prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ...

povzročiteljev prometnih nesreč med vozniki koles z motorjem je visok še posebno
med umrlimi, saj znaša 44,4%. Med mrtvimi je skoraj polovica takšnih, ki so ţe bili
predhodno kaznovani, 8% lani umrlih pa so ţe kaznovali zaradi 11 do 15 prekrškov.
Zaradi prometnih prekrškov je bilo 29% umrlih voznikov motornih koles kaznovanih
za 6 do 10 prekrškov s področja prometa. 13% umrlih voznikov je bilo kaznovanih za
4 prekrške. To pomeni, da umirajo tudi tisti najbolj agresivni, ki zmotno menijo, da se
jim na cesti ne more nič zgoditi (Sušanj, 2009, str. 28).
Število prometnih nesreč ter teţa posledic je najslabša preko vikenda (petek, sobota
in nedelja), ko so na cestah prisotni poleg ostalih udeleţencev predvsem vozniki
motornih koles. Za voznike enoslednih motornih vozil je najbolj nevaren popoldanski
in večerni čas. Največ motoristov umre v obdobju od maja do avgusta.
Za voznike motornih koles so najbolj nevarne ceste v naseljih, regionalne ceste in
glavne. Pristojni se zavedajo, da odgovornosti za varno voţnjo ne nosijo zgolj
motoristi. Vzrokov za nesreče je več, mednje štejemo tudi slabo cestno infrastrukturo.
Direktor Direkcije za ceste Gregor Ficko opozarja, da je v slabem ali zelo slabem
stanju skoraj polovica drţavnih cest. Prav zato bo po njegovem mnenju v prihodnosti
drţava morala zagotoviti še več sredstev za izboljšanje cestne infrastrukture. Letos je
za varnost motoristov iz drţavnega proračuna namenjenih 35,5 milijona €, s tem
denarjem pa namerava drţava urediti 30 pasov za levo zavijanje, 22 semaforiziranih
kriţišč, 27 kroţišč in 25 prehodov za pešce, nadaljevali pa bodo tudi s postavljanjem
lamelnih ograj. Največ cest in nevarnih odsekov je na Dolenjskem in Primorskem
(povzeto po Laterner in Štakul, 2009, str. 37 in str. 28). Poleg ureditve cestne
infrastrukture bi bilo potrebno posodobiti tudi prometno signalizacijo. Zanimiv predlog
je zagotovo elektronski prometni znak – znak, ki se bo sam prilagajal situaciji (ko se
boš peljal mimo znaka, naj bi ti ta pokazal, koliko moraš peljati v trenutni situaciji
glede na razmere) (povzeto po Pintarič, 2009).
Umrli vozniki motornih koles so v 97% prometnih nesreč uporabljali zaščitno čelado,
medtem ko so vozniki koles z motorjem uporabljali zaščitno čelado v 80% prometnih
nesreč s smrtnim izidom.
Vse ugotovitve potrjujejo, da je ta kategorija udeleţencev v prometu potrebna
posebne pozornosti. Pri tem ne mislimo zgolj na nadzorstveno funkcijo policije,
temveč tudi na ostale dejavnosti, ki lahko pripomorejo k izboljšanju stanja na tem
področju (izpopolnjevanje). Nekateri vozniki nimajo dovolj znanja in izkušenj za
voţnjo motornih koles in koles z motorjem, kar se še posebej izkaţe, ko je v nevarnih
situacijah potrebno reagirati hitro ter pravilno. Poleg tega pa je treba na prisotnost teh
udeleţencev v cestnem prometu in pravilen odnos do njih opozoriti tud vse ostale
voznike (Policija, 2009).
5.8.2 Ukrepi za leto 2009
Predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Direktorata za upravne notranje zadeve
(DUNZ), Ministrstva za promet, Zveze motoklubov Slovenije (ZMKS), predstavniki
65