sodobne smernice v razvoju gospodarjenja na travinju
sodobne smernice v razvoju gospodarjenja na travinju
sodobne smernice v razvoju gospodarjenja na travinju
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
intenzivnosti kmetovanja <strong>na</strong> kmetiji. Dalj časa je bila intenziv<strong>na</strong> pridelava <strong>na</strong>vzoča, teţje<br />
je spet vzpostaviti izvorno biodiverziteto. K ponovni vzpostavitvi diverzitete lahko<br />
pripomorejo okoljne površine in ţive meje, če so biotsko pestre. Reestabliranje pestrega<br />
travinja traja 10 ali 20 let, pa še vedno ni zanesljivo, da doseţemo ţeleni cilj (Planterux in<br />
sod. 2003).<br />
7. MULTIFUNKCIONALNOST TRAVINJA<br />
Pričakovanja javnosti od kmetijstva so se do danes močno spremenila. Še vedno se od<br />
kmetijstva pričakuje proizvodnja hrane, vendar proizvodnja kakovostne in varne hrane,<br />
vključujoč okoljske, sociološke, kulturne in simbolne dejavnike. Vse to <strong>na</strong>s vodi do<br />
revizije v <strong>na</strong>ših razmišljanjih o kmetovanju (Hervieu 2002). Govorimo o<br />
multifunkcio<strong>na</strong>lnosti, ki vključuje tehnične, socialne in ekonomske standarde. Na <strong>travinju</strong><br />
to pomeni izkoriščanje prostora, ohranjanje in oblikovanje krajine, ohranjanje pestrosti,<br />
gospodarjenje, zadovoljevanje potrošnika glede <strong>na</strong> njegova pričakovanja, so<strong>na</strong>ravno<br />
izkoriščanje, ekonomsko profitabilnost, … Biodiverziteta in paš<strong>na</strong> raba travinja sta lahko<br />
pomemb<strong>na</strong> dejavnika podpore multifunkcio<strong>na</strong>lnosti (Sanderson in sod. 2004), npr.<br />
turizmu. Burtscher (2004) npr. <strong>na</strong>vaja, da je tretji<strong>na</strong> de<strong>na</strong>rja, ki ga Švicarji <strong>na</strong>menijo za<br />
njihove počitnice, porablje<strong>na</strong> za <strong>na</strong>ravi orientiran turizem, večinoma temelječ <strong>na</strong> krajini<br />
ustvarjeni s kmetijstvom. Tu ima travinje s svojo pestrostjo in raznolikostjo, vključujoč<br />
ţivali, prvenstveno vlogo. V sosednji Avstriji so pred nekaj leti izvedli raziskavo<br />
(Wytrzens in Mayer 1999), v kateri so kot druge pomembne funkcije travinja (poleg<br />
pridelovanja krme) kmetje izpostavili predvsem videz krajine in prostor za lov, poleg tega<br />
pa še pohodništvo (izleti) in smučanje. Torej veliko funkcij, ki so povezane predvsem s<br />
turizmom. Če k tem funkcijam dodamo še gospodarjenje s podtalnimi vodami, varovanje<br />
okolja in biotske raznolikosti, vojaški pomen, šport, prostor za distribuiranje odpadkov,<br />
prostor za ţivljenje redkih rastlinskih in ţivalskih vrst, proizvodnjo biomase za energijo,<br />
… spoz<strong>na</strong>mo, da travinje ţe dolgo ni več le kmetijsko zemljišče <strong>na</strong>menjeno pridelovanju<br />
krme za ţivali.<br />
8. VLOGA KMETIJSKE POLITIKE<br />
Kmetijska politika spremlja razvoj z<strong>na</strong>nosti in rezultat tega so zakoni, predpisi in uredbe,<br />
ki močno vplivajo tudi <strong>na</strong> gospodarjenje <strong>na</strong> <strong>travinju</strong>, npr. Uredba o mejnih vrednostih<br />
vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur. l. RS 2005); Pravilnik za izvajanje dobre<br />
kmetijske prakse pri gnojenju (Ur. l. RS 2004); Pravilnik o ekološki pridelavi in<br />
predelavi kmetijskih pridelkov oziroma ţivil (Ur. l. RS 2001); …<br />
Čeprav travinje ţe dolgo ni več <strong>na</strong>menjeno izključno pridelovanju krme za ţivali, pa je<br />
ţivinoreja tista, ki pri<strong>na</strong>ša pridelek <strong>na</strong>menjen prodaji. Po vstopu v EU se je <strong>na</strong>še<br />
kmetijstvo skupaj s pridelki z<strong>na</strong>šlo <strong>na</strong> skupnem evropskem trgu, ki se vedno bolj odpira<br />
svetovnemu trgu. Tu se moramo vprašati, kako <strong>na</strong>j <strong>na</strong>še kmetije preţivijo v konkurenci z<br />
vsaj trikrat večjo povprečno evropsko kmetijo ali celo tridesetkrat večjo povprečno<br />
ameriško kmetijo. Brez podpore v obliki neposrednih plačil gotovo <strong>na</strong> mnogih da<strong>na</strong>šnjih<br />
kmetijah danes več ne bi mogli kmetovati. V zadnjih letih je drţava predvsem preko<br />
MKGP odigrala pomembno vlogo z vključevanjem kmetijstva v sistem neposrednih plačil,<br />
kakršnega trenutno izvajajo stare drţave članice EU. Sistem je bil v letu 2003 praktično<br />
harmoniziran s Skupno evropsko politiko, viši<strong>na</strong> plačil pa je bila enotno določe<strong>na</strong> <strong>na</strong> ravni