prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ...
prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ... prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil - Fakulteta za ...
V petem poglavju gre za obravnavo osrednje teme – Prometna varnost voznikov enoslednih motornih vozil. V njem sem opredelila aktivno in pasivno prometno varnost, stanje prometne varnosti v Sloveniji in stanje prometne varnosti v drugih drţavah, prognozo prometne varnosti v Sloveniji in Evropski uniji. Poleg vsega tega me zanima tudi, kdo vse nosi odgovornost za prometno varnost motoristov. Opisujem oziroma predstavljam nacionalni program varnosti – za večjo varnost in ukrepe za izboljšanje stanja varnosti v cestnem prometu za voznike enoslednih motornih vozil. Sledi še poglavje o preventivnih akcijah, kjer opisujem tri preventivne akcije z naslovom Policijska izkušnja kot nasvet, Če ne opazite motorista, ne pazite dovolj in projekt Še vedno vozim – vendar ne hodim. Diplomsko delo sem sklenila z zaključkom v sedmem poglavju, kjer sem navedla svoja najpomembnejša spoznanja, informacije, dejstva in ugotovitve, do katerih sem prišla med pisanjem diplomskega dela. 3
2 ENOSLEDNA MOTORNA VOZILA V PROMETU Dandanes si ţivljenja brez prevoznih sredstev ne moremo predstavljati. Eno izmed popularnih prevoznih sredstev med mladimi je prav gotovo motorno kolo. Kdaj smo dobili prvo motorno kolo, ni znano, sklepajo, da se je to zgodilo v prvih letih 20. stoletja. Prvo registrirano motorno vozilo je bilo motorno kolo znamke Puch. Prikolice, ki so bile popularne za neţnejši spol, so uvedli leta 1903. Motorna kolesa je mogoče razdeliti na moč motorja in namen uporabe. Glede na moč motorja ločimo laţja motorna kolesa z omejitvijo in teţja motorna kolesa brez omejitve. Glede na namen uporabe pa poznamo tricikle, skuterje, enduro motorna kolesa, chopperje, športna motorna kolesa, potovalna (tourning) motorna kolesa, univerzalna motorna kolesa ter mopede. Motorna kolesa so zelo povezana s pojmom prometne varnosti. O prometni varnosti lahko govorimo, ko se promet odvija brez morebitnih ogroţanj ali nesreč. Vsak udeleţenec v prometu naj bi se s prometno varnostjo oziroma preventivo in vzgojo v cestnem prometu prvič srečal ţe v šolskih klopeh. 2.1 PROMET IN PREVOZ V današnjem času si ţivljenja brez prometa ne moremo predstavljati, saj lahko vsakodnevne opravke opravimo prav s pomočjo prometnih sredstev, med katera štejemo osebno vozilo, avtobus, tovornjak, tudi motorno kolo… Promet lahko definiramo: 1. kot gibanje, premikanje vozil z osebami po določeni poti, 2. prevaţanje potnikov, blaga z enega kraja na drugega, 3. kot gospodarsko dejavnost, ki se ukvarja s takim gibanjem ali prevaţanjem, 4. poštni, telegrafski, telefonski promet (prenašanje, posredovanje sporočil, paketov, denarnih nakazil), 5. spreminjanje vrednosti blaga, storitev v denar in obratno. Poleg pojma promet poznamo tudi pojem prevoz. V širšem smislu mislimo predvsem na promet, v oţjem pa predvsem na prevoz. Prevoz je specializirana dejavnost, ki omogoča prometne usluge, to je prevoz robe ali ljudi iz enega mesta na drugo. Izraz »transport« ima mednarodni pomen, vendar je nastal iz latinske besede »transportare,« ki pomeni prenositi, in »transportus«, kar pomeni prevoz, prevaţanje, prenašanje. Transport v angleškem jeziku imenujemo »transport,« v nemškem ravno tako »transport« v italijanskem jeziku pa transportu pravimo »trasporto«. Promet kot širši pojem lahko označuje odnos med ljudmi kot ekonomski odnos, ekonomskofinančno kategorijo, turistični odnos, devizni, trgovinski odnos… Promet lahko pomeni prevoz robe ali potnika oziroma prevoz širšega kroga ljudi. Ta definicija 4
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA U
- Page 3 and 4: POVZETEK Prometna varnost voznikov
- Page 5 and 6: KAZALO POVZETEK ...................
- Page 7 and 8: 6.1. POLICIJSKA IZKUŠNJA KOT NASVE
- Page 9: priti do vozniškega dovoljenja, ki
- Page 13 and 14: Zakon o varnosti cestnega prometa v
- Page 15 and 16: Slika 2: Motorno kolo Douglas iz le
- Page 17 and 18: 1. Kolesa z motorjem oziroma mopedi
- Page 19 and 20: seboj. K udobju pripomore zelo nize
- Page 21 and 22: Slika 10: Tricikl Vir: Gustinčič
- Page 23 and 24: 3 PRIDOBITEV VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA
- Page 25 and 26: Tabela 2: Enakovrednost vozniških
- Page 27 and 28: vozniškega dovoljenja druge drţav
- Page 29 and 30: učitelja voţnje in dovoljenje za
- Page 31 and 32: zdravstveni pregled, ki vključuje
- Page 33 and 34: stvari, ţal pa se pri nas novopeč
- Page 35 and 36: 4 VARNA VOŢNJA MOTORNEGA KOLESA Sa
- Page 37 and 38: 17. če vozilo nima zavornega siste
- Page 39 and 40: nas in motor, vedite, da jo lahko,
- Page 41 and 42: okrog bokov. Sovoznik s tem obdrţi
- Page 43 and 44: Slika 14: Primer znaka za obvestila
- Page 45 and 46: Neprometni znaki so po obliki in vi
- Page 47 and 48: Slika 19: Ovinek, varovan z dvojno
- Page 49 and 50: 2. zavarovati kraj prometne nesreč
- Page 51 and 52: 5 PROMETNA VARNOST VOZNIKOV ENOSLED
- Page 53 and 54: V naslednjih letih se nam ţe obeta
- Page 55 and 56: Slika 25: Sestavni deli čelade Vir
- Page 57 and 58: Slika 28: Zaščitna očala Vir: Bi
- Page 59 and 60: Slika 32: Ščitnik za hrbet Vir: B
2 ENOSLEDNA MOTORNA VOZILA V PROMETU<br />
Dandanes si ţivljenja brez prevoznih sredstev ne moremo predstavljati. Eno izmed<br />
popularnih prevoznih sredstev med mladimi je prav gotovo motorno kolo.<br />
Kdaj smo dobili prvo motorno kolo, ni znano, sklepajo, da se je to zgodilo v prvih letih<br />
20. stoletja. Prvo registrirano motorno <strong>vozil</strong>o je bilo motorno kolo znamke Puch.<br />
Prikolice, ki so bile popularne <strong>za</strong> neţnejši spol, so uvedli leta 1903.<br />
Motorna kolesa je mogoče razdeliti na moč motorja in namen uporabe. Glede na moč<br />
motorja ločimo laţja motorna kolesa z omejitvijo in teţja motorna kolesa brez<br />
omejitve. Glede na namen uporabe pa poznamo tricikle, skuterje, enduro motorna<br />
kolesa, chopperje, športna motorna kolesa, potovalna (tourning) motorna kolesa,<br />
univer<strong>za</strong>lna motorna kolesa ter mopede.<br />
Motorna kolesa so zelo pove<strong>za</strong>na s pojmom prometne <strong>varnost</strong>i. O prometni <strong>varnost</strong>i<br />
lahko govorimo, ko se promet odvija brez morebitnih ogroţanj ali nesreč. Vsak<br />
udeleţenec v prometu naj bi se s prometno <strong>varnost</strong>jo oziroma preventivo in vzgojo v<br />
cestnem prometu prvič srečal ţe v šolskih klopeh.<br />
2.1 PROMET IN PREVOZ<br />
V današnjem času si ţivljenja brez prometa ne moremo predstavljati, saj lahko<br />
vsakodnevne opravke opravimo prav s pomočjo prometnih sredstev, med katera<br />
štejemo osebno <strong>vozil</strong>o, avtobus, tovornjak, tudi motorno kolo…<br />
Promet lahko definiramo:<br />
1. kot gibanje, premikanje <strong>vozil</strong> z osebami po določeni poti,<br />
2. prevaţanje potnikov, blaga z enega kraja na drugega,<br />
3. kot gospodarsko dejavnost, ki se ukvarja s takim gibanjem ali prevaţanjem,<br />
4. poštni, telegrafski, telefonski promet (prenašanje, posredovanje sporočil, paketov,<br />
denarnih nakazil),<br />
5. spreminjanje vrednosti blaga, storitev v denar in obratno.<br />
Poleg pojma promet poznamo tudi pojem prevoz.<br />
V širšem smislu mislimo predvsem na promet, v oţjem pa predvsem na prevoz.<br />
Prevoz je specializirana dejavnost, ki omogoča prometne usluge, to je prevoz robe ali<br />
ljudi iz enega mesta na drugo. Izraz »transport« ima mednarodni pomen, vendar je<br />
nastal iz latinske besede »transportare,« ki pomeni prenositi, in »transportus«, kar<br />
pomeni prevoz, prevaţanje, prenašanje. Transport v angleškem jeziku imenujemo<br />
»transport,« v nemškem ravno tako »transport« v italijanskem jeziku pa transportu<br />
pravimo »trasporto«.<br />
Promet kot širši pojem lahko označuje odnos med ljudmi kot ekonomski odnos,<br />
ekonomskofinančno kategorijo, turistični odnos, devizni, trgovinski odnos… Promet<br />
lahko pomeni prevoz robe ali potnika oziroma prevoz širšega kroga ljudi. Ta definicija<br />
4
Change language