prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ...
prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ...
prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
usmerjati k temu dolgoročnemu cilju. Ukrepi <strong>za</strong> dosego ciljev nacionalnega programa<br />
so razdeljeni na štiri glavna področja, in sicer:<br />
1. človekovo ravnanje,<br />
2. prometno okolje,<br />
3. <strong>vozil</strong>a in<br />
4. institucionalno področje.<br />
1. Človekovo ravnanje<br />
Človek je najšibkejši člen v prometnem sistemu, saj njegove napake ali <strong>za</strong>vestne<br />
kršitve pravic pomembno prispevajo k nastanku nesreč. Prav <strong>za</strong>to je potrebno s<br />
posameznimi ukrepi ali s celotnim sistemom te napake preprečiti in zmanjšati njihovo<br />
teţo. Ukrepi so tako neposredno usmerjeni na udeleţence v cestnem prometu (npr. s<br />
prometno vzgojo, preventivnimi akcijami in z represivnimi ukrepi) ali posredno (npr. s<br />
spreminjanjem prometne infrastrukture, kot so ukrepi <strong>za</strong> umirjanje prometa v okolici<br />
šol, v bivalnih naseljih, ki prepreči nevarna ravnanja idr.).<br />
2. Prometno okolje<br />
Planiranje in oblikovanje cestne infrastrukture, vključno z njenim okoljem, je <strong>za</strong><br />
dolgoročno doseganje trajnega <strong>za</strong>gotavljanja prometne <strong>varnost</strong>i ključnega pomena.<br />
Principi dobrega oblikovanja cestne infrastrukture s principi uporabnosti,<br />
homogenosti in predvidljivosti so še danes ključ <strong>za</strong> varne ceste.<br />
Pri planiranju, oblikovanju, vzdrţevanju, gradnji, upravljanju, nadzoru ter uporabi cest<br />
je potrebno izvajati take preventivne in kurativne ukrepe, ki bodo vodili k trajnemu<br />
izboljševanju prometne <strong>varnost</strong>i na cestah. Nekatere ukrepe je moţno izvajati ţe v<br />
kratkem času, večina pa je take narave, da je <strong>za</strong> njihovo izvajanje potrebno daljše<br />
časovno obdobje. Nekatere ceste izkazujejo visoko stopnjo tveganja in prav tako<br />
posamezna mesta oziroma odseki cest (posamezna kriţišča, krivine, zoţitve, odseki<br />
kjer so pogosta prehitevanje itd.). Na takih cestah je v kratkem času teţko bistveno<br />
izboljšati <strong>varnost</strong> prometa, saj je potrebno ukrepe predhodno planirati, načrtovati<br />
njihovo izvedbo in jih izvesti. Zato so potrebna finančna sredstva tako na drţavni kot<br />
lokalni ravni.<br />
Izboljšanje <strong>varnost</strong>i obstoječega cestnega omreţja je mogoče le s stalnim<br />
opremljanjem tistih odsekov ceste, ki predstavljajo potencialno ne<strong>varnost</strong> <strong>za</strong><br />
nastanek prometnih nesreč. Spremljanje <strong>varnost</strong>i na ogroţenih predelih ceste, kjer se<br />
je v primerjavi s podatki iz prejšnjih let gostota prometnih nesreč povečala, je nuja, ki<br />
<strong>za</strong>hteva ustrezno ukrepanje, ki bo dolgoročno preprečevala oziroma zmanjšala<br />
moţnosti nastanka novih nesreč. V naseljih morajo prevladati načela čim večje<br />
<strong>za</strong>ščite ranljivejših skupin udeleţencev v cestnem prometu, kot so motoristi, pešci,<br />
kolesarji (DRC – Druţba <strong>za</strong> raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, 2008).<br />
59
Change language