Izgorelost in radiografija v Ljubljani, Tina Starc, pdf - Planet GV

Izgorelost (burnout) pri
radioloških inženirjih,
predavateljih in mentorjih kliničnih
vaj na Visoki šoli za zdravstvo v
Ljubljani
Tina Starc

Namen raziskave - ugotoviti
• stopnjo izgorelosti med tremi skupinami
• vpliv stresorjev na delu na izgorelost
• povezavo med osebnostnimi lastnostmi in
izgorelostjo
• razlike v izgorelosti med spoloma

Kdo so anketiranci
• predavatelji na Visoki šoli za zdravstvo –
predavanja + vaje brez pacienta
• klinični mentorji – klinične vaje + praksa
• radiološki inženirji - praksa
Vsem je skupno delo s študenti radiološke
tehnologije.

Izgorevanje - definicija
Sindrom čustvene izčrpanosti, posledica
te pa negativen odnos do samega sebe -
depersonalizacija, zmanjšana
učinkovitost, negativen odnos do dela in
izostajanje čustev do klientov (študentov,
pacientov).
Maslach C, Schaufeli W, Historical and Conceptual Development of Burnout. V: Schaufeli W. Burnout,
Stress in Health Professionals, Chircester, Wiley, 1999

Izgorevanje - definicija
Kristensen et al. so razvili nov vprašalnik, ker
menijo, da je bistvo izgorelosti le čustvena
izčrpanost, oziroma utrujenost in izčrpanost
posameznika zaradi osebnih in dodatnih
dejavnikov, kot sta delo ter delo s pacienti.
Kristensen T, Borritz M, Villadsen E, Christensen KB. The Copenhagen Bunout Inventory: A new tool for the assessment of burnout. Work& Stress, 2005,19(3),
pp 192 – 207, July-September

Copenhagen Burnout Inventory
• osebna izgorelost; stopnjo telesne in duševne
utrujenosti in izčrpanosti, kot jo občuti
posameznik
• izgorelost povzročena zaradi dela; stopnjo
telesne in duševne utrujenosti in izčrpanosti, kot
jo občuti posameznik v povezavi s svojim delom
• izgorelost povzročena zaradi dela s klienti;
stopnjo telesne in duševne utrujenosti in
izčrpanosti, ki jo občuti posameznik zaradi dela s
klienti (pacienti/študenti),

Prednosti / pomankljivosti vprašalnika
• vprašalnik torej podrobneje meri telesno in
duševno izgorelost,
• ne vključuje pa njunih posledic: negativnega
odnosa do dela in izostajanja čustev do klientov.
• ni primeren za brezposelne, saj je drugi del
vprašalnika namenjen tistim, ki za svoje delo
prejemajo plačilo, tretji del pa posebej tistim, ki
svoje delo opravljajo v stiku s klientom
(pacientom ali študentom).

Vloga osebnostnih lastnosti pri nastanku
izgorelosti
Že Freudenberger je poudarjal vlogo osebnosti
pri nastanku izgorelosti.
• težave pri navezovanju stikov z drugimi
• kdor zanemarja osebno življenje
• vso energijo usmerja v službo ter stremi k
popolnosti pri delu
• osebe, ki so v poklic vstopile polne pričakovanj
in idealov …
Ekstravertizem in nevroticizem najbolje
napovesta posameznikovo blagostanje.

Metodologija
Opis vzorca:
• 36 predavateljev Visoke šole za zdravstvo,
• 30 mentorjev klinične prakse ter
• 118 radioloških inženirjev
Dovoljenje za raziskavo je odobrila Komisija
Republike Slovenije za medicinsko etiko.
Raziskava je potekala v januarju 2007.

Sestava vprašalnika
• o zdravstvenih težavah,
• o distresu na delu (dolžina delovnega časa, obseg oz.
količina dela, število pacientov/študentov, težavni
študenti/pacienti, administrativno delo, odnosi s
pacienti/študenti, odnosi z upravo, zdravstveno politiko,
javnostjo
• s Copenhagen Burnout Inventory smo merili izgorelost,
• osebnostne lastnosti – The Big Five Inventory;
vprašalnik s 44 trditvami meri pet osebnostnih lastnosti
(nevroticizem, ekstravertnost, odprtost, prijetnost in
vestnost) na petstopenjski Likertovi lestvici,
• demografskih podatkih

Izračun izgorelosti
• vedno/v zelo veliki meri = 100
• pogosto/v veliki meri = 75
• včasih/do neke mere = 50
• redkokdaj/v manjši meri = 25
• nikoli, skoraj nikoli/v zelo majhni meri = 0,
Povprečne vrednosti posameznih področij izgorelosti
podajo rezultate za posamezno področje (osebno, zaradi
dela, zaradi dela s pacienti), srednja vrednost vseh treh
pa skupno vrednost izgorelosti.
Rezultat nad 50 točk pomeni izgorelost posameznika.

Rezultati in razprava
• vrnjenih je bilo 141 vprašalnikov, od katerih je bilo 138
oz. 76 % veljavnih
• 26 učiteljev Visoke šole za zdravstvo,
• 28 mentorjev klinične prakse ter
• 84 radioloških inženirjev
• žensk 65 %, kar ni naključje, ker sta šolstvo in zdravstvo
feminizirana poklica
• 27 % je bilo samskih, 65 % poročenih in 45 % brez otrok
• starost anketirancev je bila od 21 - 62 let.

Rezultati in razprava
• Izgorelost (več kot 50 točk) je doseglo
13.1 % med vso populacijo .
• predavatelji 23.1 %,
• mentorji kliničnih vaj 10.7 %
• radiološki inženirji 10.8 %

Rezultati in razprava
• Mann-Whitney test pokaže statistično značilne
razlike med predavatelji in radiološkimi inženirji
pri osebni izgorelosti (p = 0,047), pri izgorelosti
zaradi dela s klienti (p = 0,014) in skupni
izgorelosti (p = 0,025).
• Kruskal-Wallisov test pokaže statistično
pomembne razlike med skupinami pri izgorelosti
zaradi dela s klienti (χ2 = 6,26, df = 2, p = 0,04),
na podlagi česar lahko sklepamo, da skupine
anketirancev pripadajo isti populaciji, razen pri
izgorevanju zaradi dela s klienti.

Razprava
Osebna izgorelost:
• nedokončano delo “nosijo” s seboj domov
• slaba didaktična usposabljanja
• pritiski dodatnega - nepedagoškega dela
Izgorevanje zaradi dela:
• večja obremenitev (letno 35 delavnih dni)
Izgorevanje zaradi dela s študenti/pacienti:
• velik vpis študentov
• obremenitev v izpitnih obdobjih
• tutorstvo študentom
• priprave na predavanja

Razprava - vloga distresa na delovnem
mestu pri izgorelosti
Korelacija stresorjev na delavnem mestu z
• osebno izgorelostjo (rs = 0,547, p = 0,000),
• izgorelostjo zaradi dela (rs = 0,591, p = 0,000) in
• izgorelostjo zaradi dela s klienti (rs = 0.581, p =
0.000)
Najvišja korelacija - obseg oz. količina dela
Predavatelji se počutijo manj kompetentne za delo
kot rad. inž.

Osebnostne lastnosti udeležencev
• Med tremi skupinami so mentorji klinični vaj
dosegli najvišje vrednosti ekstravertnosti; so
torej aktivni, samozavestni, prijazni, pogovorljivi,
iščejo družbo in izražajo pozitivna čustva.
• Predavatelji so bolj introvetirani (hladni,
zadržani, nevsiljivi), a so tudi najstarejši med
tremi skupinami in introvertnost s starostjo
narašča, lahko je vzrok zanjo v razmerah na
delavnem mestu.

Osebnostne lastnosti udeležencev
Še do večjih razlik pri povprečnih vrednostih je
prišlo pri vestnosti. Najbolj kompetentni,
redoljubni, največji čut dolžnosti, storilnosti in
samodiscipline imajo radiološki inženirji in
mentorji kliničnih vaj, predavatelji v zgoraj
omenjenih osebnostnih lastnostih močno
zaostajajo.

Vpliv osebnostnih lastnosti na pojav
izogorevanja
• Najmočnejšo statistično korelacijo smo dokazali
med osebno izgorelostjo in nevroticizmom (rs =
0,469, p = 0,00).
• nevroticizem ali čustvena labilnost; osebe, ki so
bolj neuravnotežene, nemirne, slabo
razpoložene, težko obvladljive in negotove,
emocionalno bolj nestabilne

Vpliv osebnostnih lastnosti na pojav
izogorevanja
zaviralci nastanka izgorevanja so
ekstravertnost - družaben, živahen, aktiven, zgovoren,
dominanten, brezskrben (rs = - 0,278, p = 0,002),
prijetnost (rs = - 0,251, p = 0,005) in vestnost
(rs = - 0,268, p = 0,002); odprtost za izgorevanje
ni bila pomembna.

Razlike v izgorelosti med spoloma
ženske : moški
3 : 1
pri osebni (z = - 3,013, p = 0,003) in
skupni izgorelosti (z = - 1,993, p = 0,046).

Regresijska analiza je pokazala, da so
količina dela, nevroticizem in prisotnost
vsaj enega psihosomatskega problema
razložili 43 % variance.

• 13.1% izgorelost
Zaključek
• najvišja med predavatelji
• obseg oz. količina dela vpliva na izgorelost
• nevroticizem je indikator izgorelosti
• ženske so bolj izgorele kot moški
Rezultati raziskave predstavljajo izhodišča
za nadaljnje raziskave.

Hvala za vašo pozornost.

Osebna izgorelost:
• Kako pogosto se počutite utrujeni
• Kako pogosto ste telesno izčrpani
• Kako pogosto ste čustveno izčrpani
• Kako pogosto razmišljate: »tega ne
zmorem več«
• Kako pogosto se čutite povsem izžeti
• Kako pogosto se čutite slabotni ali
preobčutljivi za bolezni

Izgorelost zaradi dela:
• Ali vas vaše delo čustveno izčrpava
• Ali čutite, da ste zaradi dela izgoreli
• Vas vaše delo spravlja v stisko
• Ali se ob koncu delovnega dne počutite
popolnoma izčrpani
• Ali se zjutraj počutite izčrpani, ko pomislite, da
boste morali v službi preživeti še en dan
• Ali čutite, da vas vsaka ura, preživeta v službi,
utruja
• Ali imate v prostem času dovolj energije za
družino in prijatelje

Izgorelost zaradi dela s klienti:
• Se vam zdi delo s klienti naporno
• Vas delo s klienti spravlja v stisko
• Ali vam delo s klienti jemlje vašo
energijo
• Imate občutek, da v svoje delo s klienti
vlagate več kot dobite povrnjeno od njih
• Ste se naveličali dela s klienti
• Se kdaj sprašujete kako dolgo boste
lahko nadaljevali svoje delo s klienti