prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ...
prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ...
prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
1 UVOD<br />
1.1 IZHODIŠČE DIPLOMSKEGA DELA<br />
Pojem <strong>varnost</strong> omenja ţe Maslov leta 1943 v svoji znani knjigi Teorija človeške<br />
motivacije in spada v skupino petih skupin potreb (fiziološke potrebe, potreba po<br />
<strong>varnost</strong>i, ljubezni in pripadnosti, potreba po spoštovanju in samoreali<strong>za</strong>ciji). Potreba<br />
po <strong>varnost</strong>i je na drugem mestu, in sicer takoj <strong>za</strong> zrakom, hrano in vodo. Varnost v<br />
cestnem prometu razumemo kot dobrino, ki je kot taka vsebovana tudi v temeljnem<br />
načelu <strong>varnost</strong>i cestnega prometa, kjer je določeno, da mora udeleţenec cestnega<br />
prometa delovati tako, da poteka promet nemoteno, umirjeno in varno.<br />
Dandanes se vsak dan srečujemo s številnimi nesrečami, v katere so vpleteni<br />
motoristi, <strong>za</strong>to je pojem <strong>varnost</strong>i nedeljiv, <strong>za</strong>nj ne more biti odgovorna samo drţava<br />
ali samo občina. Za stanje prometne <strong>varnost</strong>i smo odgovorni vsi! Najpogostejši vzrok<br />
<strong>za</strong> izgubo ţivljenj na cesti so prav človekove napake ali <strong>za</strong>vestne kršitve prometnih<br />
pravil. Eden izmed najpogostejših vzrokov <strong>za</strong> prometne nesreče motoristov je tudi<br />
njihova neizkušenost. Nekateri vozniki nimajo dovolj znanja in izkušenj <strong>za</strong> voţnjo<br />
<strong>motornih</strong> koles in koles z motorjem, kar se še posebej izkaţe, ko je v nevarnih<br />
situacijah potrebno reagirati hitro in pravilno, <strong>za</strong>to je ta kategorija udeleţencev v<br />
prometu potrebna še posebne pozornosti.<br />
Ker je Slovenija ena izmed najslabših drţav članic Evropske unije, kar se tiče<br />
prometne <strong>varnost</strong>i, bi to področje potrebovalo še posebno pozornost. Varnost na<br />
slovenskih cestah je mogoče povečati s spodbujanjem udeleţencev v prometu k<br />
odgovornejšem vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju <strong>za</strong>vesti o pomenu<br />
prometne <strong>varnost</strong>i z <strong>za</strong>gotavljanjem varnejših <strong>vozil</strong> in cestne infrastrukture, kar lahko<br />
in morajo udejanjiti načrtovalci, proizvajalci in izvajalci, vzdrţevalci ter ustrezne<br />
nadzorne sluţbe.<br />
1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA<br />
Namen diplomskega dela je prika<strong>za</strong>ti prometno <strong>varnost</strong> <strong>voznikov</strong> <strong>enoslednih</strong><br />
<strong>motornih</strong> <strong>vozil</strong>, saj dnevno preko javnih občil kot je televizija, časopis in internet lahko<br />
<strong>za</strong>sledimo, koliko je mrtvih ali teţko ranjenih <strong>za</strong>radi prometnih nesreč in kaj bomo<br />
oziroma lahko storimo, da se bo to stanje izboljšalo. Predpisi na tem področju se<br />
spreminjajo. Pri opisu <strong>za</strong>konodaje gre predvsem <strong>za</strong> predstavitev Zakona o <strong>varnost</strong>i<br />
cestnega prometa.<br />
Cilj diplomskega dela je predstaviti širok pojem prometne <strong>varnost</strong>i ter teţave, ki<br />
spremljajo to področje. Zanima me stanje prometne <strong>varnost</strong>i v Sloveniji kot tudi<br />
stanje v drugih drţavah članicah Evropske unije, kakšni so vzroki <strong>za</strong> takšno stanje ter<br />
ali gospodarska kri<strong>za</strong> kaj vpliva na prometno <strong>varnost</strong> motoristov. Cilj je ugotoviti,<br />
kateri so ukrepi <strong>za</strong> izboljšanje stanja prometne <strong>varnost</strong>i. Poleg tega me <strong>za</strong>nima, kako<br />
1
Change language