prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ...

5.7 NACIONALNI PROGRAM (2007 – 2011) – SKUPAJ ZA VEČJO VARNOST
Ţe sam Zakon o varnosti cestnega prometa v 17. členu opredeljuje nacionalni
program varnosti cestnega prometa, ki ga določi Republika Slovenija za obdobje
petih let. V nacionalnem programu so določene prednostne naloge in cilji za
zagotovitev večje varnosti cestnega prometa.
Danes v Evropi skorajda ni drţave, v kateri ne bi pripravljali oziroma ţe izvajali
nacionalnih prometnovarnostnih programov. Ti prometnovarnostni programi so zelo
redko dobro pripravljeni in izvedeni. Izdelava novega prometnovarnostnega
programa predstavlja tudi velik strokovni izziv za njegove pripravljavce in izvajalce
(Zajc, 1995, str. 169).
Nacionalni program za obdobje 2007 – 2011 je namenjen vsem udeleţencem v
prometu, tudi voznikom enoslednih motornih vozil. Nacionalni program ima v
obdobnih letnih načrtih postavljene kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje, ki
so razdeljeni na štiri glavna področja:
1. človekovo ravnanje,
2. prometno okolje,
3. vozila in
4. institucionalno področje.
Z interventnimi, kratkoročnimi in srednjeročnimi ukrepi bo nacionalni program
prispeval k zmanjšanju človeških izgub zaradi posledic prometnih nesreč in druţbene
škode. Nacionalni program varnosti v cestnem prometu opredeljuje sistemske in
dolgoročne procese in rešitve, ki temeljijo na znanstvenem delu, dognanjih in
ugotovitvah prometnovarnostne stroke. Prvi njegov cilj je prizadevanje za zmanjšanje
najhujših posledic prometnih nesreč na cestah (smrtne ţrtve in telesno poškodovani
udeleţenci), ki ga ţelimo doseči z učinkovitim izvajanjem ukrepov iz programa z
zagotavljanjem politične volje in druţbene podpore.
Ambiciozni cilj za varnost v cestnem prometu krepi pomen varnosti v cestnem
prometu in usmerja nacionalna prizadevanja k doseganju cilja, to je zmanjšanje
števila smrtnih ţrtev na cestah za polovico.
Tudi Evropska unija je z akcijskim programom do leta 2010 določila cilj, razpoloviti
število ţrtev prometnih nesreč vsaj za polovico. Ob tem akcijskem programu je
Evropska unija spodbudila tudi vse druge drţave članice, da so pripravile nacionalne
programe za varnost v cestnem prometu in prispevala, da je varnost v cestnem
prometu v prostoru Evropske skupnosti postala na prvem mestu političnih skrbi vseh
drţav članic. Cilj Evropske unije bodo drţave članice lahko dosegle le s stalnim
izboljševanjem našega obnašanja v vlogi udeleţencev v cestnem prometu (voznikov,
pešcev, motoristov, kolesarjev) ter z vzpostavitvijo prilagojenih pravic, programov in
ukrepov, za katere se je ţe v preteklosti izkazalo, da so učinkoviti za povečanje ravni
varnosti na naših cestah.
Evropska unija močno spodbuja drţave članice k sprejetju ukrepov na skupni ravni,
kakor tudi na drţavni ravni, s katerimi bi reševale problem varnosti v cestnem
prometu. V zadnjem času smo bili izpostavljeni kot drţava, ki nekoliko zaostaja pri
doseganju ciljev pri številu umrlih v cestnem prometu, zato bi bilo vsako odlašanje z
57