sodobne smernice v razvoju gospodarjenja na travinju

More documents

Recommendations

Info

zmanjševanjem kmetijskega prebivalstva, kar je bila v večini evropskih drţav posledica povečane ponudbe kmetijskih pridelkov in s tem niţjih cen, predvsem v drţavah tako imenovane Vzhodne Evrope pa je bilo to po drugi svetovni vojni tudi politično stimulirano. Prav druga svetovna vojna je v Evropi pomenila dodatno prelomnico v tako imenovani intenzifikaciji kmetijstva. Od vojne prizadejano prebivalstvo in gospodarstvo je bilo razdeljeno med dva politična bloka z vedno pretečo nevarnostjo spopada (hladna vojna). Svetovno prebivalstvo je naraščalo, pojavljala so se nova in nova krizna ţarišča. V borbi za obstanek je bila, kot navaja Bourgeois (2002), intenzifikacija, ki je omogočala tudi prehransko varnost, edina mogoča rešitev. Intenzifikaciji je bilo podrejeno vse, torej tudi politične odločitve in raziskovalno delo. Ţe proti koncu šestdesetih letih in predvsem v sedemdesetih letih, ko smo v Sloveniji še vedno govorili o pospeševanju kmetijske proizvodnje in o povečevanju pridelave, se v nekaterih zahodno evropskih drţavah ţe srečujejo s samozadostno ţivinorejsko pridelavo, predvsem na področju proizvodnje mleka. To je v začetku osemdesetih let pripeljalo do uvedbe mlečnih kvot. Hladna vojna med Vzhodom in Zahodom je počasi pojenjala. Meje so se pričele odpirati. Aktualna zahodno evropska kmetijska politika je sicer še vedno podpirala intenzivno proizvodnjo s ciljem ohraniti kmetijstvo, vendar je ţe v osemdesetih letih apelirala na raziskovalce, naj v svoje raziskave vedno bolj vključujejo tudi sonaravno pridelavo (Wachendorf in Golinski, 2006). Po drugi strani pa so raziskovalci ţe pričeli ugotavljati tudi stanje, ki ga je okolju povzročila intenzifikacija pridelave. V večjem delu Zahodne Evrope je intenzifikacija pri gospodarjenju na travinju povzročila viške v pridelavi mleka in mesa, obenem pa onesnaţenje tal, vode in atmosfere, izgubo biodiverzitete, izgubo genetske diverzitete zelnatih rastlin, izgubo lepote okolja in drugih kvalitet krajine (Nösberger in Staszewski, 2002). Izgube so bile največje v industrijsko najbolj razvitih drţavah Severozahodne Evrope, kjer je bila intenzifikacija najhitrejša in kjer so ugodni pogoji omogočali intenzivno pridelavo. V Veliki Britaniji npr. po podatkih Nature Conservancy Council (Frame 1992; Fisher in sod. 1996) ocenjujejo, da so izgubili med 50 in 99 % floristično bogatega semi-naravnega travinja. Odstotek je najvišji na niţinskih območjih, kjer relief dopušča intenzivno pridelavo. Intenzivna ţivinoreja je povzročila resne probleme pri onesnaţevanju podtalnice s hranili, mogoča in stvarna pa so tudi onesnaţenja z mikroorganizmi (Hooda in sod., 2000). Preglednica 1: Analiza ključnih besed (po smiselnih skupinah) prispevkov, objavljenih v zborniku 21. kongresa EGF (Lloveras in sod., 2006). Table 1: Key words analysis (after reasonable groups) of subscriptions refered in Collection of 21 th Congress EGF (Lloveras et al. 2006) Področje % Tla, klima in relief (brez klimatskih sprememb, onesnaţevanja,…) 3.7 Posamezne rastlinske vrste, mešanice rastlin, travinje kot osnova za krmo,… 24.7 Morfologija, fiziologija, genetika rastlin, ţlahtnjenje, sorte, …. 7.6 Osnove semenarstva, semenska proizvodnja, seme, setev, obnova ruše,… 1.6 Gnojila in gnojenje 7.9 Plevel, bolezni, škodljivci, pesticidi 1.5 Različni načini gospodarjenja (paša, košnja, sušenje, siliranje) ter količina in kakovost 27.0 pridelka krme Ţivali, prehrana ţivali, dogajanje v vampu, količina in kakovost ţivalskih pridelkov 7.3 Okoljske tematike (floristične analize ruše, biotska pestrost, varovanje in ohranjanje 7.4 okolja, večnamenskost)
Klimatske spremembe, topla greda, suša, … 3.4 Drugo 7.9 Povprečen prispevek je vseboval štiri ključne besede Posledično povedanemu so raziskovalci v Evropi v zadnjem obdobju raziskave iz problemov intenziviranja pridelave večinoma preusmerili v probleme ohranjanja učinkovitega kmetovanja, maksimalnega izkoriščanja ţe pridelanega in varni ter kakovostni hrani; vendar ob vse večjem poudarku na ohranjanju in varovanju okolja ter biotske raznolikosti. Vse večji poudarek pridobiva multifunkcionalnost. Na področju travništva in pridelovanja krme je ta trend dobro viden iz naslovov znanstvenih kongresov v zadnjih petih letih, ki jih je organizirala European Grassland Federation (EGF): Multifunction grasslands (La Rochelle, Francija, 2002), Optimal Forage Systems for Animal Production and the Environment (Pleven, Bolgarija, 2003), Land Use systems in Grassland Dominated Regions (Luzern, Švica, 2004), Integrating Efficient Grassland Farming and Biodiversity (Tartu, Estonija, 2005) in Sustainable Grassland Productivity (Badajoz, Španija, 2006). Podobne naslove kongresov srečamo ţe tudi nekaj let prej. Tudi naslovi posameznih sekcij na kongresih so okoljsko naravnani, kar pomeni da so takšni tudi sprejeti in objavljeni prispevki udeleţencev. Analiza ključnih besed (preglednica 1) zadnjega kongresa kaţe, da so bile obravnavane raziskave izvedene na krmnih rastlinah, kar je glede na tematiko kongresov razumljivo. Raziskave na krmnih rastlinah so večinoma obravnavale racionalno gospodarjenje in izkoriščanje ruše ali spravilo oziroma konzerviranju krme ob upoštevanju količine ter kakovosti pridelka. V ospredju je še vedno tudi racionalno gnojenje. Pomembno mesto ima v zadnjih letih količina ter kakovost pridelka v povezavi z ţivalmi in njihovimi proizvodi. Zelo pomemben poudarek je na tako imenovanih okoljskih tematikah (pribliţno tretjina prispevkov). Zelo pa so zaznavne tudi raziskave, povezane s klimatskimi spremembami, kar je bilo npr. pred enajstimi leti na kongresu v Gradeţu (Italija, 1996) le tu in tam omenjeno. Raziskave na področju gospodarjenja na travinju so vse bolj kompleksne in obravnavajo tematiko iz različnih zornih kotov (produktivistično, okoljevarstveno, ekonomsko,…). Kljub temu, da je pregled aktualnih trendov zaradi kompleksnosti teţko razčleniti po posameznih poglavjih, v nadaljevanju podajamo nekaj aktualnih smernic razvoja gospodarjenja na travinju. 2. KRMNE RASTLINE Po desetletja trajajočem iskanju 'naj' trav in metuljnic za intenzivno pridelavo je bil v drugi polovici prejšnjega stoletja izrazit trend močnega poenostavljanja mešanic za pridelovanje krme. To je v najintenzivnejših kmetijskih okoljih dalo sejanemu travinju značaj njivske pridelave v monokulturi. Celo plazeča detelja se je zapostavljala (Nösberger in Staszewski 2002). Danes se razmišljanje spreminja in tudi na sejanem travinju teţimo k čim večji pestrosti mešanic, čeprav smo pri izbiri rastlin velikokrat močno omejeni zaradi ekonomskih razlogov količinske pridelave kakovostne krme. Sicer pa se po obdobju intenzifikacije kmetijstva, ki je vključevalo povečevanje uporabe dušikovih gnojil, trend obrača v povečevanje interesa za pridelavo metuljnic, saj z njimi zniţujemo inpute v proizvodnjo (simbiotska vezava N, krma deloma nadomešča koncentrate) in kompleksno ugodilno vplivamo na okolje. Še posebno mesto pridobivajo
Page 1: SODOBNE SMERNICE V RAZVOJU GOSPODAR
Page 5 and 6: krmljenju ţivali s senom in silaţ
Page 7 and 8: Poglavitni viri dušikovih oksidov
Page 9 and 10: intenzivnosti kmetovanja na kmetiji
Page 11 and 12: 11. Fischer G. E. J., Baker L. J.,
Page 13: 50. Wytrzens H. K., Mayer C. (1999)

sodobne smernice v razvoju gospodarjenja na travinju

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?