sodobne smernice v razvoju gospodarjenja na travinju

75 % plačil, ki so jih v tem času prejemali kmetijski proizvajalci iz drţav EU-15 (Rednak
in sod. 2005).
Reforma skupne evropske kmetijske politike poudarja večnamenskost kmetijstva. Uvaja
proizvodno nevezana plačila, vendar je prav zaradi postopnosti sprememb dana moţnost,
da drţave del podpor ohranijo proizvodno vezanih, kar je v okviru dovoljenega storila tudi
Slovenija. Vprašamo se lahko, zakaj so zahodno evropske drţave toliko let vztrajale in
mnoge še vztrajajo pri sistemu neposrednih plačil vezanih na proizvodnjo, če se ţe leta
srečujejo z viški pridelane hrane, močno občutijo vplive intenzivne kmetijske proizvodnje
na okolje, znanstveniki pa ţe leta opozarjajo stranske vplive in dajejo predloge za okolje
manj obremenjujoče kmetijstvo. Odgovor je verjetno podoben trenutnemu stanju v
Sloveniji. Kljub podporam, za katere obstajajo resne namere, da bo bodo v prihodnje
zmanjševale, bomo kmetovanje ohranili le, če bo kmetija proizvedla dovolj pridelkov ali
storitev za prodajo na trgu. Kmetovanje in preţivetje kmetij bomo torej lahko ohranili le z
ohranitvijo dohodkov prinašajočo proizvodnjo. Ko dohodkov za preţivetje ne bo več
dovolj, in bomo kmetovanje opustili, bomo posledično izgubili tudi semi naravno travinje,
multifunkcionalnost in biotsko pestrost. Tako slovensko, kot skupno evropsko kmetijsko
politiko, torej čaka v prihodnjih desetletjih teţka naloga iskanja rešitev problemov, ki
nastajajo med svetovnim in evropskim trgom kmetijskih pridelkov, med ohranjanjem
proizvodnje na kmetijah, zniţevanjem cen pridelkov in podporami kmetijstvu ter med
vplivi kmetovanja na okolje in pričakovanji javnosti od kmetijstva.
9. LITERATURA
1. Bourgeois L. (2002) Common agricultural policy and grasslands: the case study of France. V: Durand
J-L., Emile J-C., Huyghe C., Lemaire, G. (ured.) Multi-function grasslands. Proceedings of the 19th
General Meeting of the European Grassland Federation, La Rochelle, France. Grassland Science in
Europe, 7: 5-15.
2. Brown L., Scholefield D., Jewkes E. C., Lockyer D. R., del Prado A. (2005) A decision support
system to optimise N fertilisation of British grassland for economic and environmental goals.
Agriculture, Ecosystems & Environment, 109: 20-39
3. Buchgraber K., Gindl G. (2004) Zeitgemässe Grünland-Bewirtschaftung. Leopold Stocker Verlag,
Graz – Stuttgart, Avstrija.
4. Burtscher W. (2004) Recent and future development in the Common Agricultural Policy of the
European Union. V: Lüscher A., Jeangros B., Kessler W., Huguenin O., Lobsiger M., Millar N., Suter
D. (ured.) Land Use Systems in Grassland Dominated Regions. Proceedings of the 20th General
Meeting of the European Grassland Federation, Luzern, Switzerland. Grassalnd Science in Europe,
9:3-4.
5. Carlsson G., Huss-Danell K. (2003) Nitrogen fixation in perennial legumes in the field. Plant and Soil,
253: 353-372.
6. Coulin J. B., Priolo A. (2002) Sensory properties of meat and diary products are affected by forages
consumed by animals. Productions Animales, 15: 333-342.
7. Dhiman T. R., Anand G. R., Satter L. D., Pariza M. W. (1999) Conjugated Linoleic Acid Content of
Milk from Cows Fed Different Diets. Journal of Dairy Science, 82: 2146-2156.
8. Elgersma A., Ellen G., van der Horst H., Boer H., Dekker P. R., Tamminga S. (2004) Quick
changes in milk fat composition from cows after transition from fresh grass to a silage diet. Animal
Feed Science and Technology, 117: 13-27.
9. Elgersma A., Wever A. C., Nalecz-Tarwacka T. (2006) Grazing versus indoor feeding:effects on milk
quality. V: Lloveras, J., González-Rodríguez A., Vázquez-Yañez O., Piñero J., Santamaría O., Olea
L., Poblaciones M.J. (ured.) Sustainable Grassland Productivity. Proceedings of the 21 st General
Meeting of the European Grassland Federation, Badajoz, Spain. Grassland Science in Europe, 11:
419-427.
10. Fedoroff E., Ponge J. F., Dubs F., Fernandez-Gonzales F., Lavelle P. (2005) Small-scalle response
of plant species to land-use intensification. Agriculture, Ecosystems & Environment, 105: 283-290.