Tukaj - Zveza radioamaterjev Slovenije

KONSTRUKTORSTVO
je na isti steber dodati še en beam za WARC obsege, vendar
za kakšno ceno Delta loop: odlična antena, a ponovno se
najdemo pred problemom dodajanja WARC obsegov.
2. Quad antena je usmerjena, z razmerjem naprej/nazaj cca 23
do 25 dB (po podatkih iz literature, sam ga nisem meril).
3. Da bi izkoristil prednost prostega podstrešnega prostora, se
cel nosilni drog vrti v dveh ležajih, ki se nahajata na podstrešju.
Zgornji je kroglični in nameščen pod samim slemenom
strehe, spodnji pa je aksialno radialni valjčni ležaj, kar pomeni,
da nosi celotno težo antenskega droga in antene. Nameščen
je okoli 1,5 m pod zgornjim ležajem na leseni konstrukciji
ostrešja. Nosilni drog ima možnost pomikanja gor/dol
skozi ležaje, kar nam bo kasneje bistveno pri sestavljanju antene.
4. Teža takšne tovarniške antene za 3 obsege po podatkih proizvajalca
Trival antene znaša 12 kg, ker pa imam jaz še dodatne
3 obsege, je narasla tudi teža, vendar ne veliko. Moj jež in
nosilne palice so od navedenega proizvajalca. Teže beamov,
yagic in loopov so bistveno večje.
5. Cena je vedno kamen spotike. Nova 3-band antena stane pri
Trivalu 452 DEM (226 EUR za AD-14-CQ/A)) brez davka (v
času gradnje). Ni malo, v primerjavi z beam antenami (400
EUR in navzgor) pa tudi ne veliko. Kupiti sem moral še 100 m
Cu pletenice 1,5 mm 2 (skupaj je na anteni 165 m žice) s plastično
izolacijo (PF-žica), 55 kovinskih objemk različnih premerov
(takšnih, kot za stiskanje cevi), poteboval sem tudi
120 m koaksialnega kabla RG214, kar sem dobil od prijateljev
(imam dobre prijatelje, hvala jim), dve cevi za steber dolžine
2,5 m premera 50 mm, eno dolžine 2,5m dolžine 1,5 m
premera 45 mm pa sem tudi nekje dobil. Vse potrebne dele
za spajanja cevi v nosilni steber (kline znotraj in objemke zunaj)
so mi izdelali drugi prijatelji, ki imajo ustrezne stroje za
obdelavo kovin. Enako velja za ohišja in nosilce ležajev - tudi
njim gre zahvala... Tu je še nekaj drobnih delov, vijakov z maticami,
plastične vrvice, termoskrčljive bužirke, ploščice iz pleksija
itd. Nisem niti poskušal izračunati povišanja stroškov
(cene), vendar je znatna. Da le soproga ne izve, HI!
6. Učinkovitost z moje lokacije. Hmmm! Po teoriji dela CQ antena
zaradi svoje trodimenzionalnosti tudi na majhnih višinah, iz
luknje (če že ne iz vodnjaka, HI), ni občutljiva na okoliške predmete,
ima zelo nizek kot sevanja, opisujejo jo kot pravo DX
anteno - kot ustvarjena zame. Enake lastnosti ima tudi delta
loop. Resno sem razmišljal o gradnji delta loopa-a, vendar je
zaradi nedobavljivosti trdih Al cevi ta možnost odpadla. Tudi
beam in yagi antene odpadejo. Kdor želi več informacij o lastnostih
omenjenih anten, naj pobrska po Rothamlovem priročniku
o antenah, po Radio priročniku našega Boža Metzgerja
(9A2BR - v tistih časih domača radioamaterska biblija – op.ur.)
ali katerikoli dostopni literaturi... povsod piše enako. .
7. Največji problem – kako sestaviti anteno velikih gabaritov na
samem slemenu strehe. Nikakor! No, ni ravno tako, vsaj jaz
sem se spomnil, kako. Najlažje bi bilo sestaviti beam, yagico
ali delta loop, tu pa gre za trodimenzionalno anteno, pri kateri
je nosilna konstrukcija na sredini višine antene. Kasneje
vam bom v besedilu opisal postopek sestavljanja in umerjanja
CQ antene.
8. CQ antena je od vseh drugih „najtišja“ in najbolj imuna na
razne motnje. To piše v literaturi, pa tudi sama praksa je to
potrdila.
CUBICAL QUAD
9. Šele čas bo pokazal, kako je na vremenske vplive imuna v tej
težji konfiguaciji. Jež in fiberglas palice bi morali imeti dolgo
življenjsko dobo in dovolj veliko mehansko odpornost na veter.
Na srečo pri nas ni ekstremno močnih vetrov in temperatur,
pa tudi snega je vedno manj (na žalost otrok).
10. Zahteva, ki jo izpolnjuje večina anten. Zanke napajam direktno
s 50-ohmskim kablom RG213, brez uporabe baluna.
Namreč, dve zanki, če sta razmaknjeni cca. 0,12 lambda,
imata impedanco 55 ohmov, takrat imata tudi največji dobitek.
Držal sem se približno teh vrednosti (glej tabelo 1) in
nimam nobenih težav s prilagoditvijo na 50-ohmski napajalni
vod. Tudi gama prilagoditve ne uporabljam. Problem
nesimetričnega napajanja na simetrično anteno ne rešujem
z balunom, ker se v praksi ta problem na teh frekvencah
lahko zanemari. Edina posledica nesimetrije je, da diagram
malo „nese“ v stran - za nas brez pomena. Vsak obseg ima
svoj napajalni vod – najboljša in najdražja rešitev (če moraš
kabel kupiti). Najboljša rešitev zato, ker se zanke najlažje
uglašujejo, najmanjši pa je medsebojni vpliv zank in obenem
najboljši prenos energije na zanke.
11. Dobronamerni ljudje, pa tudi tisti, ki to niso, me sprašujejo,
kakšno pajčevino imam na strehi. Prvim potrpežljivo pojasnjujem
ob sogovornikovem občudovanju in odobravanju,
drugim povem, da odpiram zaseben posel, ki mi bo prinesel
velik zaslužek v kratkem času, vendar o tem ne bi smel govoriti.
Našpičijo ušesa – in ob težkem pristanku jim razložim,
da odpiram farmo opic, ker pa morajo biti vesele in
zdrave, sem jim naredil nekaj, po čemer se bodo lahko
vzpenjale in skakale. A, tako – odgovarjajo in se čudijo. Najboljši
so komentarji, ki jih slišim od mimoidočih, vendar so
včasih precej mastni in niso za objavo. Če bi postavil beam,
bi imel 90% manj vprašanj in čudenja, saj je manj vpadljiv,
pa tudi izgleda kot običajna samo „malo“ večja antena.
Vprašanje designa ne bi smelo nikogar vznemirjati in vplivati
na odločitev o gradnji, razen tam, kjer lokalni predpisi „kar
nekaj“ odrejajo, s tem pa tudi to, kaj se sme imeti na strehi.
Tule so formule, po katerih sem preračunal dolžine žic za posamezne
zanke:
Znane enačbe se glasijo:
L z
= (304.6 x 0.965)/f
L r
= (334 x 0.965)/f
kjer je L z
dolžina sevalnega elementa v metrih, številka 0.965
faktor krajšanja s plastiko izolirane žice, f želena frekvenca v
Mhz, L r
pa dolžina reflektorske zanke v metrih. Upošteval sem
frekvence, na katerih najbolj pogosto delam, to pa so v glavnem
SSB frekvence. Širina področja antene mora dopuščati tudi
delo na CW področjih.
Tabela 1 - Izračunane dolžine zank za posamezne obsege
BAND 20m 17m 15m 12m 10m 6m
f [ Mhz] 14.200 18.130 21.220 24.900 28.500 50.110
Lz [m] 20.70 16.20 13.90 11.80 10.31 5.87
Lz/4 [m] 5.17 4.05 3.46 2.95 2.58 1.47
Lr [m] 22.7 17.80 15.20 12.30 11.31 6.43
Lr/4 [m] 5.67 4.44 3.8 3.24 2.83 1.6
Razmiki med sevalnimi in reflektorskimi elementi teoretično
izgledajo takole (tabela 2):
11
Letnik XX1, 1-2/2010
CQ ZRS