sodobne smernice v razvoju gospodarjenja na travinju

zmanjševanjem kmetijskega prebivalstva, kar je bila v večini evropskih drţav posledica
povečane ponudbe kmetijskih pridelkov in s tem niţjih cen, predvsem v drţavah tako
imenovane Vzhodne Evrope pa je bilo to po drugi svetovni vojni tudi politično
stimulirano. Prav druga svetovna vojna je v Evropi pomenila dodatno prelomnico v tako
imenovani intenzifikaciji kmetijstva. Od vojne prizadejano prebivalstvo in gospodarstvo je
bilo razdeljeno med dva politična bloka z vedno pretečo nevarnostjo spopada (hladna
vojna). Svetovno prebivalstvo je naraščalo, pojavljala so se nova in nova krizna ţarišča. V
borbi za obstanek je bila, kot navaja Bourgeois (2002), intenzifikacija, ki je omogočala
tudi prehransko varnost, edina mogoča rešitev. Intenzifikaciji je bilo podrejeno vse, torej
tudi politične odločitve in raziskovalno delo.
Ţe proti koncu šestdesetih letih in predvsem v sedemdesetih letih, ko smo v Sloveniji še
vedno govorili o pospeševanju kmetijske proizvodnje in o povečevanju pridelave, se v
nekaterih zahodno evropskih drţavah ţe srečujejo s samozadostno ţivinorejsko pridelavo,
predvsem na področju proizvodnje mleka. To je v začetku osemdesetih let pripeljalo do
uvedbe mlečnih kvot. Hladna vojna med Vzhodom in Zahodom je počasi pojenjala. Meje
so se pričele odpirati. Aktualna zahodno evropska kmetijska politika je sicer še vedno
podpirala intenzivno proizvodnjo s ciljem ohraniti kmetijstvo, vendar je ţe v osemdesetih
letih apelirala na raziskovalce, naj v svoje raziskave vedno bolj vključujejo tudi sonaravno
pridelavo (Wachendorf in Golinski, 2006). Po drugi strani pa so raziskovalci ţe pričeli
ugotavljati tudi stanje, ki ga je okolju povzročila intenzifikacija pridelave.
V večjem delu Zahodne Evrope je intenzifikacija pri gospodarjenju na travinju povzročila
viške v pridelavi mleka in mesa, obenem pa onesnaţenje tal, vode in atmosfere, izgubo
biodiverzitete, izgubo genetske diverzitete zelnatih rastlin, izgubo lepote okolja in drugih
kvalitet krajine (Nösberger in Staszewski, 2002). Izgube so bile največje v industrijsko
najbolj razvitih drţavah Severozahodne Evrope, kjer je bila intenzifikacija najhitrejša in
kjer so ugodni pogoji omogočali intenzivno pridelavo. V Veliki Britaniji npr. po podatkih
Nature Conservancy Council (Frame 1992; Fisher in sod. 1996) ocenjujejo, da so izgubili
med 50 in 99 % floristično bogatega semi-naravnega travinja. Odstotek je najvišji na
niţinskih območjih, kjer relief dopušča intenzivno pridelavo. Intenzivna ţivinoreja je
povzročila resne probleme pri onesnaţevanju podtalnice s hranili, mogoča in stvarna pa so
tudi onesnaţenja z mikroorganizmi (Hooda in sod., 2000).
Preglednica 1: Analiza ključnih besed (po smiselnih skupinah) prispevkov, objavljenih v
zborniku 21. kongresa EGF (Lloveras in sod., 2006).
Table 1: Key words analysis (after reasonable groups) of subscriptions refered in
Collection of 21 th Congress EGF (Lloveras et al. 2006)
Področje %
Tla, klima in relief (brez klimatskih sprememb, onesnaţevanja,…) 3.7
Posamezne rastlinske vrste, mešanice rastlin, travinje kot osnova za krmo,… 24.7
Morfologija, fiziologija, genetika rastlin, ţlahtnjenje, sorte, …. 7.6
Osnove semenarstva, semenska proizvodnja, seme, setev, obnova ruše,… 1.6
Gnojila in gnojenje 7.9
Plevel, bolezni, škodljivci, pesticidi 1.5
Različni načini gospodarjenja (paša, košnja, sušenje, siliranje) ter količina in kakovost 27.0
pridelka krme
Ţivali, prehrana ţivali, dogajanje v vampu, količina in kakovost ţivalskih pridelkov 7.3
Okoljske tematike (floristične analize ruše, biotska pestrost, varovanje in ohranjanje 7.4
okolja, večnamenskost)