prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ...

stvari, ţal pa se pri nas novopečeni motoristi z izpitom v roki podajo takoj na cesto,
kjer nabirajo prve izkušnje in eksperimentirajo.
Svoje dolgoletno zanje oziroma ravnokar pridobljeno znanje lahko motoristi preverijo
tudi na raznih tečajih varne voţnje. Svoje znanje lahko npr. preverijo na modernem
poligonu, ki je zgrajen po evropskih standardih in usklajen z zahtevami Zakona o
varnosti cestnega prometa in leţi ob avtocesti, ki vodi mimo Vranskega. Na
šestnajstih hektarih je urejenih 2500 metrov asfaltiranih stez s šestimi poligonskimi
sklopi. Le-ti so prirejeni za varno simulacijo različnih prometnih razmer, v katerih se
znajdejo slušatelji. Omenjene aktivnosti se dogajajo na varnih površinah in
dovoljujejo napake, ki bi se sicer v pravem prometu končale najmanj v obcestnem
jarku, seveda pa tudi s prevračanjem ali trčenjem v oviro oziroma v drugo vozilo.
Prav to je eden od adutov vseh šol varne voţnje: vozniki naj bi se v tečajih naučili
obvladovati vozilo, kar naj bi jim v realnem prometu omogočilo, da se brez posledic
rešijo iz nevarne situacije (Siol avtomoto, 2008).
Poleg poligonov bi zagotovo potrebovali tudi sodobno dirkališče, ki ga pri nas ţal še
ni. Veliko slovenskih motoristov se posluţuje hrvaškega dirkališča, imenovanega
Grobnik (Siol avtomoto, 2009). Ker se veliko prometnih nesreč med motoristi pripeti
ravno zaradi prevelike hitrosti, bi bila izgradnja dirkališča gotovo pozitivno dejanje.
Tako bi motoristi lahko izţiveli svoje strasti in izkoristili zmogljivosti motociklov pod
nadzorom, kar bi bilo zagotovo varneje, kot če bi to izvajali na »navadnih« prometnih
cestah.
Poleg poligonov bi bilo koristno, zlasti za mlade in novopečene motoriste, tudi
članstvo v moto klubu, saj tako lahko od izkušenih motoristov pridobijo napotke za
bolj varno voţnjo. V društvu se organizirajo tudi izleti, kjer se skupina izkušenih
motoristov poda na voţnjo z manj izkušenimi, ti pa odnesejo veliko nasvetov in se
naučijo pravilne voţnje (Dobro jutro, 2007).
Potrebno znanje bi lahko pridobili tudi na simulatorjih, katerih uporabniki so tudi
policisti.
Glavni sestavni deli simulatorja so: računalnik z velikim LCD zaslonom, krmilo, sedeţ
ter prestavna in zavorna ročica. Program simulira situacije v prometu, ki so
najpogostejši vzrok prometnih nesreč motoristov. Simulator omogoča izbiro različnih
tipov motociklov (skuter z avtomatskim menjalnikom ter srednje velik in velik
motocikel s klasičnim menjalnikom), različnih pogojev vidljivosti (dan, noč, megla) in
različnih kategorij cest (mesto, predmestje, obalna cesta, gorska cesta, avtocesta).
Naprava glasovno vodi kandidata (podobno kot v avtošolah vodijo inštruktorji svoje
kandidate) po virtualnem prometnem okolju, polnem prometnih in cestnih nevarnosti
različnih teţavnosti. Za vse kritične situacije, v katerih se je med »voţnjo« znašel
kandidat, program omogoča ogled počasnega posnetka iz različnih zornih kotov in
opis napake. Na koncu testa sledi tisk poročila, na katerem so označene in opisane
vse napake. Poročilo omogoča inštruktorju in kandidatu analiziranje voţnje kandidata
in temu ustrezen komentar inštruktorja.
Simulator je primeren za usposabljanje motoristov z različnimi vozniškimi izkušnjami
– od popolnih začetnikov do profesionalnih motoristov. Glavni namen simulatorja je
26