prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ...
prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ...
prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
3. Vozila<br />
V <strong>za</strong>dnjem desetletju so se motorji glede <strong>varnost</strong>i bistveno izboljšali. Ţe najnovejši<br />
motorji imajo vgrajene ABS (Antilock Brake System) sisteme in nekateri celo<br />
AIRBAG-e. Poleg konstrukcijskih lastnosti <strong>vozil</strong> pa so se izboljšali tudi vplivi na<br />
okolje.<br />
4. Institucionalna področja<br />
Prometno <strong>varnost</strong> ureja vrsta <strong>za</strong>konov in pod<strong>za</strong>konskih aktov, ki morajo biti<br />
medsebojno usklajeni in naravnani k povečanju <strong>varnost</strong>i vseh udeleţencev cestnega<br />
prometa. Pogosto lahko ukrepi na področjih, ki posredno vplivajo na <strong>varnost</strong><br />
prometa, prispevajo k večji <strong>varnost</strong>i (npr. regresiranja škod pri povzročiteljih nesreč<br />
pod vplivom alkohola ali drog, posebni pogoji zdravstvenega <strong>za</strong>varovanja, ki<br />
<strong>za</strong>htevajo uporabo <strong>za</strong>ščitnih sredstev, kot so <strong>varnost</strong>ni pas ali čelade ipd.).<br />
Stroški prometnih nesreč so običajno sestavljeni iz stroškov medicinskih storitev,<br />
izgube ekonomskega potenciala, odškodnin <strong>za</strong> prestane bolečine in trpljenja,<br />
materialne škode in stroškov <strong>za</strong>varovanj. Stroški prometnih nesreč morajo biti<br />
upoštevani pri druţbeni izgubi na nacionalni ravni kot pri določanju prioritet <strong>za</strong><br />
izvajanje ukrepov <strong>za</strong> izboljšanje razmer na cestah.<br />
5.7.2 Financiranje nacionalnega programa<br />
Finančna sredstva, potrebna <strong>za</strong> izvajanje nacionalnega programa, se pridobijo iz<br />
proračuna, saj se mora ustrezen odstotek sredstev nameniti tudi izvajanju nalog iz<br />
nacionalnega programa. Pri izvedbi nekaterih konkretnih aktivnosti (npr. preventivnih<br />
akcij) pa se poleg <strong>za</strong>gotavljanja finančnih sredstev v okviru proračuna upošteva tudi<br />
moţnost <strong>za</strong>gotavljanja sredstev iz različnih skladov in s sodelovanjem gospodarskih<br />
subjektov ter <strong>za</strong>varovalnih organi<strong>za</strong>cij.<br />
Finančna sredstva <strong>za</strong> izvajanje programa praviloma <strong>za</strong>gotovijo tisti organi, ki so <strong>za</strong><br />
posamezno področje izvirno pristojni (sredstva si delijo sorazmerno glede na<br />
pristojnosti ali enakomerno, financiranje dejavnosti pa poteka praviloma<br />
neposredno). Če je <strong>za</strong> določeno področje pristojnih več organov ali če gre <strong>za</strong><br />
dejavnost splošne ali skupne narave (npr. projektno delo), si stroške delijo med seboj<br />
po dogovoru. Pristojna ministrstva načrtujejo aktivnosti programa tako, da:<br />
1. v proračunskem letu 2006/2007 izdelajo načrte financiranja in izvajanja aktivnosti<br />
<strong>za</strong> proračuna v letih 2008 in 2009;<br />
2. do konca proračunskega leta 2008 izdelajo finančne načrte aktivnosti <strong>za</strong><br />
spremljanje, vrednotenje in izvajanje načrtovanih ukrepov iz programa <strong>za</strong> obdobje<br />
2010 in 2011.<br />
Za izvajanje nacionalnega programa je potrebno <strong>za</strong>gotoviti dodatna sredstva v<br />
proračunu Republike Slovenije. Glede na to, da ni moţno vnaprej natančno<br />
predvideti vseh stroškov <strong>za</strong> reali<strong>za</strong>cijo ukrepov iz tega programa, ocenjujejo, da bo<br />
potrebno pri nekaterih ministrstvih <strong>za</strong>gotoviti od 0,5 do 1% letnega proračuna<br />
dodatnih sredstev, kar potrjuje simulacija reali<strong>za</strong>cije nekaterih ukrepov iz programa.<br />
60
Change language