Poved in stavek - Gimnazija Poljane - Alenka Arbiter

Poved in stavek
• Poved je sporočilo (smiselno znotraj danih
okoliščin).
• Stavek je vzorec, po katerem se besede
povezujejo v poved oziroma sporočilo.
• stavčni členi in razmerja med njimi
• zložena poved nastane na podlagi več stavčnih vzorcev

Besedni red – načelo aktualnosti
• Zaporedje stavčnih členov v povedi ni stalno,
ravna se po načelu aktualnosti:
– Izhodišče (običajno že znani podatek); prehod
(običajno povedek) in jedro (kar je v povedi novo
ali tisto, kar želimo poudariti).
• Bil je imeniten grof. Šel je na lov. Ujel je medveda.
• Srečali smo ga. Srečali smo njega.
• Zaznamovani besedni red - značilen predvsem
za umetnostna besedila.

Predvidljivost/napovedljivost stavčnih
členov
• Glagoli narekujejo stavčni vzorec/stavčno
strukturo/stavek:
– kupiti > kdo – osebek, > kaj, komu – dva predmeta, >
kdaj, kje, zakaj, kako… - prislovno določilo;
– snežiti > kdaj, kje… - prislovno določilo
> dvodelni in enodelni stavki (prosojnica 4)
> prehodni glagoli (prosojnica 5)
> glagolski način: tvornik in trpnik (aktiv
in pasiv) – prosojnica 6

Enodelni in dvodelni stavki
• Dvodelni stavki: stavki z osebkom in povedkom.
• Enodelni stavki
– Enodelni glagolski stavki:
• Vremenski pojavi: Sneži. Dežuje. Grmi. Bliska se. V gorah je
snežilo ves dan.
• Telesne ali psihične bolečine/občutja: V prsih me zbada. Pri
srcu me je zabolelo.
– Enodelni neglagolski stavki: Predsednik ponovno na
Triglavu, Srečno!, Draga Kristina!, Pst!, Ne! (pastavek:
zvalniški, medmetni ali členkovni)

Glagolska prehodnost
• GLAGOLI, KI OB SEBI ZAHTEVAJO PREDMET, SE
IMENUJEJO PREHODNI GLAGOLI:
• Glagol je prehoden, kadar glagolsko dejanje prehaja na
predmet oziroma na glagolsko dejavnost, koga ali kaj
prizadeva (na primer brcniti žogo, igrati igro). Iz njih
lahko naredimo neprehodne z besedo se, na primer
nogomet se igra.
• Neprehodni glagoli so tisti, ki ob sebi nimajo
predmetov (na primer hoditi, teči, spati, mirovati). To
so predvsem glagoli gibanja in stanja.

Glagolski način
Tvornik in trpnik
(Aktiv in pasiv)
• Tvornik: Vršilec dejanja je osebek, od dejanja
prizadeti pa predmet: Učitelj je pohvalil učenca.
Janez je tepel Jožeta. Zidarji zidajo hišo.
• Trpnik: V osebku je trpni( tisti/tisto, ki/kar je
dejanje utrpel/-o), vršilec pa je prislovno določilo
ali pa je izpuščen: Učenec je bil pohvaljen (od
učitelja). Jože je bil tepen. Hiša je zgrajena.
• Trpnik tvorimo s trpnim deležnikom na –n/-t;
lahko pa tudi s povratnim zaimkom se: posoda je
pomita, tla so namazana; posoda se pomiva, tla
se mažejo.

Napovedljivost oblike stavčnih členov/
razmerja med stavčnimi členi
• ujemanje - osebek in povedek se ujemata v
spolu, številu in osebi (Pepelka se je poročila.);
• vezava – povedek narekuje obliko predmeta
(Pepelka se je poročila s princem.);
• primik – prislovno določilo je oblikovno
neodvisno (Pepelka se je poročila s princem v
palači.)

Razmerja med deli zloženega
stavčnega člena
• PRIREDNO RAZMERJE (Mama in oče sta odšla.)
• PODREDNO RAZMERJE
– UJEMANJE:
• Levi prilastek se ujema z jedrom besedne zveze (Zaščitimo
Lublanske pse., Blaž Novak)
– VEZAVA:
• Med jedrom besedne zveze in desnim prilastkom (pisanje
grafitov, Pravljica o carju saltanu)
– PRIMIK:
• Med jedrom in desnim prilastkom (Hotel Slon, Ana Novak,
letos poleti, danes zjutraj)

IZRAŽANJE KOLIČINE
1. UJEMANJE: trije koraki (levi prilastek je števnik)
VENDAR: pet korakov (pri števnikih od pet naprej in
pri količinskih zaimkih, npr. malo, precej, veliko,
nekaj…, je jedro besedne zveze v rodilniku);
2. VEZAVA: ščepec soli, kapljica vode (pri neštevnih
samostalnikih je izraz, ki predstavlja količino
jedro, to lahko preverimo s sklanjanjem: kepa
snega, kepe snega, kepi snega…).

Goli in zloženi stavčni členi
• GOLI OSEBEK
Običajno izražen s samostalniško besedo v
imenovalniku: Otroci so zelo radovedni. Ali z
nedoločnikom: Molčati je zlato. (Molk je zlato.)
– Izjemoma je osebek v rodilniku.
• Ob zanikanem polnopomenskem glagolu biti (=nahajati se,
obstajati): Sestre ni doma.
• Ob glagolu zmanjkati: Zmanjkalo nam je kurilnega olja.
• Ob števniku od pet naprej ali ob nedoločnem (precej, veliko,
malo…): Pet stavb je že porušenih. Veliko ljudi se je udeležilo
prireditve.

• ZLOŽENI OSEBEK
– z levim prilastkom: Srednja šola je v novi stavbi.
– z desnim prilastkom:
• Trgovina z zelenjavo je čez cesto.
(VEZAVA)
• Trgovina Zelenjava je čez cesto.
(PRIMIK)
• Jakob Sušnik
(UJEMANJE)
• Jana Smrekar
(PRIMIK)
• reka Soča
(UJEMANJE)
• steklenica vode
(VEZAVA)
• preiskovanje zločina
(VEZAVA)
• prijateljica Katarina
(UJEMANJE)
• spalnica Katarina
(PRIMIK)
• narod, raztresen po vsem svetu (POLSTAVČNI PRILASTEK)
• France Prešeren, največji slovenski pesnik (PRISTAVEK – PRISTAVČNI
PRILASTEK)

• GOLI POVEDEK
• Jutri grem domov.
• ZLOŽENI POVEDEK
• s povedkovim določilom ob nepolnopomenskem glagolu (v
povedkovem določilu je samostalnik, pridevnik ali nedoločnik) :
Ljudje so naivni. Pomlad je lepa. Molčati je zlato.
• s povedkovim prilastkom ob polnopomenskem glagolu: Moker in
blaten je vstopil Martin Kačur v obcestno gostilno.
• s povedkovim določilom ob modalnem ali faznem glagolu
povedkov prilastek v nedoločniku:
Začelo me je skrbeti zate.

Nepolnopomenski in polnopomenski
glagoli
NEPOLNOPOMENSKI GLAGOLI
• biti, postati;
- modalni ali naklonski glagoli: morati, moči, smeti, hoteti, želeti;
- fazni glagoli: začeti, končati, nehati, nadaljevati
•
Pri povedkovem določilu je pomembno še, da je to vedno samostalniška beseda v
imenovalniku, pridevniška beseda ali pa nedoločnik.
Primera: Mož je pilot. Babica želi ozdraveti.
VENDAR:
POLNOPOMENSKI GLAGOL BITI
• Če je glagol biti uporabljen kot polnopomenski v smislu obstajati ali nahajati se
(Mama je v službi.), potem v službi ni povedkovo določilo, ampak je prislovno
določilo kraja. Prav tako je nujno, da je samostalnik v imenovalniku, če je v
kateremkoli drugem, to ni več povedkovo določilo (Mama je v službi. < Mama je
služba.)
• BESEDE, KI SO NARAVNOST USTVARJENE ZA POVEDKOVO DOLOČILO: VŠEČ, ŽAL,
RAD, TREBA

Povedkov prilastek
• Aleš je prestrašen vstopil v učilnico.
• Maja je presrečna prebrala njegovo sporočilo.
• Prestrašeni Aleš je vstopil v učilnico.
• Presrečna Maja je prebrala njegovo sporočilo.
• Aleš je prestrašeno vstopil v učilnico.
• Maja je presrečno prebrala njegovo sporočilo.

PREDMET
• GOLI PREDMET - samostalniška beseda v
neimenovalniškem sklonu ali v nedoločniku:
Obljubil je samo Mateju. Obljubil je
posredovati.
• ZLOŽENI PREDMET
– Priredno zloženi: Pomagal je Mateju in Ani.
– Podredno zloženi: (s prilastkom)
– Pomagali so sosedovemu Mateju. (levi prilastek)
– Pomagali so prijatelju Mateju. (desni prilastek)
– Pomagali so Mateju, poškodovanemu pri telovadbi
(polstavčni prilastek).

PRISLOVNO DOLOČILO
• Golo:
• Zloženo:
• Včeraj ga ni bilo.
• Pozdravil ga je tiho in prijazno. (priredno zložen)
• Ogovoril ga je čisto tiho. Čez dve uri pridem domov.
(podredno zložen)

Predmet ali prislovno določilo
• Včasih imamo težavo odločiti se, ali bi
podčrtali stavčni člen kot prislovno določilo ali
kot predmet. Takrat si pomagamo s pretvorbo
predložne zveze v odvisnik. Če je pretvorba
mogoča, potem podčrtamo prislovno določilo,
navadno načinovno. Če pa pretvorb ni možna,
podčrtamo predmet (Sprehajam se z mamo/s
palico. – z mamo s kom ali s čim se
sprehajam / s palico kako Tako, da
uporabljam palico.)

VRSTE STAVKOV
1. DVODELNI IN ENODELNI STAVKI (glej stran 3)
2. PASTAVKI so vrsta enodelnih neglagolskih stavkov:
* medmetni: Au, kako boli!
* členkovni: Ne, ne maram počitnic.
* zvalniški: Anja, poslušaj me. Spoštovani starši, vabim vas na roditeljski sestanek.
Če so del povedi, razmerje med njimi in ostalimi deli povedi, imenujemo soredje (skladenjski
odnos, ki ni ne prireden ne podreden).
3. POLSTAVKI so besedne zveze, katerih jedro je neosebna glagolska oblika:
* nedoločniški: To videti, so vsi ostrmeli.
* deležniški (pridevniški): Čevlji, narejeni iz usnja, so zelo udobni in zračni. Medved, težek 250
kilogramov, se je znašel sredi ceste.
*deležijski: Čakajoč Godota, sta se pogovarjala o Parizu.
4. PRISTAVKI so samostalniške besedne zveze, ki dodatno pojasnjujejo jedro stavčnega člena, na
katerega se nanašajo:
France Prešeren, največji slovenski pesnik, je napisal Zdravljico, današnjo slovensko himno.
5. VRINJENI STAVKI so večinoma dvodelni stavki, ki z vsebino povedi, v katero so vrinjeni, niso
neposredno povezani: Moja prijateljica, tudi jaz imam prijateljico, gre vsako jutro teč.
(5. DOSTAVKI so pristavki in polstavki na koncu povedi: Sestanek bo na Gimnaziji Poljane, soba 48.
Vodil ga bo Miha, vodja aktiva. - Ne morem priti, ne.)
(6. IZPOSTAVKI so pastavki, izpostavljeni na začetku povedi: Dragi dijaki, želim vam prijetno učenje
in veliko uspeha.)

Navezovanje in napovedovanje
(povezovanje povedi v besedilo)
• Navezovanje (nanašalnica in naveznik)
– dobesedna ponovitev,
– s sopomenko,
– z nadpomenko,
– s parafrazo (opisno besedno zvezo, npr. volan – podaljšana roka
voznika; Egipt – dežela ob Nilu…),
– z osebnim zaimkom (on, njega, jih), kazalnim zaimkom (ta, tega),
oziralnim zaimkom (ki, kateri)
– z osebno glagolsko obliko.
– V nekaterih primerih ni jezikovnega sredstva, ki bi neposredno izražalo razmerje med povedma
– vsebinska/logična povezanost: S povsem gladkimi gumami se lahko pripeljemo le do prve
luže. Pri večji hitrosti voda izpod kolesa nima kam odteči, zato se vozite kot smučar na vodi.
• Napovedovanje (napovednik in nanašalnica)
– To mi je všeč. Zahvalil si se mi za darilo.

Večstavčna poved – priredja
• VEZALNO (vezniki in, pa, ter)
• Vstopila je in nas prisrčno pozdravila.
• STOPNJEVALNO (vezniki ne – ne, niti – niti, ne samo – ampak tudi)
• Niti ne bere niti ne gleda televizije.
• LOČNO (vezniki ali, ali – ali)
• Ali bere časopis ali pa gleda televizijo.
• PROTIVNO (vezniki a, vendar, toda, temveč, marveč, ampak, pa,
marveč…)
• Knjig ne bere, televizijo pa rad gleda.
• POSLEDIČNO (veznik zato)
• Časopisov ne bere, zato ne pozna aktualnega dogajanja.
• POJASNJEVALNO (vezniki saj, kajti, namreč, in sicer, to je)
• Tega res ni mogel vedeti, saj ne bere časopisov.
• SKLEPALNO (veznik torej)
• Tega ni vedel, torej ni bral časopisov.

Večstavčna poved - podredja
• OSEBKOV ODVISNIK (Kdo/kaj)
• Kdor ne potuje, ne živi.
• PREDMETNI ODVISNIK (Koga/česa…)
• Izvedel je, kaj govorijo o njem.
• PRILASTKOV ODVISNIK (Kakšen, kateri, čigav)
• Povabil je vse, ki so mu pomagali.
• >>>

Večstavčna poved
• PRISLOVNODOLOČILNI ODVISNIKI
– KRAJEVNI (Kam/kje…)
• Kamor koli je šel, povsod je užival.
– ČASOVNI (Kdaj, koliko časa…)
• Kadar koli ga je poklicala, vedno je prišel.
– NAČINOVNI (Kako)
• Vstopil je, ne da bi ga opazili. Prišel je, kot bi letel.
– VZROČNI (Zakaj)
• Obiskal jo je, ker si je to že dolgo želel.
– NAMERNI (Čemu S katerim namenom)
• Obiskal jih je, da bi jim priznal resnico.
– POGOJNI (Pod katerim pogojem)
• Če bi jih obiskal, bi jih zares presenetil.
– DOPUSTNI (Kljub čemu)
• Odpotoval je, čeprav bi raje ostal doma.