dr. Kristjan Musek LeÅ¡nik_VEDENJE TAKO ALI DRUGAÄE - Didakta

abc.ed 

VEDENJE TAKO ALI 

DRUGAČE 

K R I S T I J A N M U S E K 

L E Š N I K 

Osnovna šola na slovenskem 

Bled, 19.4.2013

Ne že spet o vedenju!!! 

Vir: www.24ur.com 

Primerov vedenja 2 bo vedno več zaradi naraščajočih stisk in frustracij. 

Primerov vedenja 1 bo vedno več, ker velikokrat slabo razumemo 

njegove vzroke in zato neučinkovito ukrepamo. 

Morda ne pomeni, da se moramo o vedenju pogovarjati več kot doslej. 

Vsekakor pa pomeni, da se moramo pogovarjati drugače, ker 

dosedanje govorjenje očitno ni imelo resnega učinka. 

abc.ed 

Osnovna šola na slovenskem, Bled, 19.4.2013 

kristijan.musek-lesnik@ipsos.si 

Kristijan Musek Lešnik: Vedenje tako ali drugače 

22

VEDENJE TAKO ALI DRUGAČE 

Kako je mogoče, da množice otrok in mladostnikov 

(ter njihovih staršev … pa tudi učiteljev) zmorejo 

razumeti in upoštevati sleherno pravilo nogometa … 

pri šolskih pravilih se jim pa zatakne 

abc.ed 




33

ZAKAJ (IN KDAJ) GOVORIMO O 

VEDENJU 

Ponavadi takrat, kadar se soočimo s 

težavami, povezanimi z vedenjem. 

Zato bom danes govoril 

predvsem o neprimernem 

vedenju (ter njegovih vzrokih in 

soočanju z njim). 

Začeli bomo s tremi MITI (ne 

starogrškimi pač pa sodobnimi miti slovenskega šolskega 

prostora). 

abc.ed 




44

MIT ŠT. 1 

Šola je IZOBRAŽEVALNA ustanova! 

abc.ed 




55

MIT ŠT. 1 


Malo morgen … MIT št. 1 ne drži 

Šola je VZGOJNO- 

IZOBRAŽEVALNA ustanova … pa če s(m)o 

vzgojo še tako pometali iz nje 

abc.ed 




66

MIT ŠT. 1 


Malo morgen … MIT št. 1 ne drži 

Šola je VZGOJNO- 

IZOBRAŽEVALNA ustanova … pa če s(m)o 

vzgojo še tako pometali iz nje 

Šola ni POLIGON za zadovoljevanje 

muh staršev in razvajenih mulcev … pa 

če nas apostoli brezmejnega pedocentrizma in hiperzaščitništva še 

tako prepričujejo v tovrstne zablode … prijazna šola ni razpuščena 

šola, pač pa zahtevna šola, ki otroku pomaga razviti vse potenciale 

abc.ed 




77

MIT ŠT. 2 

Problem nikoli ni v otrocih!!! 

abc.ed 




88

MIT ŠT. 2 

Problem nikoli ni v otrocih!!! Ne ga 

sr…!!! 

Mit št. 2 (ne drži) 

Neprimerno vedenje otrok in mladostnikov – problem je 

vedno tudi v njih (vedenje je vedno interakcija osebe in 

okolja). 

Vzroki teh problemov ponavadi izvirajo iz družin, ožjega okolja in 

širše družbe. 

Vzroki teh problemov so velikokrat sistemski (šolski prostor). 

Pojavnost teh problemov v šolah je ponavadi premo 

sorazmerna s kompetentnostjo šol (učiteljev, svetovalne službe, 

vodstva) za soočanje s takšnimi vedenji (primer nasilje)… 

abc.ed 




99

MIT ŠT. 3 

Mit št. 3: Število vedenjskih problemov 

narašča, ker so današnji otroci (in 

njihovi starši) drugačni od otrok (in 

staršev), ki so včasih prihajali v šolo 

abc.ed 




10 

10

MIT ŠT. 3 

Mit št. 3: Število vedenjskih problemov 

narašča, ker so današnji otroci (in 

njihovi starši) drugačni od otrok (in 

staršev), ki so včasih prihajali v šolo … 

ta mit PA DRŽI!!! 

(primer parkirišče) 

abc.ed 




11 

11

KAKO SE „ZDRAVI“ NEPRIMERNO 

VEDENJE 

Tole bo samo prispodoba … da se ne bo kdo zgražal 

Kaj se zgodi, če imate v zaboju z jabolki gnilo 

jabolko 

Zdrava jabolka sama od sebe ne morejo ozdraviti 

gnilega 

Gniloba se širi na zdrava jabolka 

Proaktivnost: ukvarjati se z okvarjenim jabolkom in ga 

zdraviti ob prvih znakih (če gre), v najslabšem 

primeru pa izločiti (da se zavaruje zdrava jabolka) 

Učenci seveda niso jabolka in niso zdravi ali gnili … je 

pa lahko njihovo vedenje bolj, ali pa manj 

primerno 

Začeti čim prej … 

BTW: velja za vedenje v kateri koli skupini 

abc.ed 




12 

12

ČE ŽELIMO „ZDRAVITI“ NEPRIMERNO VEDENJE, GA 

MORAMO RAZUMETI IN OBENEM POZNATI NAŠE OMEJITVE 

• Vzroki neprilagojenega vedenja v 

šoli so skoraj vedno povezani z 

vzgojo v družini. Pa pika! 

• Vzroki neprilagojenega vedenja v 

šoli so velikokrat povezani z 

družbeno klimo, okoljem. 

• Pogostost teh vedenj v šoli je 

povezana z odzivanjem šole nanje. 

Najprej je treba razumeti različne vzroke 

takšnih vedenj, šele potem se lahko 

uspešno soočimo z njimi. 

Lahko spreminjate 

neustrezne vzgojne 

vzorce v družinah 

Lahko spreminjate 

stanje v družbi 

Lahko vplivate na 

pojavljanje 

neprimernega vedenja v 

šoli 

Vsako vedenje je naučeno in ima neko funkcijo. 

abc.ed 




13 

13

VSAKO VEDENJE JE NAUČENO 

Če se Janezek nauči, da: 

• je učiti se dobro, ker učenje prinese pozitivne posledice, se bo Janezek (in pozneje Janez) učil, 

• je pomagati drugim dobro, ker se (1) zato počuti bolje in (2) bo prej deležen pomoči, ko jo bo sam rabil, 

bo Janezek (in pozneje Janez) pomagal ljudem okrog sebe, 

• je lagati dobro, ker z lažjo prej in lažje doseže svoje, bo Janezek (in pozneje Janez) lagal, 

• je ustrahovati druge in zganjati nasilje dobro, ker tako lažje in prej doseže svoje, bo Janezek (in 

pozneje Janez) zganjal nasilje in ustrahoval … 

DOBRA NOVICA: Če je vsako vedenje naučeno, se 

da vsako neprimerno vedenje tudi „odučiti“ in 

nadomestiti s primernejšim 

SLABA NOVICA: To je velikokrat dosti lažje napisati 

kot narediti!!! Poleg tega ponavadi zahteva voljo 

otroka in podporo staršev. 

abc.ed 




14 

14

VSAKO VEDENJE IMA NEKO 

FUNKCIJO – SLUŽI NEKEMU NAMENU 

DOBRA NOVICA: Če razumemo 

funkcijo nekega vedenja, ga laže 

razumemo 

SLABA NOVICA: Včasih je težko 

razumeti funkcijo vedenja, še posebno, 

če ga želimo razumeti skozi prizmo 

„normalnega“ vedenja 

abc.ed 




15 

15

VSAKO VEDENJE IMA NEKO 

FUNKCIJO – SLUŽI NEKEMU NAMENU 

DOBRA NOVICA: Če razumemo funkcijo 

nekega vedenja, ga laže razumemo 

SLABA NOVICA: Včasih je težko razumeti 

funkcijo vedenja, še posebno, če ga 

želimo razumeti skozi prizmo 

„normalnega“ vedenja 

Pa smo nazaj pri 3. mitu: Otroci, starši 

(tudi učitelji) so drugačni, kot včasih. 

Vendar KAKO 

abc.ed 




16 

16

KLINIČNI PSIHOLOGI: 

VČASIH VEČ „NEVROTSKIH“ TEŽAV 

Niz motenj in težav, pri katerih 

se čustveno nelagodje izraža 

skozi različne telesne, 

fiziološke in duševne težave; 

prevladujoči znak je 

anksioznost oziroma tesnoba. 

abc.ed 




17 

17


DANES V PORASTU MOTNJE OSEBNOSTI 

Motnja osebnosti: sklop patoloških osebnostnih potez, ki 

privedejo do pomembnih motenj delovanja v duševnosti 

in v odnosih z drugimi. 

Vzporedno se pojavljajo motnje v čustvovanju, 

doživljanju, odzivanju, vedenju ter težave v medosebnih 

odnosih. 

Osebnostne motnje so trajne duševne in vedenjske 

značilnosti, kar pomeni, da so nespremenljive ali bolje 

rečeno, slabo spremenljive. 

Diagnosticirajo se pri odraslih. Otroci in mladostniki 

lahko kažejo mnoge opozorilne znake (in imajo še nekaj 

možnosti za spreminanje). 

abc.ed 




18 

18



Vsak človek ima značilen način odzivanja na ljudi in okoliščine – 

obenem je zmožen spreminjati vzorce reagiranja, če se stari načini 

izkažejo za neučinkovite – pri os. motnjah pa poskušajo vzdrževati 

vzorce reagiranja, spreminjati pa okolje. 

Pri ljudeh z m. osebnosti namreč prevladujejo disfunkcionalna 

bazična prepričanja oziroma sheme (jaz sem center sveta, drugi so 

ničvredni), ki nastanejo na podlagi preteklih izkušenj in postanejo 

del vsakodnevnega procesiranja informacij. 

Sebe ne doživljajo kot osebnostno ali duševno motenega (ni 

moten on / moteni so vsi drugi), ne želijo sprememb, saj so 

njihove (čeprav neprimerne) strategije zanje funkcionalne v 

mnogih življenjskih okoliščinah. 

abc.ed 




19 

19



Nekatera disfunkcionalna bazična prepričanja: 

• Paranoidna - ljudje so sovražniki 

• Narcisistična - sem nekaj posebnega 

• Histrionična - moram narediti vtis na druge 

• Antisocialna - ljudi je potrebno izkoristiti 

(Beck in Freeman, 1990) 

abc.ed 




20 

20



Pogostost - podatki iz ZDA (mejna struktura osebnosti) 

• 2,0 % (2000) 

• 5,9 % (2010) 

Strokovne ocene: 10 do 20% populacije (vse vrste os. 

motenj). 

Z motnjami osebnosti se povezuje t.i. „mračna trojica 

osebnostnih lastnosti“, ki jih zaznamuje visoka 

manipulativnost: narcisizem (jaz sem središče sveta), 

machiavelizem (cilj opravičuje sredstva), psihopatija (požvižgam 

se na druge) in prepričanje, da so drugi in družba na svetu 

zato, da služijo mojim interesom – VEDNO VEČ ODRASLIH IN 

OTROK. 

abc.ed 




21 

21

POSLEDICA 

Če raziskave držijo, imamo na šolah danes opraviti s približno: 

• 10 % staršev z resnimi motnjami osebnosti 

• 10 % učencev z vsemi nastavki za resne motnje osebnosti 

• 10 % sodelavci z resnimi motnjami osebnosti 

Velikokrat se zdi, da 90 % časa in energije porabimo za ukvarjanje s temi 

10 % (ker so ukrepi neučinkoviti). Medtem pa zanemarjamo tiho večino, ki 

je zaradi svoje „neproblematičnosti“ odrinjena ob stran. 

Ker se pretirano ukvarjamo z manjšino motenih in jim namenjamo izjemno 

pozornost, v mnogih primerih s tem celo utrjujemo njihove motene 

vedenjske vzorce (v primerih motenj osebnosti s tem utrjujemo 

prepričanja o njihovi izjemnosti in patološke vzorce). 

Pri delu z osebnostnimi motnjami odpovejo 

tradicionalni pristopi in „zdrava pamet“ (policija). 

abc.ed 




22 

22

RAZLIKA MED „NEVROTSKO“ OSEBNOSTJO 

IN OSEBNOSTNIMI MOTNJAMI 

„Nevrotska“ osebnost 

Osebe z motnjami osebnosti (motenim 

značajem) 

Imajo razvito (celo pretirano) vest 

Imajo manj razvito in okrnjeno vest 

Imajo močan občutek za „prav“ in „narobe“ in 

vedno želijo početi „prav“ 

Občutijo krivdo, če čutijo, da so ravnali „narobe“; 

se trpinčijo zaradi občutkov krivde 

Se sramujejo, če storijo kaj neprimernega 

Trpijo če prizadanejo druge 

Si zastavljajo previsoke standarde vedenja, ki jih 

ne morejo vedno uresničiti, zato doživljajo 

močan stres 

So pretirano kritični do sebe, kadar ne uresničijo 

pričakovanj 

Ko gre nekaj narobe, čutijo tesnobo, ki jih žene k 

temu, da poskušajo izboljšati situacijo 

abc.ed 


Motiv: izboljšati sebe in svoje ravnanje 


Ni„glasu“, ki spodbuja „delati prav“ in kara, ko 

„počne narobe“; želi početi, kar mu/ji ustreza 

Ne čutijo krivde; trpinčijo tiste, ki opozorijo na 

njihove napake in neprimerno vedenje 

Nimajo občutkov sramu 

Trpinčijo druge, da dosežejo svoje 

Se ne obremenjujejo z odgovornostjo in niso 

kritični do sebe, ko naredijo nekaj, česar ne bi 

smeli 

Kadar ne uresničijo pričakovanj, najdejo krivce 

zunaj sebe 

Ko gre nekaj narobe, bodo storili vse, da se 

izognejo odgovornosti 


Motiv: ohraniti neprilagojene vzorce in 

odstraniti vse, kar jih ogroža 

23 

23

ZAKAJ JE OSEBNOSTNE (ZNAČAJSKE) 

MOTNJE TEŽKO SPREMINJATI 

• Ker so del človekove osebnostne strukture 

• Ker se ta na vse kriplje brani pred vsem, kar jo ogroža 

• Ker so izjemno manipulativni; namesto, da bi se prilagajali 

okolju, skušajo okolje prilagoditi sebi 

• Dokler bodo čutili, da obvladujejo okolje, bodo manipulirali z 

njim, ko začutijo, da ne gre več, se ne bodo soočili s svojimi 

težavami in odgovornostjo, pač pa se bodo umaknili iz okolja, ki 

ogroža njihovo strukturo in šli tja, kjer bodo lahko naprej 

manipulirali 

• Ker tradiconalni psihološki/terapevstski pristopi ne delujejo. 

• Ker imajo učinkovite strategije izmikanja. 

abc.ed 




24 

24

STRATEGIJE IZMIKANJA PRI OSEBNOSTNIH 

(ZNAČAJSKIH) MOTNJAH - EKSTERNALIZACIJA 

Za svoje neprimerno vedenje / ravnanje vedno krivijo 

druge (spretni manipulanti vas znajo na koncu 

prepričati, da ste sami krivi za njihovo početje) 

Cilj: izogniti se odgovornosti 

„Zdrava“ osebnost 

Podzavesten mehanizem, ker bi bilo 

soočenje s svojo odgovornostjo preveč 

boleče, vir tesnobe 

Osebe z motnjemi osebnosti (motenim 

značajem) 

Načrtna manipulacija: ve, da je naredil 

nekaj neprimernega, vendar „hoče, da ga 

drugi vidijo takšnega, kot se želi 

prikazati“, ker bo tako lažje uresničeval 

svoje cilje 

abc.ed 




25 

25


(ZNAČAJSKIH) MOTNJAH - ZANIKANJE 

Ne priznajo svojih napak in se upirajo soočenju s 

svojo odgovornostjo za težave v življenju; lažejo sebi 

in drugim o svojih dejanjih in namenih, zato, da jim 

damo mir (ne muči jih vest, pač pa naše najedanje) 


Podzavesten mehanizem, ker bi bilo 

soočenje s resnico preveč boleče, 

nevzdržno 


značajem) 

Ne gre za stanje nezavedanja zaradi 

globoke notranje bolečine, pač pa 

načrtno manipulacijo: hlinjenje 

nedolžnosti in ohranjanje vtisa pred 

drugimi 

abc.ed 




26 

26


(ZNAČAJSKIH) MOTNJAH - MINIMALIZIRANJE 

Skušajo zminimalizirati pomembne stvari. Kot del taktike 

lahko priznajo kak del svojega ravnanja, ponavadi manj 

pomembno stvar (cilj: upravljanje vtisa, ki ga imajo drugi 

o njih; ohranjati dober vtis o sebi). 


Celo pretiravajo in katastrofizirajo 

posledice svojih ravnanj, zaradi pretirane 

vesti svoje drobne napake povečujejo v 

katastrofe 


značajem) 

Načrtna manipulacija za izogibanje pred 

odgovornostjo v situacijah, ko so njihova 

ravnanja tako očitna, da jih ne morejo 

povsem prikriti; z lažnim prevzemanjem 

odgovornosti skušajo „polirati“ svojo 

podobo in zmanjšati posledice svojih 

ravnanj 

abc.ed 




27 

27

DOSEGANJE CILJEV PRI OSEBNOSTNIH 

MOTNJAH – MANIPULIRANJE, LAGANJE 

Lažejo, ker to postane del njihovega vzorca vedenja: 

z manipuliranjem ohranjajo moč in prednost. 

(Enakovreden položaj jim ne ustreza; želijo prednost 

pred drugimi in izkoriščati njihove slabosti, zato se 

vedno skušajo postaviti stopničko višje - lažejo celo 

takrat, ko laž na videz nima nikakršne funkcije.) 


Lažejo nezavedno ali hote, cilj je 

zmanjšanje napetosti, tesnobe 


značajem) 

Lažejo načrtno, cilj je vzpostavitev 

prednosti, pozicije moči 

abc.ed 




28 

28


(ZNAČAJSKIH) MOTNJAH – PRIKRITE GROŽNJE 

Mnogi spretni manipulanti ne grozijo neposredno, 

pač pa znajo s prikritimi grožnjami prisiliti druge, da 

igrajo po njihovih pravilih. Če se že zatečejo k 

neposrednemu nasilju, so ponavadi njegovi 

pobudniki in vlečejo niti iz ozadja, medtem ko drugi 

opravijo njihovo umazano delo. 

Cilj: doseči svoje s prikritimi namigi, da se bo zgodila 

cela apokalipsa, če ne bo po njihovo, ali če jih bo kdo 

poskušal soočiti z njihovim neprilagojenim vedenjem 

abc.ed 




29 

29


MOTNJAH – NASILNIŠTVO / NASILJE 

Nekateri manipulanti grozijo neposredno in z 

nasiljem vzpostavljajo nadrejeni odnos. Strah 

uporabljajo kot orožje. 

Cilj: vzpostaviti okolje, v katerem drugi ne bodo upali 

nasprotovati njihovim interesom (pri tem včasih celo 

hlinijo jezo in bes, z namenom preventivnega 

ustrahovanja žrtev) 

Posledica: ohranjanje neprilagojenih vzorcev, ki so 

izrazito trdni, ker (1) gre za zelo uspešno taktiko 

manipuliranja in (2) gre za učinkovito upiranje 

avtoritetam in standardom vedenja. 

abc.ed 




30 

30

VZROKI OSEBNOSTNIH MOTENJ 

VZGOJA 

• Patološki vzorci v družinah 

• Patološki vzorci v družbi 

(pedocentrizem, pravicološko 

svetobolje …) 

abc.ed 




31 

31

SPODBUJANJE PATOLOŠKIH 

VZORCEV NA RAVNI DRUŽINE 

MOJ OTROK PA ŽE NI TAK 

abc.ed 




32 

32


VZORCEV NA RAVNI DRUŽINE 

MOJ OTROK PA ŽE NI TAK 

abc.ed 




33 

33


VZORCEV NA SISTEMSKI RAVNI 

NERAZUMEVANJE, KAJ POMENI 

POJEM „OTROKOVE PRAVICE“ (PRIMER ODLOČBE) 

abc.ed 




34 

34


VZORCEV NA SISTEMSKI RAVNI 

NERAZUMEVANJE, KAJ POMENI 

POJEM OTROKOVE PRAVICE (PRIMER ODLOČBE, SODIŠČA) 

abc.ed 




35 

35

KJE GA NAJBOLJ POLOMIMO V ŠOLAH 

Pri soočanju z (odraslimi ali otroki) z 

osebnostnimi motnjami (ali motnjami 

značaja), ga najbolj polomimo … 

… kadar pristanemo na njihovo igro, ali 

celo vstopimo vanjo ... 

… kadar se (zaradi pomanjkanja 

samozavesti) v strahu umaknemo 

grožnjam in navideznim avtoritetam. 

abc.ed 




36 

36

ZAKAJ GA LOMIMO V ŠOLAH 

• Lomimo ga, ker od odraslih in otrok, ki imajo motnje 

osebnosti, ali imajo nastavke tovrstnih motenj, 

pričakujemo običajne vzorce vedenja in običajne odzive. 

• Lomimo ga, ker ljudi vidimo podobne sebi in 

predpostavljamo, da razmišljajo, skrbijo in čutijo 

podobno kot mi – ljudje z motnjami osebnosti so v 

resnici zelo drugačni. 

• Lomimo ga, kadar sprejmemo njihova pravila igre in se 

spustimo na njihov parket (kjer bomo nujno poraženi – 

njihova igra namreč nima pravil, pa tudi če jih ima, jih 

bodo spremenili takoj, ko jim ne bodo šla v prid). 

abc.ed 




37 

37

KJE GA LOMIMO V ŠOLAH 

• Lomimo ga pri pouku in pri svetovalnem delu, ker 

večina učiteljev in svetovalnih delavcev izhaja iz 

tradicionalnih modelov, ki so lahko bili učinkoviti 

pri delu z drugačnimi težavami in motnjami – pri 

osebnostnih (značajskih) motnjah pa odpovejo. 

• (Namesto, da bi učili otroka novih, bolj 

prilagojenih vzorcev in ga silili v soočenje z 

odgovornostjo, velikokrat sprejmejo njegovo igro 

in ne razumejo, da ne upravljajo več oni z 

otrokom, pač pa on – in njegovi starši – z njimi). 

abc.ed 




38 

38

KAJ POMAGA PRI SOOČANJU Z VEDENJI KI SO (LAHKO) 

POSLEDICA OSEBNOSTNIH (ZNAČAJSKIH) MOTENJ 

Jasna pravila (tudi vzgojni načrt) 

Doslednost pri uveljavljanju jasnih pravil 

Vztrajanje pri pravilih igre (ne pustiti, da nas 

potegnejo v njihovo igro) 

Pedagoška integriteta 

Zdrava pamet 

abc.ed 




39 

39

KAJ POČETI 

• Učencev ne moremo vzgajati namesto staršev – 

lahko jih pa jim (vsaj poskušamo) pomagamo 

razvijati konstruktivne vedenjske vzorce („to je stvar 

staršev“ je slab izgovor za sedenje križem rok). 

• Lahko postavimo jasna pravila in jih dosledno 

uveljavljamo (otrok ima pravico do odkrite povratne informacije tudi takrat, ko ta 

ni prijetna). 

• Lahko razumemo, da je šola vzgojno-izobraževalna, 

ne zgolj izobraževalna ustanova. 

• Lahko razumemo, da prijazna šola ni nezahtevna, 

pač pa tista, ki je na vseh področjih tako zahtevna, 

da otroku pomaga razviti vse potenciale. 

• Včasih za otroka naredimo največ, če mu pustimo, 

da pade in ga podpiramo pri pobiranju. 

abc.ed 




40 

40

Za vzgojo enega otroka je potrebna vsa vas. 

Afriški pregovor 

Otroci niso nikdar posebno dobro poslušali starejših, so jih pa vedno zvesto 

posnemali. 

James Baldwin 

Ni dovolj dati vse od sebe; najprej morate vedeti, kaj početi, in potem dati vse od 

sebe. 

W. Edwards Deming 

Če je vaš cilj ugajati, morate biti pripravljeni na kompromis glede vsega in vsak 

trenutek, dosegli pa ne boste ničesar. 

Margaret Thatcher 

HVALA ZA POZORNOST 

abc.ed 




41 

41

dr. Kristjan Musek LeÅ¡nik_VEDENJE TAKO ALI DRUGAÄE - Didakta

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

dr. Kristjan Musek LeÅ¡nik_VEDENJE TAKO ALI DRUGAÄE - Didakta