KonÄno poroÄilo o projektu MAS - Zavod RS za Å¡olstvo

KONČNO POROČILO O PROJEKTU 

» OBLIKOVANJE IN DELOVANJE ODDELKOV ZA PREDŠOLSKE OTROKE S 

POSEBNIMI POTREBAMI Z AVTISTIČNIMI RAZVOJNIMI MOTNJAMI« 

Poročilo pripravil: 

dr. Franci M. Kolenec, 

vodja projektne skupine 

1

KAZALO VSEBINE 

Uvod 3 

1. Namen projekta 3 

2. Cilji projekta 4 

3. METODOLOGIJA 4 

3.1. Instrumentarij in obdelava podatkov 4 

3.2. Obdelava podatkov 5 

3.3. Vzorec in opis skupnih značilnosti otrok, ki so vključeni v spremljavo 5 

uvajanja novosti 

3.3.1. Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana 5 

3.3.2. Center za korekcijo sluha in govora Portorož 6 

3.3.3. Center za sluh in govor Maribor 6 

4. VREDNOTENJE NAPREDKA OTROK S SAM 7 

4.1. Vrednotenje napredka otrok S SAM glede na področja socializacije, 7 

komunikacije, imaginacije 

4.2. Vrednotenje napredka otrok s SAM glede na posamezna področja 8 

Kurikula za vrtec 

4.3. Sodelovanje s starši 9 

4.4. Timsko delo znotraj ustanove ter povezovanje z drugimi strokovnjaki 10 

5. USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH 

10 

DELAVCEV 

5.1. Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana 10 

5.2. Center za sluh in govor Maribor 11 

5.3. Center za korekcijo sluha in govora Portorož 13 

6. EVALVACIJA – REALIZACIJA CILJEV PROJEKTA 14 

7. VREDNOTENJE USTREZNOSTI NAVODIL ZA VZGOJNO- 15 

IZOBRAŽEVALNO DELO Z OTROKI Z MAS 

8. USMERITEV ZA NADALJNJE DELO 16 

9. ZAKLJUČEK 18 

10. UPORABLJENA IN PRIPROČENA LITERATURA 18 

11. PRILOGE 21 

11.1. Pedagoška diagnostika 21 

11.2. Tabela za spremljanje razvoja sposobnosti 36 

11.3. Spremljevalna lestvica za oceno področji primanjkljajev pri otrocih s 48 

SAM 

11.4. Individualizirani program za otroka s SAM 57 

2

UVOD 

V šolskem letu 2006/07 je bila s sklepom ministra z dne 15. 05. 2006, številka 602- 

1/2006 imenovana projektna skupina za koordiniranje in usklajeno delovanje 

uvajanja novosti »Oblikovanje in delovanje oddelkov za predšolske otroke s 

posebnimi potrebami z avtističnimi razvojnimi motnjami, pri Zavodu RS za šolstvo, ki 

se izvaja v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, Centru za korekcijo sluha in 

govora Portorož ter Centru za sluh in govor Maribor. Namen uvajanja novosti je bilo 

zagotoviti ustrezne pogoje – vsebinske, kadrovske, prostorske za vključevanje 

otrok s SAM v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za 

predšolske otroke in jih usposobiti za nadaljnje izobraževanje. 

V projektni skupini so: 

• dr. Franci M. Kolenec, ZRSŠ, vodja 

• Marina Švaglič, ZGN Ljubljana 

• Marta Marenče, OŠ Ledina Ljubljana 

• Alenka Werdonig, CSG Maribor 

• Aleksandra Turk Haskič, CSKG Portorož 

• dr. Bojana Globačnik, MŠŠ 

• Olga Jukič, MŠŠ 

• dr. Marinka Grobler, SC Ljubljana 

S sklepom o spremembah in dopolnitvah sklepa št. 602-1/2006 z dne 15. 3. 2007 o 

uvajanju novosti, je bila, dne 19.10.2007, razrešena članica dr. Marinka Grobler in 

namesto nje imenovana Bojana Caf, Svetovalni center za otroke, mladostnike in 

starše, Ljubljana. 

Z istim sklepom je bila imenovana namestnica vodje projektne skupine mag. Janja 

Cotič Pajntar, Zavod RS za šolstvo. 

S sklepom z dne 04. 05 .2009, številka 602-1/2006(03101) se je izvajanje novosti 

podaljšalo za eno šolsko leto. 

Projekt je potekal v šolskih letih 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009. Končno 

poročilo je nastalo na podlagi vsakoletnih delnih poročil, ki jih hrani vodja projektne 

skupine. 

3 NAMEN PROJEKTA 

Namen projekta je bilo ugotavljanje ustreznih pogojev za individualno in skupinsko 

delo z otroki s spektroavtističnimi motnjami - SAM oziroma motnjami avtističnega 

spektra - MAS (v nadaljevanju: SAM) ter v nadaljevanju zagotoviti ustrezne pogoje: 

• vsebinske, 

• kadrovske, 

• prostorske, 

za vključevanje otrok s SAM v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno 

strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami in jih usposobiti za nadaljnje 

izobraževanje in pridobiti podatke za pripravo novih sistemskih rešitev. Projektna 

skupina je preverjala ustreznost predloga Navodil za vzgojno-izobraževalno delo z 

otroki s SAM in izvajanje dejavnosti v oddelkih pri vzgojno-izobraževalnem delu z 

3

otroki s SAM – potek dela, napredka in odzivov otrok ter pojavnost težav ter da se 

določi program profesionalnega usposabljanja za strokovne delavce v teh oddelkih. 

2 CILJI PROJEKTA 

Cilji projekta so: 

1. predlagati prostorske pogoje za delo z otroki s SAM; 

2. predlagati kadrovske pogoje za delo z otroki s SAM; 

3. pripraviti navodila za vzgojno-izobraževalno delo z otroki s SAM; 

4. izdelati inštrumentarij za spremljanje individualnega in skupinskega napredka 

pri otrocih s SAM; 

4.1. predlagati ustrezno pedagoško diagnostiko za otroke s SAM; 

4.2. ugotoviti ustreznost in uporabnost tabele za spremljanje razvoja 

sposobnosti po programu spodbujanja, razvoja senzorike, motorike, 

kognicije, govora in jezika pri otrocih s SAM; 

4.3. ugotoviti ustreznost in uporabnost lestvice za oceno področji 

primanjkljajev pri otrocih s SAM; 

5. oblikovati model za izdelavo individualiziranega programa pri vzgojnoizobraževalnem 

delu z otroki s SAM; 

6. oblikovati modele sodelovanja s starši pri vzgojno-izobraževalnem delu z otroki 

s SAM; 

7. ugotoviti morebitne ovire pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela z otroki s 

SAM. 

3 METODOLOGIJA 

3.1 INSTRUMENTARIJ IN OBDELAVA PODATKOV 

Pri izvajanju projekta so člani strokovnega tima uporabljali: 

• navodila za delo z otroki s SAM; 

• tabele za oceno otroka s SAM, načrtovanje dela in evalvacijo napredka na 

posameznih področjih razvoja (tabela za spremljanje razvoja sposobnosti po 

programu vzpodbujanja razvoja senzorike, motorike, kognicije, govora in 

jezika); 

• spremljevalno lestvico za oceno področij primanjkljajev (področja socializacije, 

komunikacije in imaginacije), uporaba tabele za pedagoško diagnostiko 

(Cromwell, Narisco2003, A child's promise of hope, Wichita, ZDA: Rainbows 

United, Inc). Omenjena tabela je namenjena oceni statusa otroka, načrtovanja 

dela z njim in evalvacija napredka; 

• principe in elemente posameznih metod, glede na otroka s SAM: 

- govorno-jezikovna obravnava 

- piktografska ritmika in fonetični grafizmi 

- glasbeno ritmične stimulacije 

- govorno-ritmične stimulacije 

- delovna terapija 

- VIGO metoda – pridobivanje jezikovnih sposobnosti (vizualizacija 

govora) 

- metoda ABA – osnova je naučiti otroka obnašanja. 

- metoda TEACCH – učenje in šolanje otrok z avtizmom 

4

- senzorna integracija 

- trening socialnih in komunikacijskih veščin 

- vedenjska terapija 

- funkcionalno učenje 

- PECS – sistem komunikacije z izmenjavo slik 

Člani strokovnih timov, ki so otroke s SAM obravnavali, so uporabljali tudi druge 

metode iz svoje stroke. 

3.2 OBDELAVA PODATKOV 

Obdelava podatkov je bila kvalitativna. Iz tabel pedagoške diagnostike so izpisali 

relevantne podatke o napredku otrok s SAM in jih razvrstili po področjih: 

• Vedenje 

• Socialne veščine 

• Motorika (groba, fina, grafomotorika) 

• Komunikacija in govor 

• Igra (vključno z imaginacijo) 

• Skrb zase 

V teh področjih so zajeta vsa področja kurikula. 

3.3 VZOREC IN OPIS SKUPNIH ZNAČILNOSTI OTROK, KI SO VKLJUČENI V 

SPREMLJAVO UVAJANJA NOVOSTI 

V vzorec so bili vključeni predšolski otroci s posebnimi potrebami s SAM, ki so bili z 

odločbo usmerjeni v enega izmed spodaj, v tabeli, naštetih zavodov. 

Tabela 1: Zavodi vključeni v spremljavo in število otrok s SAM v vrtcu: 

2006/07 2007/08 2008/09 

Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana 2 4 5 

Center za sluh in govor Maribor - - 5 

Center za korekcijo sluha in govora 2 3 2 

Portorož 

S K U P A J 4 7 12 

V zavod/center so bili vključeni samo predšolski dečki. 

3.3.1 ZAVOD ZA GLUHE IN NAGLUŠNE LJUBLJANA 

V predšolski oddelek za otroke s SAM je bilo vključenih v: 

• šolskem letu 2006/07 – 2 dečka 

• šolskem letu 2007/08 – 4 dečki 

• šolskem leta 2008/09 -- 5 dečkov 

s spektroavtističnimi motnjami. Trije otroci za komunikacijo uporabljajo verbalno, dva 

pa neverbalno komunikacijo (se uvajata v PECS – Picture Exchange Communication 

System). Vsi otroci imajo primanjkljaj na področju izražanja čustev in imaginacije, 

medtem ko so na področju socializacije različno uspešni. 

Predšolski oddelek za otroke s SAM na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana deluje 

tretje leto. Skupina ima svoj prostor, organiziran glede na potrebe otrok. Z 

5

organizacijo prostora, opreme, prilagajanjem časa in primerno izbiro dejavnosti je 

mogoče upoštevati senzorične posebnosti otrok, obvladovati njihove vedenjske 

motnje in jim omogočiti učenje. Prilagoditve prostora in opreme, časovne prilagoditve 

in prilagoditve dejavnosti, oblikujejo individualno glede na konkretnega otroka. 

Otroci, vključeni v skupino, so zelo različni in imajo različne prilagoditve v 

individualiziranih programih. 

Vsak otrok s SAM ima toliko časa, kot ga potrebuje, da določeno aktivnost sprejme, 

razume, usvoji in samostojno uporabi pridobljene spretnosti. 

Otroke izredno pomirja redna dnevna rutina, zato vsako jutro naredijo vsakemu 

otroku njegov načrt dneva oziroma urnik. Prav tako jih pomirja tudi pospravljenost 

vseh predmetov v prostoru na stalna mesta. Tako so jim zagotovili predvidljivost in 

zmanjšali število sprememb, na katere so se morali prilagajati. 

Otroke s SAM se enkrat tedensko usmerjeno družijo s skupino otrok brez posebnosti 

iz vrtca Ciciban v enoti Lenka, ki gostuje v prostorih Zavoda. 

3.3.2 CENTER ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA PORTOROŽ 

V predšolski oddelek za otroke s SAM je bilo vključenih v: 

• šolskem letu 2006/07 – 2 dečka 

• šolskem letu 2007/08 – 3 dečki 

• šolskem leta 2008/09 -- 2 dečka 

s spektroavtističnimi motnjami. Dva otroka sta se redno vključila v oddelek septembra 

2008, vendar sta se že v prejšnjem šolskem letu 2006/07 občasno vključevala v 

določene aktivnosti predšolskega oddelka z namenom privajanja na prostor, 

strokovne delavce in otroke. V mesecu septembru je bilo uvajalno obdobje v smislu 

usmeritve na delo v oddelku, oziroma, da sta otroka sprejela dnevno rutino in 

spremembe. Dejavnosti preko dneva sta otroka dobro sprejela in jim sledila. 

Upoštevali so otrokove individualne posebnosti in značilnosti. Pri uvajanju in 

spoznavanju tem so se držali načela postopnosti, izhajali so iz konkretnega in 

prehajalo na abstraktno. Ker sta otroka vodljiva in dojemljiva do pravil obnašanja in 

sprememb, so se pogosto odpravljali ven. Družili so se z otroki iz razvojnega 

oddelka, občasno pa so obiskovali tudi redni vrtec. 

3.3.3 CENTER ZA SLUH IN GOVOR MARIBOR 

Šele v šolskem letu 2008/09 je bila oblikovana skupina otrok s SAM na podlagi 

odločb o usmeritvi. Dve odločbi sta bili izdani do septembra 2008, tri odločbe pa v 

decembru 2008. Tako je bilo v skupino dne 30. 5. 2009 vključenih 5 dečkov s SAM. 

Septembra 2008 sta bila v skupino vključena dva dečka, trije dečki so se pridružili 

decembra 2008. 

Vsi otroci so dečki, vsi razen enega so bili predhodno že vključeni v vrtce v domačem 

kraju. Dva otroka so starši zaradi neprilagojenosti morali predčasno izpisati iz vrtca in 

jima do izdaje odločbe za vključitev v projektno skupino zagotoviti privatno varstvo. 

En otrok je dolgotrajno bolan in ima medikamentozno terapijo, ostali otroci nimajo 

dodatnih zdravstvenih težav. 

Vseh pet otrok je pred vključitvijo v vrtec redno obiskovalo logopedsko obravnavo. 

6

Otroci so vrtec obiskovali redno. En otrok je bil zaradi pogostih obolenj v vrtcu 

prisoten v 52 %, ostali otroci so bili prisotni od 70 do 91 %. Odsotni so bili predvsem 

zaradi bolezni ali zdravniških pregledov. 

Otroci so se dnevno družili z otroci brez SAM, predvsem v jutranjem in 

popoldanskem varstvo, enkrat tedensko ob pevskih vajah, enkrat tedensko pri 

vadbenih urah, priložnostno ob pripravljanju proslav in prireditev za starše ter ob 

skupnih aktivnostih vrtca in staršev. 

4. VREDNOTENJE NAPREDKA OTROK S SAM 

4.1 VREDNOTENJE NAPREDKA OTROK S SAM GLEDE NA PODROČJA 

SOCIALIZACIJE, KOMUNIKACIJE, IMAGINACIJE 

Socializacija 

Otroci s SAM so postali na področju socializacije samostojnejši, predvsem na 

področju skrbi za sebe, pri oblačenju in obuvanju, nekoliko manj na področju čistoče. 

Skupino doživljajo kot svojo, pozorni so na otroke iz svoje skupine in kažejo 

zanimanje za aktivnosti drug drugega. Igra je preprosta, kratkotrajna, v dvojici ali v 

skupini in se zaključi z razdiranjem. Upoštevati je potrebno senzorne posebnosti in 

specifične strahove otrok s SAM. 

Komunikacija 

Dosedanji rezultati projekta kažejo velik napredek na področju komunikacije. Ta se ni 

odvijala le v oddelku z otroki s SAM med otroki in strokovnimi delavci, ampak se je 

razširila tudi na otroke in strokovne delavce širše. Sposobni so poslušati krajša 

navodila, želje znajo sporočiti na svoj način. Za krajši čas komunicirajo tudi med 

seboj. 

Imaginacija 

Imaginacija, igra otrok s SAM je preprosta, konkretna, ponavljajoča se. Razvijajo 

socialno domišljijsko igro, ki je še ponavljajoča se, vendar sprejemajo predloge za 

razširjanje igre. 

Pri socializaciji, komunikaciji in imaginaciji se uporabljajo principi in elementi metod, 

naštetih pod točko 3.1. Metode se uporabljajo glede na značilnosti in zmožnosti 

posameznega otroka s SAM. Najučinkovitejši pristopi so pristopi po principu metod 

ABA, TEACCH, trening socialnih in komunikacijskih veščin, PECS. 

Napredek posameznega otroka s SAM je potrebno vrednotiti izrazito individualno. 

Npr. otrok, ki ni vzpostavljal nobene komunikacije z ostalimi je napredoval, če se je 

naučil uporabiti sliko predmeta, ki ga želi, tako, da jo posreduje odrasli osebi 

(uporaba metode PECS). Otrok, ki vzpostavlja komunikacijo z odraslimi s ciljem 

zadovoljitve svojih potreb, ne pa z vrstniki, je napredoval, če začenja vzpostavljati 

komunikacijo z vrstniki z namenom zadovoljitve svojih potreb (npr. prosi za igračo, 

pokaže vrstnika, da želi igračo, ipd). 

7

4.2 VREDNOTENJE NAPREDKA OTROK S SAM GLEDE NA POSAMEZNA 

PODROČJA KURIKULA ZA VRTCE 

Zaradi velikih individualnih razlik med otroki s SAM ni možno posploševati in 

vrednotiti skupinskega napredka otrok glede na posamezna področja kurikula, zato je 

napredek vsakega otroka opisan po posameznih področjih kurikula. 

Lahko pa zapišemo, da so aktivnosti temeljile na Kurikulu za vrtce. Delo v oddelkih 

je potekalo po načrtu oddelka za otroke s SAM. Iz zapisov je zaznati, da so cilje in 

naloge realizirali skozi različne dejavnosti, omogočili so jim delovno in ustvarjalno 

klimo, vsebine in dejavnosti so bile prilagojene. Otroci so pridobili nova spoznanja na 

posameznih vzgojnih področjih. Otroke so navajali na strpnost in preprečevanje 

agresivnosti. S pomočjo slik so veliko pozornosti posvetili pripovedovanju krajših 

literarnih besedil. Ob glasbeni spremljavi so izvajali različne dejavnosti v ritmu z 

rokami in nogami, izvajali so naravne oblike gibanja, se igrali z različnimi predmeti in 

snovmi. Spoznali so likovne tehnike in materiale, poudarek so dali naravnim 

materialom. Spoznavali so različne rastline, živali in predmete in pojave v bližnji 

okolici. Spoznavali so svoje telo ter osvajali načine negovanja telesa. Matematično 

področje so razvijali skozi igro (razvrščanje predmetov po obliki, barvi …), spoznavali 

različne pojme in orientacijo v prostoru. 

Ocena dosegljivosti ciljev po posameznih področjih 

Gibanje: cilji, ki jih predvideva kurikulum za vrtce na področju gibanja, so dosegljivi z 

ustreznimi prilagoditvami za posameznega otroka s SAM. Prilagoditve predlagajo 

člani multidisciplinarnega tima glede na svoje ugotovitve, vzgojiteljica pa smiselno 

načrtuje dejavnosti. 

Jezik: cilji, ki jih predvideva kurikulum za vrtce na področju jezika, so delno dosegljivi 

z ustreznimi prilagoditvami za posameznega otroka s SAM. Prilagoditve predlagajo 



Umetnost: cilji, ki jih predvideva kurikulum za vrtce na področju umetnosti, so 

dosegljivi z ustreznimi prilagoditvami za posameznega otroka s SAM. Nekateri otroci 

s SAM pa so na področju likovnega ali glasbenega izražanja izrazito uspešni in so 

deležni dodatnih vzpodbud. Prilagoditve predlagajo člani multidisciplinarnega tima 

glede na svoje ugotovitve, vzgojiteljica pa smiselno načrtuje dejavnosti. 

Družba: cilji, ki jih predvideva kurikulum za vrtce na področju družbe, so težje 

dosegljivi in jih je treba posebej razvijati in načrtovati izrazite prilagoditve za 

posameznega otroka s SAM. Prilagoditve predlagajo člani multidisciplinarnega tima 

glede na svoje ugotovitve, vzgojiteljica pa smiselno načrtuje dejavnosti. 

Narava: cilji, ki jih predvideva kurikulum za vrtce na področju narave, so dosegljivi z 

ustreznimi prilagoditvami za posameznega otroka s SAM. Prilagoditve predlagajo 



Matematika: cilji, ki jih predvideva kurikulum za vrtce na področju matematike, so 

dosegljivi z ustreznimi prilagoditvami za posameznega otroka s SAM. Prilagoditve 

predlagajo člani multidisciplinarnega tima glede na svoje ugotovitve, vzgojiteljica pa 

smiselno načrtuje dejavnosti. 

8

Iz poročil je razvidno, da so otroci s SAM lepo napredovali. Napredovanje so jim 

omogočili pristopi in metode, ki so namenjeni otrokom s SAM. Uporaba primernega 

slikovnega materiala je omogočala boljše razumevanje na vseh področjih otrokovega 

funkcioniranja. 

4.3 SODELOVANJE S STARŠI 

Sodelovanje s starši je potekalo sprotno in redno. Poleg govorilnih ur, kjer so se 

pogovorili o napredku in spremembah pri otroku, je sodelovanje potekalo 

vsakodnevno na ravni izmenjave osnovnih, a bistvenih informacij o otrokovem 

počutju, zdravju, naspanosti in potrebi po hrani in pijači ter v skladu z načrtovanim IPjem. 

Stalni stiki s starši so bili namenjeni tudi temu, da se nadaljujejo naloge s strogo 

definiranimi cilji tudi v domačem okolju. Definirajo se postopki, kako pridemo do cilja, 

ki so si ga zastavili. Pri pogovorih s starši so dajali poudarek temu, da so prisluhnili 

njihovim željam in upoštevali domače situacije. Zaradi boljšega prenosa informacij se 

je obnesla oblika zapisa v zvezek, kjer se je opisalo, katero spretnost je otrok osvojil 

in kako. Prav tako pa je bila dobrodošla pisna informacija staršev o opažanjih pri 

otroku s SAM pri njegovem funkcioniranju v domačem okolju. 

Starši so se po potrebi tudi telefonsko zanimali za konkretne dogodke dneva. Izpeljali 

so srečanja staršev s predavanji in razgovori. Starši so se udeleževali govorilnih ur, 

proslav in ostalih prireditev. Poleg rednih srečanj so strokovni delavci pripravili za 

starše, otroke s SAM in sorojence tudi skupne aktivnosti v naravi, prilagojene 

interesom otrok in v skladu z letnim časom. 

Starši izražajo zadovoljstvo nad obliko vključitve. Opažajo napredek otrok, ki pa je 

različen na posameznih področjih. Težave v vedenju otrok, ki se pojavljajo doma, 

izzvenevajo počasi. Starši bi želeli tudi obiske na domu s ciljem svetovanja v 

konkretni situaciji. 

Starši so dobili navodila sproti, v konkretni obliki. Občasno so hospitirali v skupini, 

tako so dobili model, kako pristopiti k otroku pri posameznih aktivnosti. Tako je bila 

generalizacija osvojenih spretnosti uspešnejša. 

Skupinskem delu s starši otrok s SAM so namenili najmanj 4 krat letno. Vsebinsko 

so pokrivali specifična področja primanjkljajev pri otrocih s SAM ter opise pristopov in 

metod, ki se obnesejo pri delu z otroki s SAM. Delo v skupini s starši je bilo 

namenjeno tudi izmenjavi izkušenj med starši. 

Starši so imeli možnost podrobno (lahko tudi pisno) opisati vedenje otroka s SAM, ki 

jih skrbijo. S starši so vodili usmerjene razgovore v kakšnih situacijah se opisana 

vedenja pojavljajo. Staršem so posredovali izkušnje s podobnim vedenjem pri otroku 

s SAM. 

Staršem je bil individualiziran program predstavljen v podrobnosti. Pojasnjen jim je bil 

namen prilagoditev ter principi posameznih pristopov, ki jih uporabljajo. 

9

4.4 TIMSKO DELO ZNOTRAJ USTANOVE TER POVEZOVANJE Z DRUGIMI 

STROKOVNJAKI 

V timu so se redno in sproti povezovali vsi člani strokovne skupine. 

Člani strokovne skupine (tima): 

• diplomirana vzgojiteljica 

• specialni in rehabilitacijski pedagog, surdopedagog-logoped, 

• specialni in rehabilitacijski pedagog, logoped-surdopedagog, individualna 

obravnava 

• psiholog-svetovalni delavec 

• delovni terapevt 

• fizioterapevt-pri otrocih, ki so potrebovali fizioterapevta 

• socialni delavec 

• na Centru za korekcijo sluha in govora Portorož z pogodbo ZZRS tudi 

pedopsihiater 

Timsko delo je potekalo dobro. Strokovna skupina se je formalno sestala tri-krat na 

leto. Skozi vse leto pa so potekale sprotne konzultacije (načrtovanje dela, 

usklajevanje), izmenjava mnenj in informacije o tem, kakšno je otrokovo počutje, 

kako se počuti v skupini in kakšna je njegova koncentracija in pozornost pri delu, ali 

so motnje vedenja in prisotnost avtoagresije močneje izražene. O morebitnih 

organizacijskih težavah in problemih so obveščali vodstvo. Sodelovanje med člani 

strokovnih skupin je potekalo stalno. 

Tim redno sodeluje z zunanjimi strokovnjaki, ki v drugih inštitucijah obravnavajo 

otroke s SAM. Najpogosteje gre za pedopsihiatre, lahko pa tudi pedonevrologe, 

zdravnike drugih specialnosti, fizioterapevte …. 

5. USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV 

Vodstva zavodov so poskrbela za usposabljanje in izobraževanje strokovnih 

delavcev, ki delajo z otroki s SAM v času trajanja projekta. Organizirali so različna 

predavanja, povabili strokovnjake iz tujine. Udeleževali so se srečanj, ki jih organizira 

Center za avtizem in drugi organizatorji doma in na tujem. 

5.1 ZAVOD ZA GLUHE IN NAGLUŠNE LJUBLJANA 

V ZGNL so organizirali seminarje za zunanje in notranje udeležence v okviru 

kataloga KATIS. Izvedli so tudi dve predavanji za vzgojiteljice in pomočnice 

vzgojiteljic ter strokovne in vodstvene delavce vrtca Ciciban v Ljubljani. 

Leto 

2006/07 

• Udeležili so se predstavitve principov metode TEACCH-Strategija učenja otrok s 

SAM,Center društvo za avtizem, Ljubljana 

• Udeležba na predstavitvi principov metode TEACCH-Strategija učenja otrok s SAM, 

Center društvo za avtizem (seznanitev strokovnih delavcev Zavoda), Ljubljana 

• Udeležba na srečanju -- Zgodnja vedenjska intervencija in metoda ABA pri delu z 

otroki s SAM in obravnava problematičnega vedenja pri otrocih s SAM in drugimi 

pervazivnimi motnjami, Inštitut za avtizem in sorodne motnje in ZGNL. 

• Udeležba na seminarju PECS, začetna stopnja, predavateljica Julia Biere. 

Usposabljanje za delo po metodi PECS. 

• Teorija uma in druge teoretične predpostavke o avtizmu, predavatelj dr. John Lawson. 

Predstavitev teorij, ki razlagajo, zakaj pri osebah s SAM prihaja do značilnih 

10

Leto 

2007/08 

Leto 

2008/09 

primanjkljajev, Center društvo za avtizem, Ljubljana 

• Sodelovanje na posvetu »Reševanje problematike avtizma v Sloveniji« v organizaciji 

Društva za avtizem, Ljubljana 

• »Zgodnja obravnava otrok z avtizmom in sorodnimi motnjami«, izvedba Lynn Center, 

ZDA. 

• Izvedli so seminar »Metoda in načini dela pri otrocih z znaki avtizma 1. del« 

Organizacija in izvedba ZGNL, Ljubljana 

• Predavanje Marin Švaglič »Diagnostika in diferencialna diagnostika« za strokovne 

delavce ZGNL, Ljubljana 

• Aktivno sodelovanje na mednarodnem posvetu na Rijeki, »Dani ustanove«, Rijeka 

• Seminar »Metode in načini dela pri otrocih z znaki avtizma 1. del in 2. del«. 

Organizacija in izvedba ZGNL, Ljubljana 

• Zgodnja obravnava otrok z avtizmom«, predavateljica Jo Stevens, direktorica EarlyBird 

programa pri National avtistic Society. 

• Aktivno sodelovanje na 7. mednarodnem znanstvenem posvetu , International scientific 

conference, z referatom »Kako komunicirati« 

• Izzivi pri izobraževanju otrok in mladostnikov s SAM, predavateljica dr. Rita Jordan, 

prednosti in pomanjkljivosti inkluzivnega izobraževanja otrok s SAM. Usmeritev za 

podporo otrokom in mladostnikom pri razvijanju socialnih veščin. Center društvo za 

avtizem, Ljubljana 

• Hospitacija članic projektne skupine za izvajanje novosti »oblikovanje …« v razredih z 

učenci s SAM, Ljubljana 

• Avtistično mišljenje in etika avtizma, komunikacija, socialni odnosi, seksualnost, 

čustva, predavatelj dr. Theo Peters, Doživljanje in mišljenje oseb s SAM, pomembnost 

razumevanja drugačnosti, strpnost, organiziranje podpore. Center društvo za avtizem, 

Ljubljana 

• Obisk strokovnih delavcev na Centru za avtizem na Rijeki, Rijeka 

• Hospitacije v oddelkih z otroci s SAM prof. Vladimirja Benkovića in predavanje, 

povratna informacija in predlogi za nadaljnje delo. 

• Preko projekta Leonardo da Vinci (CEDEFOP) so organizirali 5-dnevno srečanje 

strokovnjakov in staršev iz držav Evropske unije, ki so predstavili načine vzgoje in 

izobraževanja v svojih državah, ter organizacij staršev in nevladnih organizacij za 

pomoč osebam z MAS. 

• Obisk strokovnih delavcev Ustanove za osebe z avtizmom na Dunaju, Dunaj 

• Aktivna udeležba na XVI. Izobraževalnih dnevih v Termah Zreče, Osebe s SAM. 

Dnevi specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, Zreče 

• Preko projekta Leonardo da Vinci - Mobilnost so organizirali šesttedensko delovno in 

izobraževalno prakso na trenutno najboljši izobraževalni ustanovi za otroke z MAS 

Veliki Britaniji – Columbia Grange School v Washingtonu. 

• V aprilu in maju 2009 so skupaj s starši obiskovali program EarlyBird, ki ga je 

organiziral Center za avtizem, Ljubljana 

• Vodstvo ZGNL so se preko projekta Leonardo da Vinci - Mobilnost udeležile 

strokovnega obiska v več ustanovah za otroke z MAS v Londonu. 

• Predstavitev smernic za celostno obravnavo oseb s SAM. Predstavitev zaključkov dela 

medresorske delovne skupine. Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana 

5.2 CENTER ZA SLUH IN GOVOR MARIBOR 

Strokovni delavci Centra za sluh in govor Maribor (CSGM) so se udeleževali 

strokovnih srečanj, posvetov in konferenc v okviru Centra za avtizem, Instituta za 

avtizem in drugih organizatorjev. 

Leto 

2005/06 

• Komunikacija s autističnom djecom, predavatelji: dr. Sten Christerson, Britt-Marie 

Lind, Elisabeth Faelling, vsi iz Oerebro, Švedska, prof.dr.sc. Vlatka Mejaški Bošnjak, 

nevrologinja, MF Zagreb, doc.dr.sc. Biserka Rešič, nevrolog, MF Split. Predstavljena je 

bila praktična uporaba metod, primernih za delo z otroki s SAM ter njihova teoretska 

ozadja, Maribor 

11

Leto 

2006/07 

Leto 

2007/08 

Leto 

2008/09 

• Udeležba na predstavitvi principov metode TEACCH-Strategija učenja otrok s 

SAM,Center društvo za avtizem, Maribor 

• Elza Sabolič: Obravnava avtizma, spoznavanje s problematiko,pristopi pri obravnavi. 

CSG, Maribor 

• Alenka Werdonig: Avtizem, etiologija,značilnosti,obravnava. CSG, Maribor 

• Jana Papež, Barbara Tetičkovič: Strategija učenja otrok z avtizmom z metodo 

TEACCH, predstavitev principov metode. CSG, Maribor 

• Obisk Centra za avtizem v Zagrebu, delo po skupinah, delavnice za odrasle s SAM, 

Zagreb 

• Obisk OŠ Liverpoolu v Angliji, obisk oddelkov za otroke s SAM. 

• Udeležba na predstavitvi principov metode TEACCH-Strategija učenja otrok s SAM, 

Center društvo za avtizem (seznanitev strokovnih delavcev Centra). Maribor 

• Program Ealybird plus, predavateljica: Jo Stevens, predstavitev programa Earlbird plus, 

ki se sistematično izvaja v Veliki Britaniji za starše in vzgojitelje otrok s SAM. 

Predstavitev načina dela ter vsebina. Spell ovir-pojasnitev pristopa. 

• Avtizem in sorodne motnje, pedavateljica Elza Sabolič in Robnik Renko, Center za 

psihodiagnostična sredstva, Maribor 

• Zgodnja vedenjska intervencija in metoda ABA pri delu z otroki s SAM in obravnava 

problematičnega vedenja pri otrocih s SAM in drugimi pervazivnimi motnjami, 

Društvo za center za avtizem, Maeribor 

• PECS seminar, začetna stopnja, predavateljica Julia Biere. Usposabljanje za delo po 

metodi PECS. 

• Modifikacija vedenja in individualni program za otroke s SAM, predavateljica mag. 

Barbara Kerr, dr. med. Predstavitev teoretičnih izhodišč metode modifikacije vedenja 

in primer ustreznega individualiziranega programa. 

• Teorija uma in druge teoretične predpostavke o avtizmu, predavatelj dr. John Lawson. 

Predstavitev teorij, ki razlagajo, zakaj pri osebah s SAM prihaja do značilnih 

primanjkljajev, Center društvo za avtizem, Maribor 

• Senzorna integracija in populacija otrok s SAM, predavateljica mag. Elisabeth 

Sochting, dipl. del. terapevtka. Predstavitev Teorije senzorne integracije, principov 

Senzorne terapije, razumevanje pomembnosti pravilne senzorne integracije. 

• Senzorna integracija in populacija otrok s SAM, predavateljica mag. Elisabeth 

Sochting, dipl. del. terapevtka. Predstavitev Teorije senzorne integracije, principov 

Senzorne terapije, razumevanje pomembnosti pravilne senzorne integracije 

(nadaljevanje). 

• Hospitacija strokovnih delavcev ZD in UKC Maribor v oddelkih z otroki s SAM. 

Maribor 

• Hospitacija članic projektne skupine za izvajanje novosti »oblikovanje …« v razredih z 

učenci s SAM, Maribor 

• Socialne zgodbe, predavatelj iz The Gray Center, Teoretično ozadje in praktična 

uporaba metode socialnih zgodb pri razvijanju socialnega razumevanja in socialnega 

učenja. Center društvo za avtizem, Maribor 

• Izzivi pri izobraževanju otrok in mladostnikov s SAM, predavateljica dr. Rita Jordan, 

prednosti in pomanjkljivosti inkluzivnega izobraževanja otrok s SAM. Usmeritev za 

podporo otrokom in mladostnikom pri razvijanju socialnih veščin. Center društvo za 

avtizem, Maribor 

• Avtistično mišljenje in etika avtizma, komunikacija, socialni odnosi, seksualnost, 

čustva, predavatelj dr. Theo Peters, Doživljanje in mišljenje oseb s SAM, pomembnost 

razumevanja drugačnosti, strpnost, organiziranje podpore. Center društvo za avtizem, 

Maribor 

• Izkušnje in perspektiva obravnav oseb s SAM, predstavitev projekta Beograd-Zagreb 

(prvo leto), ZUDV Dornava, Dornava 

• Izobraževanje in socialna integracija otrok s SAM, predavatelja Laura Briggin in 

Matthew McAlear. 

• Hospitacija pedopsihiatrinje dr. Nataše Potočnik Djačman v oddelkih centra, v katere so 

vključeni otroci s SAM in so vključeni v njeno obravnavo, Maribor 

• Aktivna udeležba na XVI. Izobraževalnih dnevih v Termah Zreče, Osebe s SAM. Dnevi 

specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. Zreče 

• Ogled Centra za avtizem na Rijeki. Spoznavanje organizacije dela, oblike in načine 

12

dela.Rijeka 

• Hospitacije v oddelkih z otroki s SAM prof. Vladimirja Benkovića in predavanje, 

povratna informacija in predlogi za nadaljnje delo. 

• Predstavitev smernic za celostno obravnavo oseb s SAM. Predstavitev zaključkov dela 

medresorske delovne skupine. Ministrstvo za šolstvo in šport.Ljubljana 

• PECS seminar, začetna skupina, izvajalka Julia Biere. Usposabljanje za delo po metodi 

PECS. Center društvo za avtizem., Maribor 

• PECS seminar, nadaljevanje, izvajalka Julia Biere. Nadgradnja znanja po uporabi 

PECS. Center društvo za avtizem, Maribor 

• Najnovejši razvoj v zgodnjem odkrivanju, diagnozi in zgodnji obravnavi za majhne 

otroke s SAM, predavatelj dr. Tony Charman. Pregled znanstvenih raziskav o 

pojavnosti avtizma, učinkovitost zgodnje obravnave, pristopih pri diagnosticiranju. 

5.3 CENTER ZA KOREKCIJO SLUHA IN GOVORA PORTOROŽ 

Na Centru za korekcijo sluha in govora Portorož (CKSG) so se strokovne delavke 

udeleževale posvetov in kongresa o avtizmu v Italiji. Udeleževali so se tudi strokovnih 

srečanj, posvetov in konferenc v okviru Centra za avtizem in drugih organizatorjev. 

Leto 

2006/07 

Leto 

2007/08 

• Udeležba na predavanjih in delavnicah na temo: Avtizem-zmote in dejstva v 

defektologiji (S. Golubovič, M. Šekularac, D. Tamaš), Center društvo za avtizem, 

Ljubljana 

• Modifikacija vedenja in individualni programi za otroke z SAM – B. Kerr, Center 

društvo za avtizem, Ljubljana 

• Zgodnja obravnava otrok z avtizmom, Center društvo za avtizem, Ljubljana 

• Nadomestna komunikacija PECS, Center društvo za avtizem, Ljubljana 

• Ogled Centra za avtizem-enota Rijeka, Rijeka 

• Udeležba na predavanju dr. Branke Jurišič: Spreminjanje motečega vedenja, Center za 

korekcijo sluha in govora, Portorož 

• HANDLE pristop-začetno usposabljanje in pridobitev certifikata, Center društvo za 


• Body language EBL – 3. stopnja – Elza Sabolič, Center za korekcijo sluha in govora, 

Portorož 

• Senzorna integracija in populacija otrok s SAM, mag. Elisabeth Sochting, dipl. del. 

terapevtka, Portorož 

• Poučevanje otrok z avtizmom: Metoda TEACCH, Center za korekcijo sluha in govora, 

Ljubljana 

• Udeležba na predavanju dr. John Lawson: Razumevanje stanj avtističnega spektra, 

Center za avtizem, Ljubljana 

• Otroški avtizem in sorodne motnje, Center društvo za avtizem, Ljubljana 

• Program funkcionalnega učenja – učenje za življenje, Inštitut RS za 

rehabilitacijo,Ljubljana 

• The Listening Program, London 

• Funkcionalno učenje, Center za korekcijo sluha in govora, Portorož 

• Earlybird plus program, Center društva za avtizem, Ljubljana 

• Udeležba na mednarodni konferenci: Izobraževanje in avtizem, Center društva za 


• Senzorna integracija, nadaljevanje 

• Srečanje študijske skupine republiškega aktiva defektologov v vrtcih na temo: Avtizem 

• Skrb za moj in tvoj glas, Dušanka Kosmač, Center za korekcijo sluha in govora, 

Portorož 

• Vedenjska kognitivna terapija – praktikum II. 

• Kranioskralna terapija, I. modul, Nova Gorica 

• Udeležba na delavnici: Uporaba vprašalnika za ocenjevanje funkcionalnih sposobnosti 

otrok – PEDI 

• Komunikacija in kakovost v pediatrični zdravstveni negi 

Leto • Udeležba na kongresu o avtizmu v Italiji: Aspetti clinici e interventi psicoeducativi 

13

2008/09 • Udeležba na posvetu Smernice za celostno obravnavo oseb s spektroavtističnimi 

motnjami, Brdo pri Kranju 

• Uspešne strategije za obvladovanje težavnega vedenja, Center društva za avtizem, 

Ljubljana 

• Izobraževanje po metodi Feuerstein – IE-basic, Feuerstein, Torino 

• Udeležba na pet-dnevni delavnici v Veliki Britaniji – TEACCH 

6 EVALVACIJA 

REALIZACIJA CILJEV PROJEKTA 

1. Ustvarili so organizacijske, prostorske in kadrovske pogoje za poskusno izvajanje 

programa s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za predšolske 

otroke s SAM; 

2. izoblikovali so predlog za izpolnjevanje kadrovskih pogojev: specialni in 

rehabilitacijski pedagog, smer surdo-logo, logo-surdo, ki si pridobijo dodatna 

znanja s področja obravnave predšolskih otrok s SAM in diplomirana vzgojiteljica 

z dokvalifikacijo specialno pedagoške in rehabilitacijske pedagogike in z dodatno 

pridobljenimi znanji s področja obravnave predšolskih otrok s SAM, obe sta članici 

širšega multidisciplinarnega tima strokovnjakov, ki obravnavajo otroke s SAM ; 

3. preverili so ustreznost navodil za vzgojno-izobraževalno delo z otroki s SAM, ki so 

jih pripravili pred začetkom uvajanja projekta in jih popravili, dopolnili in opremili s 

priporočili; 

4. izdelali, uporabljali in predlagajo inštrumentarij za spremljanje individualnega in 

skupinskega napredka pri otrocih s SAM 

4.1) prilagodili in uporabljali so instrument (tabele) za pedagoško 

diagnostiko, sprotno spremljanje in načrtovanje dela (v prilogi); 

4.2) ugotovili so , da je Tabela za spremljanje razvoja sposobnosti po 

Programu spodbujanja, razvoja senzorike, motorike, kognicije, govora 

in jezika pri otrocih s SAM, ustrezna in uporabna (v prilogi); 

4.3) ugotovili so ustreznost in uporabnost Spremljevalne lestvice za 

oceno področji primanjkljajev pri otrocih s SAM, pri kateri ugotavljajo, 

da jo je za večjo neposredno uporabnost potrebno še preoblikovati (v 

prilogi); 

5. oblikovali so model načrtovanja, izvajanja in evalvacije individualiziranega 

programa za predšolske otroke s SAM (v prilogi); 

6. ustvarili so modele za redno sodelovanje s starši pri vzgojno-izobraženem delu z 

otroki s SAM (skupinsko in individualno delo s starši, hospitacije-pri 

skupinskem in individualnem delu, redna izmenjava opažanj in napotkov za delo, 

izvajanje skupnih aktivnosti, organiziranje šole za starše, zloženka za starše), 

7. prepoznavali in odpravljali so morebitne ovire pri izvajanju vzgojnoizobraževalnega 

dela z otroki s SAM, (predolgo usmerjanje otrok s SAM, otroke je 

potrebno prepoznavati in usmerjati čimbolj zgodaj, preveliko število otrok različne 

starosti v oddelku – težko načrtovanje dela in individualizacija, preobremenjenost 

strokovnih delavcev, število izvajalcev v oddelkih, financiranje opreme, prostora in 

izobraževanja); 

8. oblikovali so predlog vsebine dodatnih znanj, potrebnih za delo z otroci s SAM; 

9. ostale aktivnosti v okviru projekta: 

• uredili in dopolnili so manjšo strokovno knjižnico; 

14

• sodelovali so z ostalimi zavodi: skupni sestanki, hospitacije v oddelkih, 

izmenjava izkušenj, strokovne literature in diagnostičnega instrumentarija, 

slikovnega materiala, skupna evalvacija projekta in izdelava Navodil za 

vzgojno izobraževalno delo v oddelkih za predšolske otroke s SAM, skupna 

predstavitev na Brdu pri Kranju januarja 2009 na vseslovenskem strokovnem 

srečanju ob predstavitvi Smernic za delo z otroki s SAM strokovni javnosti in 

staršem; 

• izdali so zloženko za starše in pedagoške delavce o otrocih s SAM; 

• obeležili so mednarodni dan ozaveščanja o avtizmu 2. april 2009 ter pripravili 

priložnostno razstavo strokovne literature; 

7 VREDNOTENJE USTREZNOSTI NAVODIL ZA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO 

DELO Z OTROKI Z MAS 

Projektna skupina na CSG Maribor ugotavlja, da so Navodila za vzgojnoizobraževalno 

delo v oddelkih za predšolske otroke s SAM v glavnem ustrezna. 

Poudarjajo, da so otroki s SAM med seboj zelo različni. Rešitve, ki so se pokazale 

uspešne pri delu z otroci, ki so vključeni v šol. letu 2008/2009 morda ne bi bile v 

celoti ustrezne za katere druge otroke s SAM. Zato je širina prilagoditev in pristopov, 

ki jih omenjajo in predvidevajo Navodila primerna in jo podpirajo. 

Menijo, da je potrebno v Navodilih omeniti in podati smernice tudi za kadrovske, 

prostorske in organizacijske rešitve v primeru vključitve otrok s SAM. 

Menijo tudi, da je zgornja meja števila otrok v skupini, v kateri so otroci s SAM, 4 

otroci. Le tako lahko resnično zagotovijo dovolj veliko število individualnega izvajanja 

nalog, vaj in spretnosti ter dovolj veliko število ponovitev v majhni skupini. Priprava za 

delo v skupini z otroki s SAM zahteva izdelavo številnih vizualnih pripomočkov, 

specifičnih didaktičnih materialov ter skrbno planiranje izvedbe aktivnosti za vsakega 

otroka posebej. Prav tako je potrebno zagotoviti dovolj časa za izvajanje morebitnih 

toaletnih treningov, navajanje na uživanje vseh vrst hrane, preprečevanja izpadov 

besa ter agresivnih in avtoagresivnih reakcij. 

Opozarjajo tudi na problem jutranjega in popoldanskega varstva. Le-to je 

organizirano za vse otroke vrtca skupaj. Dodaten kader za ta del bivanja otrok s SAM 

v vrtcu ni predviden, vendar lahko otroci s SAM s svojimi specifikami (posebnosti v 

vedenju, senzorne motnje, izpadi besa, ipd.) močno ovirajo izvajanje predvidenih 

aktivnosti. Vsekakor pa morajo tudi otroci s SAM imeti možnost bivanja v vrtcu tako 

dolgo kot drugi otroci. Menijo, da je potrebno v primeru, da se otroci s SAM 

vključujejo tudi v jutranje in popoldansko varstvo, zagotoviti ustrezno število dodatnih 

ur za pomočnika vzgojitelja. 

Starši otrok s SAM navajajo precejšnje izboljšanje na področjih razvoja spretnosti in 

sposobnosti, manj pa na vedenjskem področju. Ugotavljajo, da s težavo prenesejo 

navodila in usmeritve iz vrtca na domačo situacijo. Menijo, da bi nekaj časa morali 

nameniti tudi obiskom na domu, kjer bi lahko na licu mesta svetovali, kako naj 

organizirajo prostor ter usmerjajo otroka, tako da bi v domačem okolju otroci tudi 

doma na teh področjih izkazovali napredek, kot ga v skupini. 

Projektna skupina na ZGN Ljubljana, poudarja, da je treba dodati nekatere vsebine 

kurikuluma in celotno področje kurikuluma (igra) ter poudariti specialno-pedagoške 

metode dela. 

15

Dodali so manjkajoča področja, ki jih je potrebno pri otrocih s SAM sistematično 

razvijati, kot npr. učenje igre, učenje počivanja, učenje čakanja na vrsto, razvijanje 

pripravljenosti na spremembe in menjavanje dejavnosti, oseb, prostorov, razporedov 

in podobno. 

Pri materialnih pogojih je treba dodati ustrezno usposobljenost delavcev v kuhinji 

vrtca za pripravo dietne prehrane na zahtevo staršev (brezglutenska, brezkazeinska 

dieta, neuporaba soje, peka mesa na kokosovi masti, neuporaba razhudnikov in 

ostale specifične zahteve). 

Na CKSG Portorož nimajo pripomb na Navodila za vzgojno-izobraževalno delo v 

oddelkih za predšolske otroke s SAM. 

8 USMERITEV ZA NADALJNJE DELO 

Kratkoročno je treba v oddelkih z otroki s SAM zagotoviti: 

- kadrovske in materialne pogoje, 

- prehod projekta po 4. letu v sistem predšolske vzgoje 

- če je število otrok zadostno oblikovanje dveh skupin za otroke s SAM: 

- Zavodi predlagajo: 

o uvajalna skupina za prvo leto (z normativom 3 otroci in dva 

strokovnjaka v skupini) in 

o redna skupina (do 5 otrok in dva strokovnjaka), 

- opremljenost prostora (računalnik in drugi tehnični pripomočki, specialna učila 

in didaktični material, igrače, športni rekviziti, glasbeni inštrumenti, prilagojeno 

pohištvo …), 

- prostorske prilagoditve: prostor ali kotiček za individualno delo z otrokom s 

SAM, 

- uvedbo supervizije za strokovne delavce, 

- zagotoviti strokovno literaturo, 

- priprava priročnika za starše in priročnika za strokovne delavce, ki delajo z 

otroki s SAM v rednih vrtcih ter 

Na podlagi vsega že doseženega je potrebno skrb za ogrožen del posebne 

populacije v Sloveniji, kar otroci s SAM prav gotovo so, dvigniti na ustrezno raven, 

kar je možno z vpeljavo predšolskih oddelkov v zavodih z ustreznim kadrovskim 

normativom, didaktičnim materialom, z delom s starši in s strokovno specializacijo ali 

dodatnim izobraževanjem strokovnih delavcev. 

Priporočajo, da se pri oblikovanju skupin upošteva, da je pri tako nizki starosti in tako 

zahtevni motnji delo z otroki s SAM v starostnem razponu od 2 leti in pol do 6 let in 

pol zelo naporno in nekoliko manj učinkovito, kot bi lahko bilo. Delo v oddelku je 

potrebno prilagoditi različnim potrebam otrok s SAM in pri tem optimalno zadovoljiti 

njihove potrebe po komunikaciji in socializaciji ter jih ustrezno usmerjati na ostalih 

področjih, še posebno pri vedenju. 

Menijo, da bi oddelki otrok s SAM iz projekta morali biti sestavni del predšolskega 

sistema. 

V zavodih za gluhe in naglušne želijo nadaljevati z razvojem modela izobraževanja 

predšolskih otrok s SAM, ki se je v obliki zasnove izkristaliziral že v pričujočem 

16

projektu. V prihodnje bodo razširili in poglobiti delo interne strokovne skupine za 

avtizem, tudi na področju medinstitucionalnega sodelovanja. 

Strokovni delavci ugotavljajo, da je za uspešno delo z otroki s SAM potrebno zaradi 

njihovih specifik kurikulum za vrtce izrazito prilagoditi. Prilagoditve zadevajo vsa 

področja kurikuluma in tudi organizacijo prostora in časa. Zaradi različnosti otrok je 

načrtovanje aktivnosti izrazito individualno. 

Ugotavljajo, da je treba tudi v času bivanja otrok v jutranjem in popoldanskem varstvu 

uporabljati metode in pristope, ki se uporabljajo v času izvajanja programa. Prav tako 

je tudi v tem času potrebno upoštevati senzorne, vedenjske in odzivne značilnosti 

otrok. Zaradi menjavanja pomočnic vzgojiteljice v tem času je bil prenos pomembnih 

informacij nekajkrat prekinjen. V bodoče bodo dali več pozornosti temu segmentu ter 

poskušali sistematično urediti dnevni prenos informacij o posameznem otroku ter 

usposobiti vse delavke v vrtcu, ki delajo z otroki s SAM. 

V skladu z ugotovitvami bodo preuredili Spremljevalno lestvico za oceno področji 

primanjkljajev pri otrocih s SAM. 

Strokovni delavci predlagajo: 

• spremembo kriterijev za vključevanje otrok (projekt naj se razširi na vse otroke 

s SAM, ne glede na stopnjo intelektualnega delovanja) in znotraj tega se lahko 

oblikujejo skupine glede na način funkcioniranja otroka (največ 3 otroci); 

• sodelovanje med zavodi in iskanje ustreznih ocenjevalnih lestvic za 

posamezna področja dela (psihološka, delovna terapija, fizioterapija …); 

• supervizija s strani zunanjega strokovnjaka, ki ima izkušnje dela z otroci s 

SAM (vedenjska problematika); 

• oblikovanje aktiva strokovnih delavcev, ki znotraj posamezne ustanove delajo 

z otroki s SAM; 

• predlagajo 25 ur-no tedensko obveznost za vzgojitelja in defektologa; 

• dodatno varuhinjo (pomočnica vzgojitelja) v oddelek (saj so otroci v vrtcu 

minimalno od 8. do 16. ure); 

• smiselno je delo vzgojiteljice in defektologinje istočasno, saj edino tako je 

omogočeno tudi neko kvalitetno individualno delo. 

Za evalvacijo napredka otroka s SAM predlagajo naslednji instrumentarij: 

• Ocena otroka, načrtovanje dela in evalvacija napredka na posameznih 

področjih razvoja predlagajo uporabo Programa vzpodbujanja razvoja 

senzorike, motorike, kognicije, govora in jezika, ki bo še v letu 2009 objavljen v 

priročniku: Razvoj senzorike, motorike, kognicije, govora in jezika, izdal ga bo 

Zavod RS za šolstvo (v tisku). 

• Za evalvacijo napredka na področju primanjkljajev pri otrocih s SAM pa 

priporočajo uporabo lestvice za oceno področji primanjkljajev (področja 

socializacije, komunikacije in imaginacije) v obliki tabele za pedagoško 

diagnostiko (Cromwell, Narisco 2003, A child's promise of hope, Wichita, ZDA: 

Rainbows United, Inc.). Omenjena tabela je namenjena oceni statusa otroka, 

načrtovanje dela z njim in evalvacija napredka (v prilogi). 

Predlog vsebine dodatnih znanj, potrebnih za delo z otroci s SAM. 

17

Strokovni delavci, ki delajo z otroci s SAM, morajo poznati naslednje metode, kot 

osnovo za kvalitetno delo: 

- TEACCH 

- ABA 

- PECS 

- Senzorna integracija 

- Modifikacija vedenja 

- Usposobljenost za delo po programu Earlybird, za strokovne delavce, ki delajo 

skupinsko s starši 

9 ZAKLJUČEK 

Na podlagi vsega že doseženega je potrebno skrb za ogrožen del posebne 

populacije v Sloveniji, kar otroci s SAM prav gotovo so, dvigniti na ustrezno raven, 

kar je možno z vpeljavo predšolskih oddelkov v zavodih z ustreznim kadrovskim 

normativom, didaktičnim materialom, z delom s starši in s strokovno specializacijo ali 

dodatnim izobraževanjem strokovnih delavcev. 

Zavodi imajo prostorske in kadrovske pogoje za uspešno izvajanje vzgojnoizobraževalnega 

dela z otroki s SAM. 

Projektna skupina ugotavlja, da je oblika dela, kot je bila preverjena s projektom 

oblikovanje in delovanje oddelkov za predšolske otroke s posebnimi potrebami s 

posebnimi potrebami s SAM primerna. 

Vsa tri leta se je delo z otroki s SAM nadgrajevalo in dograjevalo v diagnostičnem 

delu in so se pokazale kot dobre, so opredeljile v dodatku h Navodilom kurikula za 

vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke 

s posebnimi potrebami (za otroke s SAM). 

10 UPORABLJENA IN PRIPOROČENA LITERATURA 

• AARONS, M. (1992). The handbook of autism; a guide for Parents and 

Professionals. London, New York: Routledge 

• Andrew Powell: Taking responsibility – Good practise guiidelines for services 

adult with Asperger syndrome, The National Autistic Society 

• Attwood. T., (2007). Aspergerjev sindrom, Megaton d.o.o. 

• Autizam, ( 2001). Časopis za autizam i razvoj poremečaje, Zabreb, broj ½ 

• Autizam, (1991). Časopis za problematiku razvojnih poremećaja, Zagreb, broj 

1 

• Autizam. Diagnostika i diferenciacijalna dijagnostika. Dani autizma-simpozij o 

autizmu, Zagreb, 1987, Medicinska akademija zbora liječnika, Centar za 

autizam 

• Avtizem potrebuje zdravljenje !, www.avtizem.com , regija@vecer.com 

• Avtizem za nas ni novost, Primorske novice, Koper, 29. 8. 2006, stran 7 

• Avtizem. Iternetna stran avtizem.org 

• AYERS, A. J. (2002). Dijete i senzorna integracija. Jastrebarsko: Naklada 

Slap. 

18

• Center društvo za avtizem, (2006). Zgodnja obravnava avtizma-Earybird 

program, Center za avtizem 

• De Clercg, H., (2004). Mum, is that a human being or ananimal A book on 

Autism 

• Dickinsin. P., Hannah. L., (2008). Lahko se obrne na bolje … Kako se 

spopademo z vedenjskimi težavami pri majhnih otrocih z avtizmom, Center 

za avtizem 

• Dobnik Renko, B.. Avtizem kor razvojna motnja 

• Dobnik Renko, B.. Avtizem kot razvojna motnja 

• Educatinig Children with Autism, Committee on Educatiomal Interventions for 

Children with Autism, NATIONAL ACADEMY PRESS, Washington, DC, 

2001 

• Evidence-Based practices for Children and Adolescets with Autism Spectrum 

Disorders. Revew of the literature and Practice Guide, Children s mental 

health Ontario, 2003 

• Feldman, M. A., (2004). Early intervention, The Essential readings 

• Gradiva Centra za avtizem 

• Gričar, N., Melanšek, V. (2007). Gibanje in avtizem, Polet, Ljubljana, 24. maja 

2007 

• Grujičić, B., (2006). Avtizem je stanje. Tako kot nosečnost (pogovor z dr. 

Johnom Lawsonom), Sobotna priloga, Delo, Ljubljana, 14. oktobra 2006 

• HELC, D. (2005). Zgodnja vedenjska intervencija in metoda ABA pri delu z 

avtističnimi otroci. Ljubljana: Center društvo za avtizem 

• HOWLIN, P., RUTTER, M. (1989). Treatment of autistic children. Institute of 

Psychiatry, London. John Wiley&Sons 

• Jambrek, Š., (2006). Življenje z avtizmom, Žurnal, Ljubljana, 17. november 

2006 

• JURIŠIČ, B. (1992). Avtizem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo 

in šport. 

• Jurišič, B., (2004). Čudni, čudaški, čudoviti otroci z avtizmom in združena 

pozornost, Sožitje, Ljubljana, Naš zbornik, št. 4, letnik 37 

• Jurišič,B., (2005). Avtizem. Svet drugačnih pravil. Šolski razgledi, Ljubljana, 

letnik LVI 

• Ko gluhi poučujejo otroke z avtizmom, Dobro jutro, Ljubljana, 11. februar 2006 

• Kotar, A., Jurišič, B., (1988). O otroškem avtizmu, Pedagoška akademija v 

Ljubljani 

• Kotar, A.. Obravnav avtističnih otrok, Pedagoška akademija v Ljubljani 

• Kurikulum za vrtce, sprejeto na 26. seji Strokovnega sveta RS za splošno 

izobraževanje, 1999, ZRSŠ 

• Maureen Aarons, Tessa Gittens: Autism, A social skills approach for children 

and adolescents 

• Milačić.I., (2006). Aspergerjev sindrom ali visokofunkcionalni avtizem, Center 

društva za avtizem 

• Mrevlje, G., (2004). Otroški avtizem, Sožitje, Ljubljana, Naš zbornik, št. 4, 

letnik 37 

• National Autism Plan for Children, NIASA, March 2003 

• Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno 

strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami, Ljubljana 2003 

• Nikolić, S., et.al., (1992). Autistično dijete, Prosvjeta, Zagreb 

19

• Osebe z avtizmom v sebi skrivajo mnogo potenciale, Indirekt, Ljubljana, 4. 

julija 2009, stran 25 

• Prijatelj, M., (2007). Avtizem-ekstremna oblika moških možgan (pogovor z 

Vesno Melanšek, predsednico Centra za avtizem ter materjo 11-letnega 

Tomaža, otroka z avtizmom) Polet, Ljubljana, 10. maja 2007 

• Prilagojen program za predšolske otroke z govorno jezikovnimi motnjami, 

osnutek, 2005 

• Rajter, Ž.. Kako možemo pomoći djeci s autizmom 

• Selaković, M.. MAPA, diferencijalnne dijagnoze autističnog sindroma, Beograd 

• Seminarsko gradivo. Izzivi in strategije pri poučevanju otrok z motnjami 

avtističnega spektra, Ljubljana, 2007 

• Smernice za celostno obravnavo oseb s spektroavtističnimi motnjami, 

Pripravila delovna skupina pri MZ, Brdo pri Kranju, 2009 

• Švaglič, M.. Kaj je avtizem 

• Švaglič, M.. Otroci z znaki avtizma v logopedski obravnavi 

• Tudi v Sloveniji želijo uveljaviti metodo DAN-Premagati avtizem zdaj, Večer, 

Maribor 

• Umek. J., (2004). Avtizem, Sožitje, Ljubljana, Naš zbornik, št. 4,letnik 37 

• Žemva, N., Dobnik Renko, B., Sabolič,E. (2005). Otroški avtizem in sorodne 

motnej, Ljubljana 

• http://www.avtizem.org. 

• www.offordcentre.com 

• http://www.avtizem.org./novice_podrobno.asp 

• www.specialneeds.com 

• www.medicalnewstodaya.com/newssearch.php 

• www.tacanow.com 

• www.autismcoach.com 

• www.autismtreatmententer.org 

• www.avtizem.net 

20

11 PRILOGA 

11.1 PEDAGOŠKA DIAGNOSTIKA 

RAINBOWS united. Inc A child s promise of hop CromWell-Narisco,2003 

Prevod in priredba: Marina Švaglič, prof.def.logopedinja, ZGN Ljubljana 

Ime in priimek 

Datum 

Razlaga odgovorov P (pravilno) N ( napačno) N (ni) O 

(odgovora) 

1.socialna pozornost 

Z modelom ali 

Odgovor ob verbalni Opombe 

Ciljno vedenje 

pomoči 

P N NO P N NO 

Otrok sedi pri mizi 3-5 

min.ob aktivnosti z 

odraslim 

Preneha z aktivnostjo, sliši 

in pogleda v prostor, kot 

odgovor na klicanje po 

imenu 

Preusmeri pozornost na 

osebo ali predmet 

(spremlja ga s pogledom) v 

času aktivnosti, ki jo je 

otrok sam izbral za 3-5min 

Vzpostavi pozornost, ko 

odrasli izbere aktivnost za 

3-5 min 

Otrok ima kontakt z 

obrazom odraslega v času 

trajanja komunikacijske 

interakcije ( odrasli pokaže 

presenečenje in otrok 

reagira) 

Uporablja ustrezno 

pozornost pri raziskovanju 

okolja 

Podaja igrače (stvari) 

odraslemu v smislu 

skupnega zanimanja 

Kaže igrače, stvari v smislu 

skupnega zanimanja 

21

2. pozornost na druge osebe 


Spremlja kretnje druge 

osebe, ki kažejo vzpostavo 

socialnih odnosov 

Spremlja strmeč pogled 

druge osebe in kaže 

vzpostavo socialnega 

odnosa (odrasli gleda v 

avto in otrok pogleda 

odraslega, ugotovi kam 

gleda in tudi sam pogleda 

avto) 

z modelom ali 

Odgovor ob verbalni 

pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

3. Socialna interakcija izmenjave 

Z modelom ali 



pomoči 

P N NO P N NO 

Vsebuje socialno 

interaktivno komunikacijo z 

odraslo osebo trikrat 

zapored »vzemi-daj« 

(odrasli in otrok »vzemidaj« 

je ena sekvenca) 

Otrok s svojim vedenjem 

vzdržuje socialno 

interakcijo 

Otrok s predmeti ali 

igračami odgovarja in 

vzdržuje socialno 

interakcijo 

Opombe 

4. Posnemanje 

Posnemanje aktivnosti s predmeti ( funkcionalno usvojene aktivnosti in nove 

aktivnosti) 

Kriterij: posnemati 5 različnih znanih aktivnosti in 5 različnih novih aktivnosti 

Otrok izvede/ otrok pove 


Postavi kocko na kocko ( 

otrok mora iztegniti roko 

za kocko in posnemati 

aktivnost ( za oceno P) 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

22

Trese ropotuljico 

Poriva avtomobilček 

Postavlja igrače na polico 

Stiska igračo 

Čečka 

Pije iz sko, skodelice 

Daje hrano lutki 

Posnemanje gibanja 

Kriterij: posnema 5 različnih aktivnosti, ki jih je otrok videl ( otrok jih lahko vidi in 

samostojno opravi) in 5, ki niso vidne 

Otrok izvede 

Navodilo: »Naredi tako kot 

jaz!« 

Tolče po mizi 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

Guga se na stolu 

Ploska 

Trka 

Tolče se po kolenih 

Hodi 

Dviga roke 

Strese roke 

Dviga roke vstran ( odroči) 

23

Z rokami zakrije obraz ( 

se skrije – buu) 

Dotakne se nosu 

Sprehaja se 

Posnemanje fine motorike 

Kriterij: Posnema največ 3 različne aktivnosti 

Otrok naredi: 


jaz!« 

Sklene in spusti roke 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

Iztegne kazalec ( pokaže 

predmet ali osebo) 

Premika prste 

Tipa s prsti 

Posnemanje oralne motorike 

Kriterij: Posnema največ 3 različne aktivnosti 

Otrok naredi: 


jaz!« 

Odpre usta 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

Izplazi jezik 

Našobi ustnice ali da 

poljub 

Stisne ustnici 

24

Verbalno posnemanje 

Otrok pove: 


jaz!« 

Posnema zvoke iz 

otroškega repertoarja 

Posnema nove zvoke 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

Posnema znane besede 

Posnema nove besede 

Spontano 

besedi in stavke 

posnema 

Drugo posnemanje 

Kriterij: za ugotavljanje naslednjih veščin se uporabljajo aktivnosti, za katere je otrok 

pokazal, da jih lahko naredi. 

Otrok izvede; 


jaz!« ali samo »Naredi to!« 

brez specifičnih posebnosti 

Lahko zelo hitro premika 

predmet 

Posnema sekvence iz treh 

aktivnosti z enim 

navodilom: » Naredi to!« 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

25

5.Vizualno posnemanje 

Postavljanje v pare 

Postavi skupaj 

Navodilo: Postavi v pare, 

postavi skupaj, sestavi 

Enak predmet med tremi v 

vrsti 

Enaka slika ali fotografija 

med tremi v vrsti 

Enaka narisana črta 

(simbol) med tremi v vrsti 

Predmet in slika predmeta 


Slika predmeta in predmet 


Naredi konstrukcijo iz 

kock enako kot učitelj 

Prepozna sliko, ki mu jo 

pokaže učitelj (drži sliko 

otrok kaže ali se dotakne 

enake slike) 

Sestavljanke 

Sestavi 

(»puzzle«) 


sestavljenko 

Dopolni sestavljanko z 

vstavljanjem mankajočega 

delčka 

sestavi sliko iz 10 ali več 

delov 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

Opombe 

26

6. Razvrščanje 

Kriterij:po kaže veščino v skupini vsaj 5 različnih primerov za vsako kategorijo. Otrok lahko 

popravi napko, če jo sam opazi. 

Otrok naredi: 

Navodilo: »Sestavi!« ali 

»Sestavi glede na …!« (npr. 

barvo, obliko, velikost) 

Skupine predmetov (slika 

z enakimi lastnostmi; 

barva, simboli…) 

Skupine predmetov z 

enako funkcijo, 

funkcionalne lastnosti, 

simboli…)npr. jedilni 

pribor, oprema za 

kopanje, oblačila… 

Skupine predmetov (slike 

z enakimi lastnostmi; npr: 

hrana, živali, prevozna 

sredstva) 

7. Razumevanje 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

Izvajanje enostavnih navodil 

Navodila 

Pokažemo dva predmeta 

in zahtevamo, da otrok 

izbere enega 

Sedi! 

Odgovor 

Z modelom ali 

ob verbalni 

pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

Vstani! 

Pridi k meni! 

Objemi me! 

Počakaj (npr. prenehanje 

gibanja za 5 sek) 

Roke dol! 

Poglej me! 

27

Daj mi! 

Pokaži! 

Podaj mi! 

Pomahaj pa-pa! 

Zaploskaj! 

Postavi na polico! 

Zapri! 

Odpri! 

Daj mi »pet«! (udariva z 

dlanjo v dlan!) 

Vrzi v smeti 

Večdelna ( kompleksna) navodila 

Navodila 

Izročanje predmetov 

drugim osebam 

( Daj žogo Maticu) 

Izvaja večdelna navodila 

(Pojdi k mami in jo objemi) 

Izvaja večdelna navodila 

(Pojdi k Maticu in prinesi 

njegovo žogo) 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

Razumevanje govora in pojmov ( Pokaži mi!) 

Navodilo: Pokaži mi…! 

Pokaže dele telesa na 

sebi (7 različnih delov 

telesa) 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

28

Pokaže najmanj 5 

različnih aktivnosti 

( skakanje, spanje, 

pitje…) 

Pokaže aktivnosti na 

slikah (5 različnih) 

Razlikuje najmanj 10 

znanih predmetov iz 

otrokovega okolja (sobe) 

Razlikuje najmanj 10 

različnih splošnih 

predmetov iz knjige 

(slikanice). 

Razlikuje razne predmete 

glede na funkcijo (kaj je 

to…) 

Primerjanje različnih 

predmetov glede skupne 

lastnosti (velikost, barva, 

oblkia) 

Razlikuje razne predmete 

glede na kategorije 

( pohištvo, živali, hrana…) 

Prepoznava barve (5 

različnih) 

Prepoznava oblike ( 3 

različne) 

8. Ekspresivna komunikacija 


Uporablja ustrezno 

vokalizacijo ali kretnjo za 

pozdrav in odgovarja na 

pozdrave druge osebe 

Odgovarjanje 


Otrok odgovarja na 

vprašanje » Kaj želiš« 

kadar je prisoten predmet 

ali aktivnost, ki jo ima rad 

Otrok odgovarja na 

vprašanja »Kaj želiš« 

kadar predmet ali 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

Opombe 

29

aktivnost nista navzoči 

Otrok dopolni poved 

(» zdaj je čas, da si 

umijemo…« »Roke« 

Otrok razume in 

odgovarja na vprašalnice: 

kaj, kje, kdo, kdaj, kako, 

zakaj in kateri 

Otrok odgovarja na temo, 

ki jo je začel odrasli (npr. 

»Punčka je lačna!« » Am, 

am« 

Otrok z besedo ali gesto 

odgovarja z da ali ne. »Ali 

bi rad…«, »Ali je to 

krava« 

Izražanje zahteve/ prošnje 

Ciljne zahteve ali prošnje 

Zahteva predmet 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

Kadar potrebuje pomoč to 

izrazi 

Kombinira pogled in 

kretnjo kadar kaj zahteva 

Uporablja kretnjo kadar 

kaj zahteva od odraslega 

(npr. prime za roko in 

potegne, poriva odraslega 

k predmetu…) 

Zahteva tako, da pokaže 

Zahteva s kazanjem 

predmeta, ki ni v dosegu 

roke 

Uporablja ustrezne 

besede za protest ali 

zavračanje predmeta ali 

osebe ( ne, nočem, stran, 

pusti me…) 

Brani lastnino ( moje, ne 

dam, vleče svojo 

igračo…) 

Sledi navodilom kot npr: 

»Pridi!«, » Umakni se!«, 

»Daj mi…« 

30

Uporablja izraze 

»Hočem…«, »To je…«, 

»Rad bi…« »Vidim…«, 

»Imam«… 

Uporablja komentarje kot 

npr: »Glej…«, »Jaz sem 

to naredil«, »Bili smo…« 

Zahteva konec aktivnosti. 

Npr. »Konec«, »Dovolj« 

Spontano sprašuje po 

predmetih ali aktivnostih, 

ki so prezentne. 

Otrok sprašuje po 

predmetih ali aktivnostih, 

ki niso prezentne. 

Ustrezno uporablja 

pridevnke, predloge in 

zaimke. 

Poimenovanje 

Navodilo »Kaj je to« 

Poimenuje 10 splošnih 3D 

predmetov 

iz 

neposrednega okolja 

(sobe) 

Poimenuje vsaj 10 

predmetov iz knjige 

Poimenuje vsaj 7 delov 

telesa 

Poimenuje 5 splošno 

znanih aktivnosti (umiva 

zobe, bere knjigo, je, 

spi...) 

Iz slik nadrejenih pojmov 

izloči tistega, ki ne sodi v 

kategorijo 

Določi funkcijo predmeta 

»Kaj delaš s skodelico« 

Poimenuje barve (5) 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

Poimenuje oblike (3) 

31

9. Samostojna igra 


Da pobudo za priljubljeno 

igro 

Funkcionalno se igra s 

petimi različnimi igračami 

ali predmeti 

Zabava se na ustrezen 

način z različnimi igračami 

(nivo igre ustreza starosti 

otroka) 

Ustrezno si ogleduje 

knjigo ( oddaljenost, 

obračanje strani…) 

Na igrači pokaže več 

dejavnosti ( hrani punčko, 

umiva ji zobe, polaga jo 

posteljo…) 

Samostojno začne in 

konča 3 različne, starosti 

primerne dejavnosti 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

10. Socialne veščine 

Za oceno socialnih veščin opazujemo otroka med izvajanjem njegovih aktivnosti (prosta izbira, 

majhna skupina). Opisujemo posebnosti njegove igre z igračami in njegovih aktivnosti. Zabeležimo 

možne spodbude in samostojne aktivnosti. 

Socialne igre 


Vzdržuje zamenjavo 

parov znotraj 30 cm 

V paralelni igri uporablja 

enak ali podoben način 

Opazuje partnerja med 

igro na razdalji 1 m. 

Odziva se na interakcije 

partnerjev. Ponuja igračo, 

spontano vzame 

predmete za igro. 

Posnema partnerja 

(fizično in verbalno) 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

32

Vzdržuje red med 

socialno igro ob minimalni 

pomoči odraslega ( npr. 

podajanje in lovljenje 

žoge) 

Vzdržuje pozornost v 3 

različnih socialnih igrah 

(Zakrivanje oči in Buu. 

Igre s prsti, izštevanke…) 

Socialna interakcija in participacija 


Odgovor 

Reagira (sodeluje) na 

prisotnost drugega otroka 

Reagira (udeleži se ) na 

prisotnost več kot enega 

otroka 

Ostaja v skupini otrok 

(med sprehodi, na 

hodniku…) 

Spremlja in se udeležuje 

skupinskih rutin 

Prenaša nove veščine v 

različna okolja 

Sprejema prenehanje – 

nenadno spremembo 

aktivnosti 

Z modelom ali 

ob verbalni 

pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

11. Veščine samostojnega oblačenja 


Začne in pokaže veščino 

oblačenja 

Sleče in obleče hlače 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

Obleče plašč 

Odpne zadrgo 

Zapne zadrgo 

33

Zapne gumbe 

Obuje in sezuje si čevlje 

brez uporabe vezalk 

Sleče in obleče si 

nogavice 

Sleče in obleče si majico 

Sname si in nadene 

plenice 

Zaveže si čevlje 

Samostojno začne in 

konča vsaj 3 veščine 

oblačenja ustrezno svoji 

starosti. 

12. veščina samostojnega hranjenja 


Hrano je s prsti 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

Pije po slamici 

Pije iz skodelice 

Je samostojno, uporablja 

žlico 

Je samostojno, uporablja 

vilice 

Reže z nožem 

Naliva tekočino v 

skodelico ali kozarec 

Pospravi mizo po končani 

jedi 

34

13. Veščina samostojnega umivanja 

Umije si roke 


Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

Obriše roke 

Papirnate brisače odvrže 

v koš 

Umije si obraz 

Obriše si obraz 

Umije si zobe 

Počeše se ali uporablja 

ščetko/ glavnik 


Urinira v straniščno 

školjko 

Ostaja suh med 

menjavamiplenic/perila 

Obriše se po lulanju 

(deklice) 

Prosi za stranišče 

Z modelom ali 


pomoči 

P N NO P N NO 

Opombe 

Zahteva, da se ga odrasli 

obriše po veliki potrebi 

Samostojno uporablja 

znan toaletni prostor 

Sam da pobudo za 

uporabo toaletnega 

prostora 

35

10. 2 TABELA ZA SPREMLJANJE RAZVOJA SPOSOBNOSTI 

Center za sluh in govor Maribor 

T.Vizjak Kure, Program vzpodbujanja razvoja …(2008) 

Po Programu vzpodbujanja razvoja senzorike, motorike, kognicije, govora in jezika 

Ime in priimek:_________________________________________________ 

Starost ob preverjanju: 1.__________ ocenjevalec __________________ 

2.__________ ocenjevalec __________________ 

3.__________ ocenjevalec __________________ 

4.__________ ocenjevalec __________________ 

1. STOPNJA 

Datum preverjanja: 

GIBANJE 

1. 1 „Dojenčki“ 

1. 2 Sproščeno gibanje in provociranje oglašanja 

1. 3 Žgečkanje po podplatih 

1. 4 Krčenje in stegovanje nog 

1. 5 Dviganje in spuščanje nog 

1. 6 Noge narazen in skupaj 

1. 7 Dviganje nog manjaje eno čez drugo 

1. 8 Dviganje iztegnjenih rok nad glavo 

1. 9 Križanje rok na prsih 

1. 10 Dotikanje svojega telesa 

1. 11 Dviganje medenice 

1. 12 Premikanje z dviganjem medenice 

1. 13 Dviganje v sedeči položaj 

1. 14 Leže na hrbtu iztegne levo roko nad glavo; dvigne levo roko in levo nogo,tako 

da se dotakne prstov na nogi 

1. 15 Leže na hrbtu iztegne levo roko nad glavo; dvigne levo roko in levo nogo, tako 

da se dotakne kolena 

1. 16 Leže na hrbtu iztegne levo roko nad glavo; pokrči levo roko in levo nogo,tako 

da se z levim komolcem dotakne levega kolena 

1. 17 Stoje se z levo roko dotakne levega kolena 

1. 18 Stoje se z levo roko dotika prstov na levi nogi brez upogibanja kolen 

1. 19 Stoje se z levim komolcem dotika levega kolena 

1. 20 Leže na hrbtu iztegne desno roko nad glavo; dvigne desno roko in levo nogo, 

tako da se dotakne prstov na levi nogi 

1. 21 Leže na hrbtu iztegne desno roko nad glavo; dvigne desno roko in levo nogo, 

tako da se dotakne levega kolena 

1. 22 Leže na hrbtu iztegne desno roko nad glavo; pokrči desno roko in levo 

nogo,tako da se z desnim komolcem dotakne levega kolena 

1. 23 Stoje se s prsti desne roke dotika levega kolena 

1. 24 Stoje, se z desno roko dotika prstov na levi nogi brez upogibanja kolen 

1. 25 Stoje se z desnim komolcem dotika levega kolena 

36

1. 26 Leže na trebuhu dviguje pokrčeno desno roko in levo nogo 

1. 27 Leže na trebuhu dviguje stegnjeno desno roko in levo nogo 

1. 28 Kleče na „vseh štirih“ dviguje desno roko in levo nogo 

1. 29 Leže na hrbtu iztegne desno roko nad glavo; dvigne desno roko in desno 

nogo,tako da se dotakne prstov na nogi 

1. 30 Leže na hrbtu iztegne desno roko nad glavo; dvigne desno roko in desno 

nogo,tako da se dotakne desnega kolena 

1. 31 Leže na hrbtu iztegne desno roko nad glavo; pokrči desno roko in desno nogo, 

tako da se z desnim komolcem dotakne desnega kolena 

1. 32 Stoje se z desno roko dotakne desnega kolena 

1. 33 Stoje se z desno roko dotika prstov na desni nogi brez upogibanja kolen 

1. 34 Stoje se z desnim komolcem dotika desnega kolena 

1. 35 Leže na hrbtu iztegne levo roko nad glavo; dvigne levo roko in desno nogo, 

tako da se dotakne prstov na desni nogi 

1. 36 Leže na hrbtu iztegne levo roko nad glavo; dvigne levo roko in desno nogo, 

tako da se dotakne desnega kolena 

1. 37 Leže na hrbtu iztegne levo roko nad glavo; pokrči levo roko in desno 

nogo,tako da se z levim komolcem dotakne desnega kolena 

1. 38 Stoje se s prsti leve roke dotika desnega kolena 

1. 39 Stoje se z levo roko dotika prstov na desni nogi brez upogibanja kolen 

1. 40 Stoje se z levim komolcem dotika desnega kolena 

1. 41 Leže na trebuhu dviguje pokrčeno levo roko in desno nogo 

1. 42 Leže na trebuhu dviguje stegnjeno levo roko in desno nogo 

1. 43 Kleče na „vseh štirih“ dviguje levo roko in desno nogo 

Število nalog: 43 + 

+- 

- 

PERCEPCIJA 

1. 45 Horizontalno sledenje s premikanjem glave 

1. 46 Vertikalno sledenje s premikanjem glave 

1. 47 Krožno sledenje s premikanjem glave 

1. 49 Poslušanje različnih zvokov 

1. 50 Ugotavljanje prisotnosti in odsotnosti zvoka 

1. 51 Določanje oddaljenosti zvoka 

1. 52 Določanje smeri zvoka 

1. 55 Razlikovanje podlag 

1. 56 “Masiranje” hrbta 

1. 57 Žgečkanje 

1. 58 Ugotavljanje razlike med vonji 


+- 

- 

SENZOMOTORIKA, POZORNOST 

1. 60 Premikanje glave levo – desno 

1. 61 Ppremikanje glave diagonalno 

1. 62 Premikanje glave gor – dol oz. naprej - nazaj 

1. 63 Premikanje glave na stran 

1. 64 Kroženje z glavo 

1. 65 Spoznavanje ušes 

1. 66 Spoznavanje obraza 

1. 67 Spoznavanje oči 

1. 68 Spoznavanje obrvi 

37

1. 69 Spoznavanje nosu 

1. 70 Spoznavanje ust, jezika, zob 


+- 

- 

Skupno število nalog prve stopnje: 65 + 

+- 

- 

V Tabeli ni nalog številka: 1. 44, 1. 48, 1. 53, 1. 54, in 1. 59, ker teh nalog ne ocenjujemo. 

2. STOPNJA 

GIBANJE 

2. 71 Lovljenje igrače 

2. 72 Lovljenje stopal 

2. 73 Ploskanje z rokami 

2. 74 Križanje rok 

2. 75 Obračanje s hrbta na trebuh 

2. 76 Dviganje prsnega koša 

2. 77 Dviganje glave od podlage 

2. 78 Dviganje ramen 

2. 79 Zibanje na trebuhu 


+- 

- 

PERCEPCIJA 

2. 80 Horizontalno spremljenje s premikanjem oči 

2. 81 Vertikalno spremljanje s premikanjem oči 

2. 82 Krožno spremljanje spremikanjem oči 

2. 83 Približevanje in oddaljevanje predmeta 

2. 84 Spremljanje naključnega gibanja 

2. 85 Spremljanje gibanja leže na trebuhu 

2. 86 Prepoznavanje zvokov 

2. 87 Poslušanje zvokov v prostoru in zunaj 

2. 88 Razlikovanje: glasno - tiho 

2. 89 Razlikovanje: dolgo - kratko 

2. 90 Povezovanje glasu in glasbe z emocijami 

2. 91 Tipanje različnih predmetov 

2. 92 Razlikovanje med podlagami 

2. 93 Prepoznavanje likov „narisanih“ na telesu 

2. 94 Razlikovanje vonjev 

2. 95 Razlikovanje okusov 


+- 

- 

38


2. 96 Dviganje in spuščanje ramen 

2. 97 Dviganje in spuščanje vsake rame posebej 

2. 98 Premikanje ramen naprej in nazaj 

2. 99 Kroženje z rameni 

2. 100 Kroženje z vsako ramo posebej 

2. 101 Dviganje in spuščanje rok 

2. 102 Zibanje rok narazen in skupaj 

2. 103 Zibanje rok naprej - nazaj 

2. 104 Kroženje z rokami 

2. 105 Premikanje rok v komolcih (gor – dol) 

2. 106 Premikanje rok v komolcih (levo – desno) 

2. 107 Kroženje z dlanmi 

2. 108 Dviganje in spuščanje dlani 

2. 109 Obračanje dlani ven in noter 

2. 110 Obračanje stegnjene dlani gor in dol 

2. 111 Opazovanje in primerjanje rok 

2. 112 Ugotavljanje položaja rok 

2. 113 Izvajanje gibov s posnemanjem 


+- 

- 

GOVOR 

2. 114 Pravilno izgovarja glas A 

2. 114 Pravilno izgovarja glas O 

2. 114 Pravilno izgovarja glas E 

2. 114 Pravilno izgovarja glas U 

2. 114 Pravilno izgovarja glas I 

2. 115 Spreminjanje intonacije in ritma 

2. 116 Glasno in tiho izgovarjanje glasov 

2. 117 Dolgo in kratko izgovarjanje glasov 


+- 

- 

Skupno število nalog druge stopnje: 51 + 

+- 

- 

39

3. STOPNJA 

GIBANJE 

3. 118 Lovljenje igrače 

3. 119 Prehod v sedenje 


+- 

- 

PERCEPCIJA 

3. 121 Hitro premikanje oči levo - desno 

3. 122 Hitro premikanje oči blizu - daleč 

3. 123 Spremljanje svetlobe 

3. 124 Imenivanje zvoka in povezovanje z izvorom 

3. 125 Ustvarjanje in dodajanje zvokov 


+- 

- 

SENZOMOTORIKA , POZORNOST 

3. 126 Razgibavanje dlani 

3. 127 Stiskanje in odpiranje pesti 

3. 128 “Telovadba” z vsakim prstom posebej 

3. 129 Pesmice o prstih 

3. 130 Dviganje prstov od podlage 

3. 131 Širjenje prstov po podlagi in brez podlage 

3. 132 Premikanje posameznih prstov po podlagi 

3. 133 Opazovanje in primerjanje prstov, ugotavljanje razlik, poimenovanje 

3. 134 Dotikanje palca s ostalimi prsti 

3. 135 Dotikanje prstov obeh rok 

3. 137 Posnemanje določenih gibov prstov 

3. 138 Trganje papirja 


+- 

- 

GOVOR in JEZIK 

3. 139 Pridobivanje prozodičnih lastnosti govora 

3. 140 Pravilno izgovarja glas P 

3. 140 Pravilno izgovarja glas B 

3. 140 Pravilno izgovarja glas M 

3. 140 Pravilno izgovarja glas N 

3. 140 Pravilno izgovarja glas T 

3. 141 Različno oglašanje 

3. 142 Oponašanje različnih zvokov in oglašanja živali 


+- 

- 

Skupno število nalog tretje stopnje: 27 + 

40

+- 

- 

V Tabeli ni nalog številka: 3. 120, 3. 136, 3. 143 ker teh nalog ne ocenjujemo. 

4. STOPNJA 

GIBANJE 

4. 144 Vstajanje 

4. 145 Plazenje s pomočjo rok 

4. 146 Plazenje 

4. 147 Hoja po štirih 


+- 

- 

PERCEPCIJA 

4. 148 Gledanje mirujočega predmeta 

4. 149 Otroci v mirovanju gledajo drug drugega 

4. 150 Iskanje manjkajočega predmeta 

4. 151 Iskanje manjkajoče slike 

4. 152 Igranje igre Zvočni loto 

4. 153 Sestavljanje zgodbe s pomočjo sličic ob poslušanju zvokov 

4. 154 Poslušanje svojega imena 

4. 155 Prepoznavanje glasu 

4. 156 Poslušanje tiho izgovorjenih besed 

4. 157 Poslušanje, razumevanje in izvrševanje navodil 


+- 

- 


4. 158 Razgibavanje medenice 

4. 159 Vaje za kolke, kolena in stopala I. 

4. 160 Vaje za kolke, kolena in stopala II. 

4. 161 Vaje za kolke, kolena in stopala III. 

4. 162 Vaje za kolke, kolena in stopala IV. 

4. 163 Vaje za kolke, kolena in stopala V. 

4. 164 Ugotavljanje položaja nog 


+- 

- 

41



4. 166 Pravilno izgovarja glas D 

4. 166 Pravilno izgovarja glas K 

4. 166 Pravilno izgovarja glas G 

4. 166 Pravilno izgovarja glas V 

4. 166 Pravilno izgovarja glas J 


+- 

- 

Skupno število nalog četrte stopnje: 27 + 

+- 

- 

5. STOPNJA 

GIBANJE 

5. 167 Zibanje: naprej – nazaj; levo - desno 

5. 168 Premikanje naprej in nazaj v sedečem položaju 

5. 169 Dviganje iz „turškega seda“ in spuščanje 

5. 170 Spuščanje iz klečanja v sedenje levo in desno 

5. 171 Pravilna hoja 

5. 172 Hoja po ritmu 


+- 

- 

PERCEPCIJA 

5. 173 Opazovanje in naštevanje po vrsti 

5. 174 Postavljanje enakih barvnih krogov na mizo 

5. 175 Risanje različnih likov po predlogi (● ■ ▲ ▄ ) 

5. 176 Risanje različnih likov s pomočjo šablon 

5. 177 Sestavljanje slike premetov s pomočjo likov 

5. 178 Ponavljanje udarcev na boben 

5. 179 Ponavljanje različnih ritmov 

5. 180 Predstavljanje ritma z dogovorjenimi simboli 

5. 181 Postavljanje igrač po ritmu 


+- 

- 

42


5. 182 Poznavanje vseh delov telesa 

5. 183 Določanje položaja dela telesa v odnosu na ostale dele telesa 

5. 185 Prepoznavanje s tipanjem 

5. 186 Določanje položaja telesa v prostoru 

5. 187 Igra z gradbenimi elementi 


+- 

- 



5. 189 Pravilno izgovarja glas L 

5. 189 Pravilno izgovarja glas F 

5. 189 Pravilno izgovarja glas C 

5. 189 Pravilno izgovarja glas H 

5. 190 Imenovanje in poznavanje dostopnih predmetov in dejanj 

5. 191 Definicija znanih predmetov po funkciji 


+- 

- 

Skupno število nalog pete stopnje: 27 + 

+- 

- 

V Tabeli ni nalog številka: 5. 184 in 5. 192, ker teh nalog ne ocenjujemo. 

6. STOPNJA 

GIBANJE 

6. 193 Prosto tekanje po prostoru 

6. 194 Tekanje do določenega cilja 

6. 195 Tek v krogu, po ravni črti, cik-cak 

6. 196 Poskakovanje na različne načine 

6. 197 Vrtenje 

6. 198 Premagovanje ovir 


+- 

- 

PERCEPCIJA 

6. 199 Naštevanje videnega po spominu 

6. 200 Vračanje predmeta v začetni položaj 

6. 201 Poslušanje in imenovanje zvokov, ki jih sami ustvarjajo 

6. 202 Poslušanje in ponavljanje iracionalnih izštevank 

6. 203 Iskanje in sestavljanje rim 


+- 

- 

43


6. 204 Diferenciranje desno - levo 

6. 205 Igra z lutkami 

6. 206 Prepoznavanje delov telesa živali 

6. 207 Prijemanje majhnih predmetov 

6. 208 Risanje s prsti 


+- 

- 



6. 210 Pravilno izgovarja glas S 

6. 210 Pravilno izgovarja glas Z 

6. 210 Pravilno izgovarja glas R 

6. 210 Pravilno izgovarja glas Š 

6. 210 Pravilno izgovarja glas Ž 

6. 210 Pravilno izgovarja glas Č 

6. 212 Petje in recitiranje pesmic 


+- 

- 

Skupno število nalog šeste stopnje: 24 + 

+- 

- 

V Tabeli ni naloge številka: 6. 211, ker te naloge ne ocenjujemo. 

7. STOPNJA 

GIBANJE 

7. 213 Potiskanje in vlečenje 

7. 214 Hoja nazaj 

7. 215 Hoja navzgor in navzdol 

7. 216 Hoja po stopnicah 

7. 217 Hitro in počasno izvajanje gibov 

7. 218 Igre z žogami različnih velikosti 


+- 

- 

PERCEPCIJA 

7. 219 Iskanje podobnosti in razlike 

7. 220 Sestavljanje sestavljank 

7. 221 Sortiranje 

7. 222 Poslušanje in izvajanje več povezanih navodil 

7. 223 Poslušanje in ponavljanje besed 


+- 

- 

44

GRAFOMOTORIKA 

7. 224 Risanje (čečkanje) po veliki površini 

7. 225 Risanje različnih črt 


+- 

- 


7. 228 Samostojno pripovedovanje 

7. 229 Igra vlog 


+- 

- 

Skupno število nalog sedme stopnje: 15 + 

+- 

- 

V Tabeli ni nalog številka: 7.226 in 7. 227, ker teh nalog ne ocenjujemo. 

8. STOPNJA 

GIBANJE 

8. 230 Igra na igralih 

8. 231 Skakanje navzdol 

8. 232 Stoja in hoja po prstih in petah 

8. 233 Hoja in skakanje: naprej – nazaj; na stran 

8. 234 Stoja na eni nogi 


+- 

- 

PERCEPCIJA 

8. 235 Gledanje drobnih predmetov z enim očesom 

8. 236 Iskanje drobnih detajlov na slikah 

Skupno število nalog: 2 + 

+- 

- 

GRAFOMOTORIKA 

8. 237 Barvanje s čopičem 

8. 238 Rezanje s škarjami 

Skupno število nalog: 2 + 

+- 

- 


8. 239 Pozorno poslušanje 

8. 240 Govor z različno višino, intonacijo in ritmom 

8. 241 Uporaba zaimkov 

8. 242 Uporaba večine predlogov 

45

8. 243 Predstavljanje 

8. 244 Uporaba množine in dvojine 

8. 245 Govorjenje o sedanjosti in preteklosti 

8. 246 Imenovanje barv 


+- 

- 

Skupno število nalog osme stopnje: 17 + 

+- 

- 

9. STOPNJA 

GIBANJE 

9. 247 Stoja, hoja in tek po prstih 

9. 248 Stoja in skakanje po eni nogi 

9. 249 Igra z žogo 

9. 250 Smotrna uporaba telovadnih pripomočkov 


+- 

- 

GRAFOMOTORIKA 

9. 251 Pravilna drža svinčnika 

9. 252 Risanje človeka (sebe) 


+- 

- 


9. 253 Pove ime in priimek, starost, naslov 

9. 254 Razumevanje šal in verbalnih protislovij 

9. 255 Spoznavanje in pomnenje otroških pesmic 

9. 256 Razumevanje in uporaba glagolov v vseh časih 

9. 257 Razumevanje in uporaba glagolov v vseh treh osebah 

9. 258 Razumevanje in uporaba samostalnikov v ustreznih sklonih 

9. 259 Poznavanje in imenovanje delov telesa 


+- 

- 

Skupno število nalog devete stopnje: 13 + 

+- 

- 

10. STOPNJA 

10. 260 Hoja po ravni črti 

10. 261 Izmenično poskakovanje 

46

10. 262 Ples ob glasbi 

10. 263 Šivanje in rezanje s škarjami 

10. 264 Pravilna uporaba jedilnega pribora 

10. 265 Pravilna uporaba svinčnika in čopiča 

10. 266 Skrb za urejenost stvari in prostora 

10. 267 Poznavanje in prerisovanje oblik 

10. 268 Upoštevanje pravila pri igri 

10. 269 Orientacija v času 

10. 270 Pozitiven odnos do mlajših, do živali, do rastlin 

10. 271 Definiranje samostalnikov 

10. 272 Spoznavanje pesmic, zgodbic, pregovorov, ugank, šal 

10. 273 Samostojno sestavljanje zgodbic 

10. 274 Dopolnjevanje povedi 

10. 275 Spoznavanje ter povezovanje člasov in črk 

10. 276 Uporaba govorno jezikovnih struktur 

Število nalog desete stopnje: 17 + 

+- 

- 

Skupno število ocenjenih nalog: 283 

+ 

+- 

- 

Oblikovanje: D.Beodek, M.Brumec, I.Krušec, R.Krušec,T.Vizjak Kure,A.Werdonig 

47

10.3 SPREMLJEVALNA LESTVICA ZA OCENO PODROČJI PRIMANJKLJAJEV PRI 

OTROCIH S SAM 

Ime in priimek______________ Datum rojstva___________________ 

Ocenjevalec _______________ Datum ocenjevanja_______________ 

Socialna interakcija 

1. Očesni kontakt 

- brez težav: nima težav z vzpostavljanjem očesnega kontakta 

- izboljšanje: težko je vzpostavljal očesni kontakt, vendar se je stanje izboljšalo 

- blago: skoraj normalen očesni kontakt, obstaja le malce nenavaden način gledanja na druge. 

- zmerno: očesni kontakt je prisoten daljši čas, vendar je občasno nenavaden; morda gleda 

predolgo v eno točko, videti je »zelo plašen« ali vzpostavlja očesni kontakt tako, da obrača 

oči postrani. 

- težje: očesni kontakt vzpostavi za zelo kratek čas, ob določenih »dobrih dnevih in/ali le z 

določeno osebo. 

– težko: skoraj nikoli ne vzpostavljajo očesnega kontakta, kadar pa je prisoten, je 

kratkotrajen in ne ustreza socialni situaciji. 

2. Odzivanje na svoje ime/klic v primerjavi z odzivanjem na druge zvoke 

- brez težav: normalno; odzove se, ko ga pokličemo. 

- izboljšanje: normalno reagira na klic, vendar se je tega moral naučiti. 

- blago: skoraj normalne reakcije na klic po imenu, toda reagira z zamikom in opaziti je blago, 

toda jasno razliko med njim in drugimi otroci. 

- zmerno: včasih se dobro odzove na klic, drugič spet daje občutek, da nas ne sliši. 

– težje: vedno se odzove na zvoke, ki jih ima rad, npr. glasbo v najljubši risanki; na svoje ime 

se odzove redkokdaj, moramo ga poklicati večkrat, glasneje in odločneje. 

- težko: skoraj nikoli se ne obrne, ko ga pokličemo; deluje, kot bi bil gluh, toda reagira takoj, 

ko zasliši svoj najljubši zvok, glasbo ali video, čeprav je zvok zelo tih. 

3. Odzivanje na zvoke in hrup 

- brez težav: normalno, na zvoke se primerno odziva; nima neprimernih reakcij na hrup. 

- izboljšanje: normalno se odziva na zvoke v okolju, toda nekdaj je sodil v eno od spodnjih 

skupim. 

- blago: občasno ga brez jasnega razloga moti zvok. 

- zmerno: občasno ga moti zvok, ki ga nekdo drugi niti ne zazna ali mu je vsakdanji, npr. zvok 

sesalca. 

– težje: pogosto ga motijo zvoki in/ali hrup v okolju. 

- težko: ne prenaša določenih zvokov ali hrupa, pokriva si ušesa in ima napad jeze, če je 

izpostavljen zvoku, ki ga moti. 

4. Socialno vključevanje 

- brez težav: normalno se vključuje med vrstnike in v svoje okolje. 

- izboljšanje: normalno, toda potreboval je pomoč pri vključevanju. 

48

- blago: le izjemoma se izolira in ima drugačne, vendar še normalne interakcije z zunanjim 

svetom. 

- zmerno: občasno je v svojem svetu, vendar se je sposoben odzvati na dražljaje od zunaj. 

– težje: občasno je v svojem svetu; če ga zmotimo, postane nejevoljen ali celo jezen. 

- težko: neprestano je v svojem svetu; nima potrebe po komunikaciji z drugimi ljudmi ali je 

komaj še sposoben komunicirati z zunanjim svetom. 

5. Zanimanje za okolico 

- brez težav: normalno, vedno je izražal zanimanje za zunanji svet in okolico. 

- izboljšanje: normalno, toda spadal je v eno od spodnjih kategorij. 

- blago: včasih se na dogodek ne odzove, ali pa je njegova reakcija na zunanji dogodek ali 

predmet nekoliko drugačna. 

- zmerno: zanimanje na zunanje dogodke in predmete je omejeno z njegovimi potrebami, sicer 

morajo biti dražljaji zelo močni, da ga pritegnejo. 

– težje: znatno pomanjkanje zanimanja za vse dogajanje in predmete v njegovi okolici. 

- težko: ljudje, situacije ali dogodki ga sploh ne zanimajo; popolnoma ignorira zvoke (npr. 

sireno gasilnega avta, ki pelje mimo) ali druge dogodke, ki druge ljudi zanimajo; reagira le na 

zvoke, ki ja vznemirjajo in pri njem sprožajo negativne odzive. 

6. Obrazna ekspresija 

- brez težav: normalno, njegova obrazna ekspresija je normalna. 


- blago: skoraj normalna obrazna ekspresija, toda občasno opazimo rahlo neprimerno 

odzivanje. 

- zmerno: obrazna ekspresija je manj izrazita in/ali izraža bolj enostranska čustva. 

– težje: obrazna ekspresija pogosto ne odgovarja situaciji. 

- težko: nikoli nima izraza na obrazu, ki bi ga drugi lahko razbrali kot primernega dani 

situaciji. Pomanjkanje izražanja čustev (brezizrazni obraz). Pogosto se smehlja brez razloga 

ali se zdi zaskrbljen tudi takrat, ko je miren. 

7. Prisotnost joka ali smeha 

- brez težav: normalno, nikdar ni imel takšnih težav. 


- blago: skoraj normalno vedenje, vendar očitno drugačno. 

- zmerno: občasno izraža neprimeren jok ali smeh. 

- težko: jok ali smeh, ki ne odgovarjata situaciji, se pojavljata zelo pogosto. 

8. Napadi besa, pretirane reakcije, kadar ne doseže svoje 



- blago: izjemoma izraža napade besa, skoraj normalno vedenje, vendar se napadi pojavijo v 

nenavadnih situacijah. 

- zmerno: pogosti napadi besa, ki prenehajo, ko otroku ugodimo. 

- težko: zelo pogosti napadi besa, pojavljajo se skoraj vedno, kadar želimo, da spremeni 

aktivnost ali se vključi v situacijo, ki jo zahteva nekdo drug, npr. mora prenehati z igro ali iti k 

obroku. Napade besa je težko kontrolirati. 

9. Odzivnost na bolečino pri naključni poškodbi ali udarcu 

49



- blago: skoraj normalne reakcije, vendar se zgodi, da ne zazna bolečine. 

- zmerno: občasno ignorira bolečino npr. »pozabi« jokati, ko se udari v glavo). 

- težko: skoraj nikdar ne reagira na bolečino. 

10. Odzivnost na dotik 



- blago: skoraj normalno, lahko se ga dotaknemo, toda izraža nelagodje ali ni zadovoljen z 

dotikom. 

- zmerno: jasno pokaže, da je nesrečen, če se ga dotaknemo, ga premaknemo, toda ne reagira 

z napadom besa. 

- težko: skrajne reakcije na dotik kože, glave ali las. Lahko dobi napad besa ali postane 

nasilen. 

11. Odzivnost na gnečo 

- brez težav: normalno, nikdar ni imel težav zaradi prisotnosti večjega števila ljudi. 


- blago: skoraj normalno, vendar obstaja večja verjetnost, da bo pretirano reagiral ali imel 

napad besa v gneči. 

- zmerno: pogosto postane težaven v gneči, zelo občutljiv, vendar je včasih sposoben 

tolerirati takšno situacijo. 

- težko: skoraj nemogoče ga je peljati ven iz varnega domačega okolja. Kadar je v 

restavraciji, trgovini ali drugem prostoru, kjer je več ljudi, dobi močan napad besa, tako da je 

z njim težko zapustiti dom. 

12. Zaskrbljenost in pretiran strah 

- brez težav: normalno, nikdar ga ni bilo pretirano strah v nenavadnih okoliščinah. 


- blago: bolj zaskrbljen od povprečja. 

- zmerno: zelo zaskrbljen, pogosto ga je strah novih situacij, toda lahko ga potolažimo. 

- težko: izjemni, močni strahovi v relativno manj pomembnih situacijah. Boji se hrupa (npr. 

grmenja), zvokov (npr. sesalca), predmetov, živali, žuželk ali ljudi, kar vse lahko vodi v napad 

besa ali nekontroliranega vedenja. 

13. Čustven odziv na domače 

- brez težav: normalno se čustveno odziva na domače. 


- blago: skoraj normalno, toda rahlo drugačni čustveni odzivi. 

- zmerno: pogosto neprimerni čustveni odzivi, ko vidi starše. 

- težko: nikdar ne izraža ustreznega čustva. Če starš proti njemu iztegne roke, da bi ga vzel v 

naročje, ne razume, da mora dvigniti roke in staršu tako olajšati dvigovanje. Ne izraža veselja, 

ko to pričakujemo. 

14. Imitacija 

- brez težav: normalno, nikdar ni imel težav z imitiranjem igre drugih otrok ali odraslih. 


50

- blago: skoraj normalno, vendar so jasno vidne nekatere manjše omejitve v sposobnosti 

imitacije. 

- zmerno: nekatere sposobnosti imitacije so zelo omejene. Ne imitira aktivnosti, kadar od 

njega to pričakujemo. 

- težko: ne imitira drugih otrok v igri, ne imitira nikogar v kakršni koli socialni situaciji. 

15. Okupiranost s predmeti ali temami 



- blago: redkokdaj, vendar jasno govori o svojih obsesijah izven socialnega konteksta. 

- zmerno: pogosto je obseden z nekaterimi predmeti ali temami, npr. vlaki, vremenom, števili, 

datumi. 

- težko: skoraj vedno govori o istih temah ali vedno znova izvaja isto obsesivno dejavnost. 

Lahko ga zanimajo števila ali črke (predem sploh pove prvo besedo). Lahko se nauči brati 

preden začne govoriti. Lahko ga zanima vreme, koledar (zapomni si datume in dneve za več 

let). Lahko ga zanimajo mehanski predmeti (pralni stroj ali drugi predmeti, ki se vrtijo). S tem 

se ukvarja do take mere, da nima časa za druge aktivnosti. 

Govor in jezik 

1. Razumevanje osnovnih navodil 

- brez težav: normalno, nikdar ni imel kakšnih težav z razumevanjem navodil. 


- blago: ima nekaj problemov pri razumevanju bistva navodila, ne razume šale. 

- zmerno: znatne težave pri razumevanju abstraktnih konceptov. 

- težko: sploh ne razume navodil. 

2. Spoštovanje komunikacijskih izmenjav 

- brez težav: nikdar ni imel težav pri vzdrževanju komunikacije. 


- blago: občasno prekinja kontakt ali ignorira vidik sogovorca. 

- zmerno: odgovarja na vprašanja, vendar večinoma pripoveduje sam in skuša voditi 

komunikacijo. 

- težko: ne odziva se na pobudo sogovorca. Komunicira sam s sabo ali drugim zgolj izraža 

svoje potrebe. 

3. Prisotnost govora 

- brez težav: nikdar ni imel težav z govornim sporočanjem. 


- blago: večinoma ustrezno uporablja govorno komunikacijo, vendar je občasno njegov govor 

neustrezen ali ga ni. 

- zmerno: pogovarja se le, kadar to želi ali pa je govorna komunikacija zelo omejena. 

- težko: sploh se ne sporazumeva z govorom. 

4. Žlobudranje, uporaba lastne govorice ali nenavadni načini oglašanja 



- blago: redko kdaj žlobudra ali uporablja nerazumljivo verbalno ekspresijo. 

51

- zmerno: zelo pogosto žlobudra ali uporablja svojo govorico. 

- težko: skoraj neprestano se oglaša z nerazumljivimi glasovi, podobnimi govoru, kot da imitira 

govor, toda ne uspe povedati ničesar, kar bi drugi lahko razumeli. Slišati je kot poskus otroka, 

da bi ponavljal govor, kot ga sliši pri odraslih, na TV. Morda samo cvili in kriči. 

5. Glasnost govora 



- blago: glasnost je občasno neprimerna in se razlikuje od normalne. 

- zmerno: glasnost je pogosto neprimerna. 

- težko: neprestano govori glasno ( lahko pa je tudi neprimerno tih in šepeta, ko to ni 

potrebno). Glasnost ni nikdar primerna. 

6. Neverbalna komunikacija z deli telesa. 

- brez težav: normalno, nikdar ni komuniciral z deli telesa sogovorca. 


- blago: občasno starše vleče za roko, kadar nekaj želi. 

- zmerno: pogosto komunicira tako, da starše veleč za roko proti cilju, ki ga želi doseči. 

- težko: vedno vleče starše ali ljudi okrog njega, skuša jih premakniti/jih odpeljati tja, kamor 

želi. 

7. Izražanje svojih potreb ali želja z gestami. 

- brez težav: normalno, nikdar ni imel težav pri izražanju svojih potreb in želja neverbalno. 


- blago: občasno uporablja ustrezne geste za izražanje svojih želja. 

- zmerno: pogosto uporablja geste, ki jih občasno dopolni z govorom. 

- težko: uporablja izključno geste, ki so včasih ustrezne, večkrat pa stereotipne. Ne govori. 

8. Iniciranje komunikacije. 

- brez težav: normalno, nikdar ni imel težav pri začenjanju komunikacije. 


- blago: skoraj normalno, toda je plašen in okleva, ko bi moral začeti socialno interakcijo. 

- zmerno: redko kdaj začne pogovor. 

- težko: nikoli ne začne pogovor. 

9. Eholalija, repetitivni jezik 

- brez: normalno, nikdar ni imel takšnih težav. 


- blago: redkokdaj ponavlja iste besede ali fraze, dele besed ali TV reklame, ki jih sliši. 

- zmerno: pogosto ponavlja iste besede ali fraze, dele besed ali TV reklame, ki jih sliši. 

- težko: skoraj vedno ponavlja iste besede ali sporočila, kadar se nanj obračamo ali z njim 

govorimo. Pogosto ali neprestano brez povezave govori in ponavlja besede, fraze, povedi ali 

celotne filme izven konteksta socialne situacije. 

10. Vzdrževanje pogovora. 

- brez težav: normalno, nikdar ni imel težav pri vzdrževanju pogovora. 


- blago: nekaj težav. Občasno preskakuje s teme na temo ali ignorira govor sogovorca. 

52

- zmerno: ima znatne težave pri ohranjanju teme pogovora. 

- težko: popolnoma je nesposoben začenjati pogovor ali se odzivati na govor sogovorca. 

11. Pragmatična ustreznost govora. 

- brez težav: normalno, nikdar ni imel težav pri načinu podajanja informacij. 


- blago: rahle spremembe, govor je melodično manj izrazit, uporablja pavze ob napačnem 

času. 

- zmerno: večje težave s tokom govora. Govor je bolj monoton ali ritmičen, pojoč, kadar to ni 

potrebno. Neustrezna uporaba pavz, Npr sredi misli. 

- težko: govor zveni »robotsko«. Ne moremo ugotoviti, kdaj se stavek začenja in kdaj 

končuje. Nenavadna melodija, ki nima sporočilne vrednosti. 

12. Diferenciacija govora 

- brez težav: normalno, nikdar ni imel težav z razlikovanjem govora z različnimi sogovorci. 


- blago: blaga odstopanja. Z odraslimi in z otroci se pogovarja na enak način. 

- zmerno: ima znatne težave z diferenciacijo. Skoraj enako se pogovarja z ljudmi in s 

predmeti. 

- težko: Ne zna prilagoditi intonacije, toka govora ali glasnosti v odnosu na specifično 

situacijo. 

13. Semantična pravilnost jezika 



- blago: blage težave, redkokdaj uporablja napačne besede ali fraze. 

- zmerno: občasno uporablja besede na nenavaden način. Pomeni besed so zoženi. 

- težko: zelo pogosto uporablja napačne besede, napačne fraze ali izraze, ki so popolnoma 

izven konteksta. S splošnimi izrazi označuje samo določen predmet (npr. »stol« je samo stol v 

domači kuhinji) brez generalizacij izrazov. 

15. Izguba že usvojenega govora 

- brez težav: popolnoma normalno, ni imel takšnih problemov. 

- izboljšanje: / 

- blago: vsakršna izguba že pridobljenega govora, tudi minimalna. 

- zmerno: imel je že veliko besed, ki so izginile. 

- težko: komuniciral je v stavkih, vendar je prenehal govoriti. 

Simbolična ali domišljijska igra ter vedenje 

1. Samo-zaposlitvena repetitivna aktivnost brez uporabe predmetov 

- brez težav: normalno vedenje, nikdar ni imel takšnih težav. 


- blago: redkokdaj tleska, ploska, maha ali izvaja ponavljajoče se gibe. 

- zmerno: pogosto maha, ploska, ko je vznemirjen, srečen, razburjen ali nervozen. 

- težko:skoraj neprestano opravlja nekakšno samo-stimulativno dejavnost, ki pogosto 

vključuje mahanje z rokami, kot bi hotel poleteti, lahko maha s prsti, se dotika ušes ali pri 

mahanju uporablja kakšen predmet, se vrti okrog svoje osi, se guga. 

53

2. Udarjanje z glavo 



- blago: redko udarja z glavo. 

- zmerno: občasno udarja z glavo, najbolj med napadi trme ali kadar je vznemirjen. 

- težko: pogosto udarja z glavo, ponavadi tolče ob trdo podlago. 

3. Povzročanje bolečin sebi ali poškodovanje samega sebe 



- blago: redkokdaj sam sebi prizadeva bolečine. 

- zmerno: občasno si povzroča bolečine, največkrat takrat, ko je vznemirjen ali razburjen. 

- težko: samemu sebi je nevaren, pogosto potrebuje nadzor, da bi mu preprečili, da se ne 

pogrize, udari v obraz ali si kakor koli povzroči poškodbo. 

4. Hoja po prstih, neroden položaj telesa. 



- blago: redkokdaj hodi po prstih ali se giba na nenavaden način. 

- zmerno: pogosto hodi po prstih ali se giba na nenavaden način. 

- težko: skoraj vedno hodi po prstih. Slaba koordinacija gibanja. Zaletav, večkrat pade. 

Slabo koordinirano gibanje pri, npr. vožnji s kolesom. 

5. Razvrščanje predmetov 



- blago: redkokdaj prisilno zlaga predmete. 

- zmerno: pogosto v igri zlaga predmete v vrsto. 

- težko: zelo pogosto zlaga igrače ali predmete po istem vzorcu in postane zelo razburjen, 

ima napad trme, če mu vzorec porušimo. 

6. Vohanje, udarjanje, lizanje ali druga neprimerna uporaba igrač. 



- blago: skoraj normalna igra, toda občasno čudaška uporaba predmetov ali igrač. 

- zmerno: pogosto igrače ali predmete uporablja nenavadno znotraj normalne igre. 

- težko: brez znakov primerne uporabe igrač. Kar naprej igrače voha, vrti, udarja z njimi, jih 

liže, stresa, ne uporablja pa domišljijske igre. 

7. Zanimanje za dele igrač 



- blago: redko zaide v repetitivno igro z delom igrače,npr vrti kolesa na avtomobilčku. 

- zmerno: zna se ustrezno igrati z igračami, toda pogosto se v tej igri osredotoči na del 

igrače, s katerim dalj časa manipulira na enak način. 

- težko: zelo pogosto se ukvarja z deli igrače (ne vidi celotne igrače). Vrti kolesa 

avtomobilčka, ne zna uporabiti igrače na običajen način. 

54

8. Vrtenje predmetov ali izjemno zanimanje za vrteče se predmete. 



- blago: redko, toda jasno kaže zanimanje za vrtenje ali vrteče se predmete. 

- zmerno: pogosto je zaposlen z vrtenjem. 

- težko: skoraj neprestano vrti predmete ali se sam vrti. Morda ga zanimajo ventilatorji ali 

igrače z vrtečimi se deli. 

9. Zanimanje za omejeno število stvari 



- blago: redkokdaj izvaja eno in isto aktivnost ali se omejuje na uporabo samo enega 

predmeta. 

- zmerno: pogosto se ukvarja s samo eno aktivnostjo, npr neprestano gleda samo en film ali 

risanko. Lahko ga zaustavimo brez napada besa. 

- težko: neprestano izvaja eno in isto ponavljajoče se vedenje ali zanimanje, gleda 

neprestano isti posnetek, govori o istih stvareh ter postane zelo jezen, če ga prekinemo. 

10. Prekinitev ponavljajoče se dejavnosti ali pogovora. 

- brez težav: normalno, brez težav prekine dejavnost ali pogovor. 


- blago: lahko brez težav ustavi ponavljajočo se dejavnost. 

- zmerno: pogosto govori o stvareh, ki sogovorca ne zanimajo, pa tega ne opazi. Izvaja 

mehanske repetitivne dejavnosti, se igra z vrvicami ali izvaja kompleksnejše naloge. Teme 

pogovora lahko vključujejo zgodovino, znanost in zaide v izjemne podrobnosti. 

- težko: neprestano govori o nepomembnih podrobnostih. Ne prenese, eč ga skušamo odvrniti 

od aktivnosti ali teme pogovora. 

11. Navezanost na nenavadne predmete 

- brez težav: normalno, nikdar ni bil navezan na nenavadne predmete. 


- blago: redkokdaj, vendar jasno kaže nenavadno navezanost na določene predmete. 

- zmerno: pogosto je navezan na nenavadne predmete in dobi napad besa, če mu jih 

odvzamemo. 

- težko: vedno drži nenavaden predmet (vrvico, kamen, palico, pero, barvico, igračo, 

steklenico, del igrače in podobno). Dobi hud napad besa, če predmet odstranimo. 

12. Vztrajanje pri ritualih in rutinah 



- blago: rad ima rutine in kompulzivne rituale, toda zaveda se jih in jih je sam sposoben 

kontrolirati. 

- zmerno: pogosto ima svoj urnik in svoje rituale. Sposoben jih je spremeniti, toda nerad to 

počne. 

- težko: vedno ima svoj urnik, svoje vzorce, ki jim sledi; pogosto je njegova aktivnost 

podobna ritualu (kompulzivna, nelogična). Če mu želimo spremeniti urnik, dobi napad besa. 

55

13. Igra z drugimi otroci 

- brez težav: normalno se igra z drugimi otroci. 

- izboljšanje: bil bolj samotarski, vendar se je socializiral. 

- blago: pogosteje se umika in se raje igra sam. 

- zmerno: z drugimi otroci se igra izjemoma, kadar lahko vodi aktivnost. 

- težko: ne igra se z drugimi otroci. Do njih postane napadalen, kadar se mu približajo ali se 

popolnoma umakne. 

14. Prehranjevalne navade 

- brez težav: normalno, nikdar ni imel težav z izbiro hrane. 


- blago: skoraj normalno, vendar je njegov okus za hrano nenavaden, vsaj kar se tiče okusa, 

oblike ali trdnosti hrane. 

- zmerno: pristane na določeno vrsto hrane, vendar je zelo malo stvari. Izbirčen je pri hrani 

glede trdote, oblike ali serviranja hrane. 

- težko: ne je določene vrste hrane; ne je hrane določene trdote. Tudi več let je navezan le 

na eno vrsto hrane in pije le eno vrsto pijače. Hrano izbira glede na trdnost ali okus v ustih. 

Zahteva hrano vedno v isti posodi ali je na istem mestu. 

15. Razvijanje veščin, ki presegajo njegovo starostno skupino 

- brez težav: normalno, nikdar ni kazal težav na tem področju. 


- blago: ima zelo razvito veščino na omejenem področju. 

- zmerno: ima izjemno razvito veščino na omejenem področju, npr zgodaj se nauči brati in si 

zapomni cele knjige. 

- težko: ima izjemno razvito veščino (ki meji na genialnost), znanje o izjemnih podrobnostih 

na zelo omejenem področju (matematika, literatura, zgodovina, vreme), hkrati pa ima zelo 

omejeno sposobnost komuniciranja z drugimi ljudmi. Morda se nauči brati še preden začne 

govoriti. 

56

10. 4 INDIVIDUALIZIRANI PROGRAM 

CENTER ZA SLUH IN GOVOR MARIBOR 

OE OŠ in vrtec Ob parku 

Vinarska 6 

Maribor, 

Vodja strokovne skupine: 

Člani strokovne skupine: 

- 

- 

- 

Ime in priimek otroka s PP: 

Datum, kraj, država rojstva: 

Naslov stalnega prebivališča: 

Ostali pomembni podatki:______________________________________ 

___________________________________________________________ 

______________________________________________________________ 

___________________________________________________________ 

Ime in priimek očeta: 

Ime in priimek mame: 

Naslov staršev: 

Telefonska številka doma: 

Podatki o vrtcu, kamor je vključen otrok: 

Vrtec: 

Ravnateljica: 

Pomočnica ravnateljice: 

Direktorica Centra za sluh in govor Maribor: 

Izvajalci v skupini: 

Vzgojiteljica: 

Defektologinja: 

57

1. Globalna ocena otrokovega funkcioniranja, otrokova močna področja : 

MOTORIKA: 

Groba: 

Fina: 

Obrazna motorika: 

Grafomotorika: 

ZAZNAVANJE: 

Slušno zaznavanje:. 

Vidno zaznavanje: 

OČESNI KONTAKT: 

ČISTOČA: 

HRANJENJE 

SKRB ZASE: 

ORIENTACIJA: 

ČASOVNA ORIENTACIJA: 

VEDENJSKE IN ODZIVNE ZNAČILNOSTI: 

SOCIALNO POLJE: 

GOVOR IN JEZIK: 

MOČNA PODROČJA: 

2. NAČRTOVANJE IP – letni cilji individualiziranega programa: 

Ves čas dela bomo sledili Programu vzpodbujanja razvoja senzorike, motorike, kognicije, govora in 

jezika. 

A) Kurikularno področje - GIBANJE 

B) Kurikularno področje - JEZIK 

Globalni cilj: 

-poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika 

Operativni cilji: 


-spodbujanje jezikovnih zmožnosti 


C) Kurikularno področje - UMETNOST 

LIKOVNE DEJAVNOSTI: 


-doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti 

-razvijanje ustvarjalnosti z likovnimi materili 


GLASBENE DEJAVNOSTI: 


-Poslušanje in uživanje ob glasbi 

Operativni cilj: 

PLESNE DEJAVNOSTI: 

58


-Razvijanje sposobnosti plesnega izražanja 


D) Kurikularno področje - MATEMATIKA 


-Doživljanje matematike kot prijetne izkušnje 


E) Kurikularno področje - DRUŽBA 


Spoznavanje samega sebe 



Oblikovanje osnovnih življenjskih navad 


F) Kurikularno področje - NARAVA 


Spoznavanje svojega telesa 



Spoznavanje žive in nežive narave 



Sprejemanje hrane različnih okusov 


G) področja primanjkljajev: 

A. Socializacija, igra, vedenje: 

B. Skrb zase: 

3. IZVAJANJE INDIVIDUALIZIRANEGA PROGRAMA 

URNIK REDNIH IN INTERESNIH DEJAVNOSTI: 

INDIVIDUALNA SLUŠNO GOVORNA OBRAVNAVA: 

DELAVNA TERAPIJA: 

GLASBENE STIMULACIJE: 

GOVORNO RITMIČNE STIMULACIJE: 

OPREDELITEV POGOJEV IN PRILAGODITVE ZA IZVAJANJE INDIVIDUALIZIRANEGA PROGRAMA: 

Prostorske prilagoditve: 

Časovne prilagoditve: 

Oblike dela: 

Prehajanje med programi: 

Dogovor o medsebojnem sodelovanju izvajalcev (kdo, kdaj, kako…): 

Sodelovanje s starši (kdaj, kje, kako…): 

Sodelovanje z zunanjimi strokovnimi institucijami: 

59

4. PREVERJANJE URESNIČEVANJA INDIVIDUALIZIRANEGA PROGRAMA - EVALVACIJA 

Dokumentacijo o uresničevanju vodi vodja strokovne skupine, shranjena pa je v otrokovi osebni mapi. 

Predvideni čas za evalvacijo je konec februarja ali v začetku marca (delna evalvacija), po potrebi poteka 

sprotno preverjanje otrokovega napredka, ter končna evalvacija ob koncu šolskega leta. 

Individualizirani program za naslednje šolsko leto bo sestavljen______________. 

5. OPOMBE 

______________________________________________________________________________________ 

______________________________________________________________________________________ 

______________________________________________________________________________________ 

______________________________________________________________ 

Člani strokovne skupine: 

1. 

2. 

3. 

4. 

5. 

6. 

Vodja strokovne skupine: 

Datum:__________________ 

60

KonÄno poroÄilo o projektu MAS - Zavod RS za Å¡olstvo

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

KonÄno poroÄilo o projektu MAS - Zavod RS za Å¡olstvo