru izvajamo z Erlang B
tabelami!
62

Primer uporabe tabele
• Ponujena obremenitev 200 CCS
• Dopuščenih 5 WATS povezav
• Kanali se dodeljujejo po krožnem sistemu
Ponujena
obremenitev
Število prenosnikov
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Pre. Prs. Pre. Prs. Pre. Prs. Pre. Prs. Pre. Prs. Pre. Prs. Pre. Prs. Pre. Prs. Pre. Prs. Pre. Prs.
198 31 167 29 138 27 111 25 86 22 64 19 45 15 30 11 19 8 11 5 6
200 31 169 29 140 27 113 25 88 22 65 19 47 16 31 12 19 8 11 5 6
202 31 171 29 142 27 115 25 90 23 67 19 48 16 32 12 20 8 12 5 7
63

Primer uporabe tabele(2)
• Če sledimo 200 CCS v tabeli opazimo:
• pri prvem kanalu lahko pričakujemo prenos 31 CCS (od teoretično
največ 36 CCS=1 telefon x 3600 sekund /100) in presežek 169 CCS
na naslednjem kanalu
• drugi kanal bo prenašal 29 CCS in imel 140 CCS presežka
• tretji kanal bo prenašal 27 CCS in imel 113 CCS presežka
• tako sledi do 5. linije, ki prenaša 22 CCS in ima 65 CCS presežka
• Privzame se, da se presežek 65 CCS preusmeri na drugo WATS skupino.
• Če ni predviden ukrep za preseženi promet na 5. povezavi, bo 65/200 klicev
blokiranih, kar pomeni P.325 - slaba storitev.
• V praksi so ekonomski izračuni velik faktor pri izračunih potrebnih WATS
povezav.
64

Konec!
65