prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ...

Ravno tako ne smemo prevaţati nezavarovanega nevarnega orodja. Zavedati se
moramo, da je stabilnost motornega kolesa veliko manjša od stabilnosti motornih
vozil s štirimi kolesi. Če vozimo še s hitrostjo, ki je glede na prometne razmere
neprimerna, se lahko hitro zapletemo v prometno nesrečo. Posebno previdni
moramo biti med voţnjo v slabih vremenskih razmerah (deţ, sneg, blato, itd.) (Bole et
al., 1999, str. 244 do 246).
4.4 VOŢNJA V RAZLIČNIH OKOLIŠČINAH IN VOŢNJA POD POSEBNIMI POGOJI
4.4.1 Voţnja v deţju
Veliko motoristov se izogiba voţnji v deţju, kljub temu da je lahko to prav posebna
izkušnja, vendar se mora motorist zavedati, kaj lahko v takih vremenskih razmerah
pričakuje in ve, kako se na razmere na cestišču odzvati.
Seveda pri voţnji v deţju ne gre brez posebne deţne opreme. V takih razmerah
pride najbolj v poštev deţni kombinezon, ki naj bo v čim svetlejših barvah, saj tako ob
slabših razmerah motorist ostaja vidnejši. Poleg obleke je pomembna tudi čelada.
Ravno v deţju se največkrat prične pojavljati izdihani zrak v obliki meglice, ki se tako
lepi na vizir. V takem primeru pomaga čelada z vstavljenim vloţkom proti meglenju
(Pinlock), v skrajni situaciji pa lahko pomaga tudi voţnja z rahlo priprtim vizirjem.
Mokra cesta zahteva predvsem sproščeno glavo in telo, dober občutek, neţne gibe
in pravočasno mehko odzivanje.
Pomembno je opazovati cesto, saj lahko svetleče površine predstavljajo zelo gladek
asfalt, še verjetneje pa so tam luţe, kjer lahko pnevmatika splava. Če se to zgodi, ne
smemo narediti nič paničnega. Tudi ne smemo zapreti povsem plina, da ne začne
zadnje kolo zavirati pod vplivom motorja, in če se le da, moramo drţati krmilo
narahlo. Motorno kolo bo luţo prevozilo v prvotni smeri. Med voţnjo po cesti lahko
naletimo tudi na teţave zaradi udarnih jam. Te se ob deţju napolnijo z vodo in dajejo
videz navadnih cestnih luţ. Izogibati se je potrebno pobarvanih črt, pokrovov in
raznih postaj, kjer druga vozila puščajo mastne sledi. Prav tako se izogibajte
kolesnic, ker se v njih nabira voda. Jeseni je na cesti ţivahnejši promet traktorjev in
vpreg. Traktoristi, ki večji del voţenj opravijo na poljih, le redko pred uvozom na
cesto očistijo zemljo in blato s koles. Med voţnjo blato pada na cesto, ob deţju pa ta
del vozišča postane prava drsalnica. V podobni situaciji se lahko znajdemo, če smo
prisiljeni zavirati na cesti, posuti z listjem. Kljub previdnosti, ki jo zahteva voţnja po
mokri cesti, ne smemo pozabiti na daljšo zavorno pot in moţnost zanašanja zaradi
listja na cesti.
Lahko se tudi zgodi, da nas ujame nevihta z bliskanjem nekje zunaj, na deţeli. Nikjer
nobenega zavetja. Zmotno je prepričanje, da nas strela ne more zadeti, ker so
pnevmatike iz gume, in zato, ker guma ni dober električni prevodnik. Ne glede na to,
da imamo noge na stopalkah in si mislimo, da strela ne more najti poti do tal skozi
31