prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ...

2. 16% - bočno trčenje v osebno vozilo zaradi izsiljevanja voznika osebnega
avtomobila;
3. 16% - trčenje v varnostno ograjo zaradi prevelike hitrosti voznika motornega
kolesa;
4. 13% - čelno trčenje v osebno vozilo zaradi nepravilne strani oziroma smeri voţnje
voznika osebnega avtomobila;
5. 13% - čelno trčenje v osebno vozilo zaradi prevelike hitrosti voznika motornega
kolesa;
6. 71% vseh prometnih nesreč se je zgodilo zaradi prevelike hitrosti voznika
motornega kolesa.
Motorno kolo je vse bolj prisotno na slovenskih cestah, kar je razvidno iz evidence o
številu registriranih motornih koles. Število motorističnih navdušencev sicer mnoţično
narašča, saj je bilo v Sloveniji leta 2000 registriranih vsega 11.000 motornih koles,
2008 pa ţe skoraj štirikrat več (Laterner, 2009, str. 37). V primerjavi z letom 2004, ko
je bilo na dan 31.12.2004 registriranih 11.665 motornih koles, je bilo konec leta 2007
za 268% več registriranih motornih koles, in sicer 31.326. Povečanje števila
registrskih motornih koles je nedvomno posledica ponudb zavarovalnic, ki so ob
celoletni registraciji motornega kolesa (brez odjave iz prometa) ponudile 50% popust
ob sklenitvi zavarovanja. Dejanski trend naraščanja števila novih motornih koles se
giblje med 2.500 in 3.000 vozil letno. Stopnja motorizacije je tudi v segmentu
motornih koles iz dneva v dan večja. Večja prisotnost tovrstnih vozil v cestnem
prometu hkrati pomeni tudi večjo ogroţenost njihovih voznikov.
Vozniške izkušnje (prevoţena kilometrina) in spoštovanje cestnoprometnih predpisov
so temeljni pogoj za varnost voznikov motornih koles. Najbolj varni vozniki motornih
koles kot udeleţenci v prometu so vozniki, ki imajo vozniško dovoljenje ţe več let.
Ugotovimo lahko tudi, da po petletnem vozniškem staţu vozniki motornih koles
postanejo »bolj samozavestni«, zaradi česar tvegajo več. Kot pravijo motoristi sami,
se v smrt zapelje največ samotarjev, torej tistih, ki si kot posamezniki dajejo duška
skozi ovinke. Ali pa v parih, ko fanta tekmujeta, kateri bo hitrejši. Mnogo manj
nevarna in počasnejša je voţnja v skupinah, ko (skorajda) ni divjanja.
Dandanes je za veliko prometnih nesreč motoristov kriva ravno neprilagojena hitrost.
Vprašamo se lahko, če ima gospodarska kriza kaj veze s hitrostjo. Ne, saj ta nikogar
ne sili, da vozi prehitro, ima pa lahko veliko skupnega s prometno varnostjo. Veliko
delavcev v podjetjih, med njimi tudi strastni motoristi, morajo zaradi gospodarske
krize delati po več ur na dan, in ko se utrujeni vračajo z dela, sedejo na motor.
Utrujenost pa močno vpliva na zbranost, ki je zelo pomembna pri sami voţnji z
motorjem.
Zanimiv je podatek, da je leta 2008 kar 13% izmed vseh motoristov, ki so povzročili
prometno nesrečo, za krmilo sedlo vinjenih, povprečno pa so imeli v krvi kar 1,34
promila alkohola (Laterner, 2009, str. 37). Vozniki motornih koles – povzročitelji v
smislu voţnje pod vplivom alkohola, ne predstavljajo tako velikega deleţa kot vozniki
koles z motorjem (19,3%), pa vendarle 12,7% alkoholiziranih povzročiteljev v letu
2007 in še posebej njihova 1,23‰ (promilov) povprečno izmerjena koncentracija
predstavljata zaskrbljujoče stanje. Zaskrbljujoče je tudi stanje med povzročitelji
prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami (15,6%). Deleţ alkoholiziranih
64