VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve
26.12.2014 • Views
Share Embed Flag

VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve

VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve

VARNOST - 5.indd - Ministrstvo za notranje zadeve

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
DOWNLOAD ePAPER
mnz.gov.si

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

START NOW

evija<br />

5/2009<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve<br />

Republike Slovenije<br />

Letnik LVII<br />

ISSN 0350 -7114<br />

24-URNA PSIHOLOŠKA INTERVENTNA POMOČ ZA POLICISTE<br />

Kampanja proti nasilju nad ženskami<br />

Helikopterska nujna medicinska pomoč<br />

DCAF in njegovi programi kot globalni<br />

partner <strong>za</strong> varnost v EU in jugovzhodni Evropi

Povzetek<br />

Summary<br />

Tokratna Varnost <strong>za</strong>jema predvsem dogodke<br />

<strong>za</strong>dnjih treh mesecev leta 2009. Predstavljamo 24-<br />

urno psihološko interventno pomoč <strong>za</strong> takojšnjo<br />

podporo in lajšanje čustvene stiske policistk in<br />

policistov ob doživljanju travmatskega dogodka.<br />

Predstavljamo tudi eno od dejavnosti letalske<br />

policijske enote, in sicer opravljanje nalog v okviru<br />

helikopterske nujne medicinske pomoči. Ta je zelo<br />

pomembna pri reševanju življenj, saj omogoča<br />

hiter in neposreden dostop do kraja dogodka,<br />

prevoz ljudi, opreme in pregled nad prostorom.<br />

Ponovno pišemo o ženskah, tokrat o široko<br />

<strong>za</strong>stavljeni kampanji <strong>za</strong> preprečevanje nasilja<br />

nad njimi, ki je del svetovne kampanje <strong>za</strong> pravice<br />

žensk. Javnost želimo osvestiti o nesprejemljivosti<br />

vsakršnega nasilja.<br />

Med novicami izstopajo tri, in sicer da smo<br />

od Slovenske vojske prevzeli skoraj devetsto<br />

neprebojnih jopičev, da smo pred prvo plovbo<br />

krstili nov policijski čoln <strong>za</strong> varovanje morske<br />

meje in da so naše vrste bogatejše <strong>za</strong> dvesto novih<br />

policistk in policistov.<br />

Večji del revije obsega razna usposabljanja, in sicer<br />

letni preizkus policistov motoristov v spretnostni<br />

vožnji, državno-regijsko vajo reševanja in <strong>za</strong>ščite<br />

ob veliki prometni nesreči, devet usposabljanj<br />

specialne enote, po štiri usposabljanja posebne<br />

policijske enote in o službenih psih, tri o državni<br />

meji ter šest drugih.<br />

Tokrat predstavljamo dva policista in dve<br />

policistki. Eden je v službi in tudi v prostem času<br />

konjenik in v tej vlogi je na svetovnem prvenstvu v<br />

preskakovanju ovir <strong>za</strong> mlade konje uresničil svoje<br />

sanje. Drugi je zmagovalec osebno. Po tvegani<br />

operaciji hrbtenice je odtekel ekstremni gorski tek.<br />

Na potovanje sta se odpravili obe policistki, ena<br />

že večkrat, tokrat po Ukrajini, druga po nekaj sto<br />

kilometrov dolgi romarski poti – peš.<br />

Avtorji strokovnih prispevkov pišejo o v skupnost<br />

usmerjenem policijskem delu, sodelovanju<br />

policije in centra <strong>za</strong> socialno delo pri izreku<br />

ukrepa prepovedi približevanja določenemu<br />

kraju ali osebi, vase usmerjenem nasilju, novi<br />

aplikaciji ali kalkulatorju <strong>za</strong> izračun časa bivanja v<br />

schengenskem območju ter poslovnem bontonu in<br />

poslovnih darilih.<br />

This issue reports on the events of the last quarter<br />

of 2009. Find out more about the 24/7 psychological<br />

emergency service available to police officers<br />

experiencing an emotional crisis after a traumatic<br />

event. Further, the police Helicopter Unit and its first<br />

aid activities are presented. Air support is of vital<br />

importance when it comes to saving lives, enabling<br />

swift and direct access to the location, transport of<br />

people and equipment and control of the area.<br />

Again, we write about women and a widespread<br />

campaign advocating the prevention of violence<br />

against women, which is part of a global women’s<br />

rights drive. We continue raising awareness of<br />

unacceptability of any manifestation of violence.<br />

The following are three news items that deserved<br />

most attention. First, the police force received<br />

nearly 200 bullet-proof jackets from the Slovenian<br />

Army. Second, a new police boat is now afloat on<br />

seawater and already patrolling along the maritime<br />

border, and, third, 200 new police officers have<br />

joined the force.<br />

The publication contains extensive information<br />

on various police training courses, including the<br />

yearly event for the motorcycle police units testing<br />

their driving skills, national and regional mock drill<br />

rescue operations (including huge traffic accident<br />

drills), nine training sessions for the Special Police<br />

Unit and four for the Riot Police and police service<br />

dogs, three national borders seminars, etc.<br />

This issue takes a closer look at two male and<br />

female police officers. For one of them horse-riding<br />

is a hobby, and a dream come true at the world’s<br />

championship in young horse hurdle racing. The<br />

other officer is a winner in the truest sense of the<br />

word. Having undergone a risky backbone surgery,<br />

he was fit to finish an extreme mountain run. The<br />

girls both went on a trip. One is a regular traveller<br />

and this time she visited Ukraine, while the other<br />

decided to walk a pilgrimage trail.<br />

This issue also brings professional articles on<br />

community policing, coordinated work of the<br />

police and social welfare centres concerning<br />

the issuing of restraining orders forbidding the<br />

offender to access a location or to contact the<br />

victim, self-inflicted violence, a new application<br />

for calculating non-residents’ stay in the Schengen<br />

area as well as an article on business etiquette and<br />

business gifts.<br />

Foto: Dejan Garbajs, Gotenica<br />

Uredništvo<br />

Editorial Office

VArNOST<br />

UVODNIK<br />

KAZALO<br />

UVODNIK<br />

Aktualno<br />

5 24-urna psihološka interventna pomoč <strong>za</strong> policiste<br />

6 Kampanja proti nasilju nad ženskami<br />

7 Helikopterska nujna medicinska pomoč<br />

9 Novice<br />

Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje<br />

38 6. letni preizkus policistov motoristov<br />

40 Vaja Krka 2009<br />

44 Črni november, taktični preizkus policistov specialne enote<br />

45 Novi bombni tehniki v specialni enoti<br />

46 Usposabljanje specializiranih enot evropskih policij – EUPFT 2009<br />

48 Zaključno usposabljanje policistov gorske enote s helikopterjem<br />

51 Strokovni posvet o uporabi službenih psov<br />

53 Osnovni tečaj 3. generacije vodnikov službenih psov <strong>za</strong> splošno uporabo<br />

56 Slovenska policista sodelovala na usposabljanju UNPOC<br />

58 Usposabljanje <strong>za</strong> učinkovito integriranje načela enakosti spolov v politike<br />

59 Sodelovanje na konferenci<br />

Iz življenja in dela<br />

61 Policisti PP Domžale na izletu v Banjaluki<br />

61 Izlet članov PVD Sever <strong>za</strong> Pomurje v Bratislavo<br />

63 Mirko Ploj in jaz<br />

64 Vojko Robnik, upokojeni vodja letalske policijske enote<br />

65 Bisernoporočenca Milena in Ivan Čehovin<br />

65 5. sveta maša <strong>za</strong> policiste<br />

66 Kosovo – država misij ali misija držav<br />

Mednarodno sodelovanje<br />

69 DCAF in njegovi programi kot globalni partner <strong>za</strong> varnost v Evropski uniji<br />

in jugovzhodni Evropi<br />

71 Zasedanje delovne skupine evropskih šefov policije<br />

72 Zasedanje evropskih kontaktnih oficirjev <strong>za</strong> Interpol<br />

72 Makedonski policisti na obisku v Sloveniji<br />

73 Sestanek predstavnikov držav MEDA<br />

73 Projekt ILECU's<br />

74 Mednarodno srečanje vozil 4 x 4<br />

74 Prvo <strong>za</strong>sedanje slovensko-turške mešane komisije<br />

Prosti čas - predstavljamo policiste<br />

76 Romanje v Compostelo – ali globali<strong>za</strong>cija po špansko<br />

78 Popotovanje po Ukrajini<br />

80 Uroš Kocbek – izjemen uspeh na svetovnem prvenstvu<br />

80 Branko Lavrič – vedno zmagovalec<br />

Šport<br />

81 2. mednarodno policijsko strelsko tekmovanje<br />

81 Tečaj jujitsa <strong>za</strong> policiste PU Koper<br />

82 Pokal ob odhodu <strong>za</strong>dnjega vojaka JLA iz Slovenije<br />

82 Policisti PP Kranj osvojili Kališče in Storžič<br />

83 Najboljša policijska in slovenska strelka<br />

83 Kondicijski pohod delavcev PU Postojna na Slivnico<br />

84 Kondicijski pohod vodnikov službenih psov PU Slovenj Gradec<br />

84 Policisti iz Bovca na Triglavu<br />

85 Interpol COPPER'S CUP<br />

86 Dolga in naporna, pa tudi tekmovalna kolesarjenja<br />

87 Državna prvenstva policistov kolesarjev ter v košarki in odbojki<br />

88 Turnir v malem nogometu, košarki in odbojki<br />

89 Športno-družbena srečanja<br />

90 Podlogar in Bižal državna prvaka med pari v jujitsu<br />

90 7. novoletni veteranski šahovski turnir<br />

90 Spominski pohod na Krn<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

Napaden/a policist/ka<br />

Ko v dnevnem poročilu operativno-komunikacijskega centra<br />

preberem besede, kot so »napadli policista, preprečitev uradnega<br />

dejanja itd.«, me vedno znova oblije kurja polt, čeprav sem bil<br />

kot policist oziroma kriminalist <strong>za</strong>dnjič na terenu leta 2005. Tisti,<br />

ki napada nase med opravljanjem dela niso nikoli doživeli, tukaj<br />

predvsem mislim zunanjo javnost, bodo mogoče rekli, da smo <strong>za</strong><br />

to usposobljeni in da moramo biti na to pripravljeni. Seveda smo,<br />

eni bolj, drugi manj. Ne glede na to, koliko je kdo usposobljen,<br />

pa je tovrstni dogodek vedno zelo stresen. Odkar v okviru službe<br />

spremljam medije, ugotavljam, da je v <strong>za</strong>dnjem času bolj kot sam<br />

napad na policista, <strong>za</strong>skrbljujoče njegovo sprejemanje v družbi.<br />

Namreč, zunanja javnost tovrstnih dejanj ne obsoja, kot jih je nekoč.<br />

Napadi na policiste so postali del vsakdanjika. Večina se ob<br />

takšni novici sploh ne <strong>za</strong>misli ali zgrozi. Kako to spremeniti Odgovora<br />

na to vprašanje ni mogoče napisati v tem uvodniku, kajti<br />

to je problem celotne družbe, v kateri vsi živimo.<br />

Zavedamo se, da so naše naloge čedalje <strong>za</strong>htevnejše in kompleksnejše,<br />

<strong>za</strong>radi česar smo tudi bolj ogroženi. Od države pričakujemo,<br />

da nas na primeren način <strong>za</strong>ščiti. Eden od teh načinov je<br />

novi Pravilnik o varovanju ogroženih delavcev policije. Drugo, kar<br />

si želimo, pa je, da država ne odneha v pri<strong>za</strong>devanjih <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />

policista in da ne sprejme trenutnega vzdušja v družbi, ki na nek<br />

način počasi sprejema napad na policista kot nekaj vsakdanjega.<br />

<strong>VARNOST</strong> 5/2009, okt., nov., dec. ISSN 0350-7114<br />

Glavna urednica: Nuška Tavčar<br />

Odgovorni urednik: Dean Božnik<br />

Namestnica odgovornega urednika: Marlena Martinec<br />

Člani uredniškega odbora: Jasna Puhar Guček, Anton Bukovnik,<br />

Leon Keder, Marina Vrečar, Monika Golob in Brigita Petric - koordinatorki<br />

Lektorica: Janja Šušteršič-Nučič<br />

Prevod: Služba <strong>za</strong> prevajanje in lektoriranje, MNZ<br />

Oblikovanje naslovnice: Boris Teodorović<br />

Fotografija na naslovnici: Nina Djordjević<br />

Tehnično oblikovanje: Mirsada Dželadini<br />

Tisk: Tiskarna Pleško, d. o. o.<br />

Naklada: 4000 izvodov<br />

Naslov: MNZ, Uredništvo Varnosti, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana<br />

Spletna naslova: www.mnz.gov.si, www.policija.si<br />

Telefon: 01/428 46 63, 01/428 57 45, e-naslov: varnost@policija.si<br />

Mnenja in stališča avtorjev ne predstavljajo nujno stališč uredništva.<br />

Strokovni prispevki<br />

Leon Keder<br />

21 Anže Kogovšek: Zgodovina in generacija v skupnost usmerjenega<br />

policijskega dela<br />

24 Bojan Popovič: Prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi<br />

– sodelovanje policije in centrov <strong>za</strong> socialno delo<br />

29 Marko Hlebec: Vase usmerjeno nasilje<br />

33 Albin Gradišnik in Anton Cafuta: Kalkulator <strong>za</strong> izračun časa bivanja na<br />

schengenskem območju na PU Maribor<br />

34 Vanja Bratušek: Poslovni bonton in poslovna darila – kultura<br />

poslovnega komuniciranja<br />

3

AKTUALNO<br />

VArNOST<br />

SLAVNOSTNA GOVORNICA NA BOŽIČNO-<br />

NOVOLETNEM KONCERTU POLICIJSKEGA ORKESTRA<br />

JE BILA MINISTRICA ZA NOTRANJE ZADEVE<br />

KATARINA KRESAL, KI JE MED DRUGIM POVEDALA:<br />

Pomembnost miru in varnosti je poudarila že pokojna indijska<br />

političarka Indira Gandhi. Dejala je, da se s stisnjeno pestjo<br />

ne da rokovati. Uresničevanje idealov vladavine prava ter temeljev<br />

človekovih pravic izhaja iz stoletja starih civili<strong>za</strong>cijskih<br />

spoznanj in izkušenj. Za njimi stoji osnovno pri<strong>za</strong>devanje <strong>za</strong><br />

človekovo dostojanstvo, ki je odvisno tudi od dejanj in postopanj<br />

policistov z vsemi, ki se v takšni in drugačni vlogi znajdejo<br />

v policijskem postopku.<br />

Policija pogosto velja <strong>za</strong> izjemno neprožen, konzervativen,<br />

inercijsko orientiran ter nasploh neodziven organizem. V tem<br />

naj bi bila podobna tankerju, ki niti ne prenese niti ne zmore<br />

hitrih sprememb smeri. Ko se kljub vsemu zgodijo, se njihovi<br />

okorni poskusi slediti novostim lahko spremenijo v ekološko<br />

katastrofo, ki pri<strong>za</strong>dene celotno okolico.<br />

V letu, ki je <strong>za</strong> nami, smo s svojim delovanjem doka<strong>za</strong>li, da to<br />

še zdaleč ni tako. Kljub nekaterim korenitim posegom smo namreč<br />

poka<strong>za</strong>li, da relativno hitri, in vendar zelo potrebni manevri,<br />

ne puščajo nujno <strong>za</strong> seboj naftnih madežev. Doka<strong>za</strong>li smo, da<br />

se tudi policija lahko izkaže kot izjemno občutljiv detektor, ki<br />

med prvimi <strong>za</strong>zna nekatere družbene probleme. Povečanje njene<br />

učinkovitosti pa ob premišljenem in usklajenem delovanju<br />

ne terja nujno tudi žrtvovanja naših pravic in svoboščin.<br />

Seveda pa si <strong>za</strong> uspešno plovbo v preteklem letu kapitan ne<br />

more pripisati nič več <strong>za</strong>slug, kot poslednji častnik na krovu. Zato<br />

se vam, drage sodelavke in sodelavci, <strong>za</strong>hvaljujem <strong>za</strong> vašo<br />

pripravljenost na spremembe in izjemno strokovno in učinkovito<br />

delo.<br />

Kljub vsem uspehom pa nas prepotovana pot ne sme <strong>za</strong>slepiti<br />

<strong>za</strong> vse <strong>za</strong>stavljene cilje, ki so ostali neuresničeni. V ognju našega<br />

poslanstva je še vedno ostalo precej žele<strong>za</strong> oziroma idej.<br />

Njihovo plemenitost lahko s potrpežljivostjo in doslednostjo<br />

pretopimo ter preoblikujemo v dobro nas vseh. Naša bodočnost<br />

je namreč odvisna od naše sposobnosti, da spregledamo<br />

morebitne razlike in nasprotja med nami, ter združimo naše<br />

moči v tistem, kar <strong>za</strong>res šteje. Tu smo, in v to sem popolnoma<br />

prepričana, povsem enotni.<br />

V novem letu vam tako želim kar največjo mero modrosti<br />

in dovzetnosti <strong>za</strong> izkušnje preteklosti, poguma in odločnosti<br />

<strong>za</strong> nove korake v prihodnost. Pa tudi sreče, veselja in prisrčnih<br />

medsebojnih odnosov, ki naj ostanejo še dolgo po tem, ko<br />

skopni sneg.<br />

4<br />

Katarina Kresal<br />

MINISTRICA<br />

SPOŠTOVANE SODELAVKE IN SODELAVCI!<br />

V <strong>za</strong>četku vsakega novega obdobja imajo besede še posebej<br />

<strong>za</strong>htevno nalogo. Prenesti morajo vsa spoznanja preteklosti in<br />

obljube prihodnosti. Poleg tega morajo odgovorno izbirati mesto<br />

in čas ter vsakokrat znova najti prava ušesa. A kadar so želje<br />

iskrene in nameni dobri, tudi besede dosežejo svoj namen.<br />

V iskreno <strong>za</strong>dovoljstvo mi je, da lahko pregled preteklega leta<br />

<strong>za</strong>čnem z besedo pohvale. Dobri delovni rezultati, ki jih je res<br />

veliko, me navdajajo z optimizmom. S takšnimi uspehi upravičujemo<br />

<strong>za</strong>upanje občanov in obenem krepimo ugled slovenske<br />

policije v domači in mednarodni skupnosti. Predvsem pa takšni<br />

rezultati pozitivno vplivajo na pripadnost policiji in dvigajo motivacijo<br />

<strong>za</strong> nadaljnje delo.<br />

V številnih varnostnih<br />

izzivih, s<br />

katerimi nam <strong>za</strong>dnje<br />

leto <strong>za</strong>gotovo<br />

ni pri<strong>za</strong>našalo, ste<br />

policisti večkrat<br />

poka<strong>za</strong>li osebni pogum<br />

in predanost<br />

svojemu poklicu.<br />

Na to sem izjemno<br />

ponosen. Še posebej<br />

pa me razveseljuje<br />

dejstvo, da v<br />

policiji pri svojem<br />

delu posebno pozornost<br />

namenjamo<br />

vrednotam, <strong>za</strong><br />

katere je v sodobni<br />

družbi žal čedalje<br />

manj prostora – solidarnosti, človeški toplini, iskrenemu posluhu<br />

<strong>za</strong> težave in nesebični pripravljenosti pomagati sočloveku.<br />

Prav te vrednote dajejo plemenitim načelom, ki jih <strong>za</strong>stopa modra<br />

uniforma, dodaten pomen.<br />

V letu, ki je pred nami, nas <strong>za</strong>gotovo čaka še veliko dela. Želim<br />

si, da bi korenitio spremenili filozofijo institucije, presegli<br />

rigidnost naše organi<strong>za</strong>cije in naredili policijo dostopnejšo in<br />

občanom prijaznejšo. Zavedajmo se, da je veliko več tistih, ki<br />

potrebujejo našo pomoč, kot onih, <strong>za</strong>radi katerih ima policija<br />

sloves izključno represivnega organa. Prisluhnimo ljudem in<br />

njihovim stiskam, skupaj poiščimo prave rešitve. Le tako bodo<br />

naše delo videli, občutili in ocenili kot dobro. Zavedajmo se, da<br />

je preventivno delovanje prava pot do višje stopnje varnosti,<br />

do <strong>za</strong>dovoljstva in <strong>za</strong>upanja občanov, in nena<strong>za</strong>dnje, učinkovito<br />

preventivno delovanje bo dolgoročno znatno olajšalo in<br />

razbremenilo naše delo.<br />

Predvsem pa se <strong>za</strong>vedajmo, da prav sleherno ravnanje policista<br />

vpliva na ugled celotne organi<strong>za</strong>cije, <strong>za</strong>to naj bodo naša<br />

dejanja, tako v službenem kot tudi <strong>za</strong>sebnem času, <strong>za</strong> zgled.<br />

Želim si, da bi v novem letu še naprej delali tako učinkovito,<br />

da bi ohranili in izboljšali raven medsebojnega sodelovanja ter<br />

zgradili in ohranili potrebno <strong>za</strong>upanje. Osebno pa vam v letu,<br />

v katerega smo že pošteno <strong>za</strong>korakali, želim predvsem veliko<br />

zdravja, osebnega <strong>za</strong>dovoljstva, iskrenih prijateljstev in veliko<br />

tistih drobnih reči, <strong>za</strong>radi katerih je življenje prijetnejše. Iščite<br />

srečo v pristnosti medosebnih odnosov, predvsem pa ohranite<br />

občutek <strong>za</strong> sočloveka!<br />

Janko Goršek<br />

GENERALNI DIREKTOR POLICIJE<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

AKTUALNO<br />

24-URNA PSIHOLOŠKA INTERVENTNA POMOČ ZA POLICISTE<br />

Od 1. decembra je <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene v<br />

policiji vzpostavljena 24-urna psihološka<br />

interventna pomoč. Psiholog<br />

je v pripravljenosti 24 ur dnevno<br />

vse dni v letu na interventni številki<br />

031/779-437. V primeru potrebe po<br />

psihološki pomoči pokličite navedeno<br />

številko neposredno ali <strong>za</strong>htevo<br />

javite na OKC GPU, ki bo prevzel koordinacijo.<br />

Namen pomoči sta takojšnja psihološka<br />

podpora in lajšanje čustvene stiske<br />

policistom ob doživljanju travmatskega<br />

dogodka.<br />

Psiholog pride na kraj pomoči nemudoma,<br />

najkasneje v treh urah po pozivu.<br />

Psihološka interventna pomoč se<br />

lahko izvede v 24 urah po kriznem dogodku<br />

in nadaljuje po tem času. Izvaja<br />

se kar se da blizu kraja kriznega dogodka,<br />

kjer so vsaj minimalne možnosti <strong>za</strong><br />

pomoč, in sicer v obliki <strong>za</strong>upnega individualnega<br />

ali vodenega skupinskega<br />

pogovora, lahko pa tudi kombinirano.<br />

Posvet s psihologom je možen tudi samo<br />

telefonsko.<br />

Vsem <strong>za</strong>poslenim se pomoč <strong>za</strong>gotavlja<br />

ob čustveni stiski <strong>za</strong>radi hujših<br />

stresnih dogodkov na delovnem mestu,<br />

kot so na primer:<br />

− dogodki, v katerih je ogroženo lastno<br />

življenje ali življenje sodelavca;<br />

− smrt ali hujša poškodba sodelavca;<br />

− lastna hujša poškodba;<br />

− obravnava prometne nesreče s<br />

hudimi telesnimi ali smrtnimi poškodbami<br />

oz. obravnava prometne<br />

ali druge nesreče, v kateri so udeleženi<br />

bližnje osebe <strong>za</strong>poslenega ali<br />

otroci;<br />

− uporaba prisilnih sredstev, ki ima <strong>za</strong><br />

posledico lastno hujšo poškodbo,<br />

hujšo poškodbo ali smrt druge osebe;<br />

− navzočnost pri poskusu samomora<br />

ali samomoru;<br />

− samomorilna ogroženost (lastna,<br />

sodelavca);<br />

− primeri drugih osebnih težav in<br />

stisk, ki jih čutijo policisti (čeprav<br />

morda ni ozko omejena na delo ali<br />

interventna, jim lahko svetujemo,<br />

kam se lahko obrnejo <strong>za</strong> psihoedukacijo);<br />

− ogroženost policistov in družinskih<br />

članov (npr. <strong>za</strong>radi resnih groženj<br />

občanov);<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

− primeri, ko policist želi svetovanje<br />

o najprimernejših postopkih oz. komunikaciji<br />

z ljudmi, ki imajo psihične<br />

težave (npr. z osumljenci, žrtvami<br />

kaznivih dejanj, osebami s psihozo<br />

ali kako drugo osebnostno motnjo);<br />

pa tudi v primerih:<br />

− dela z duševno motenimi osebami,<br />

− <strong>za</strong>sledovanja oboroženega osumljenca,<br />

− situacije s talci,<br />

− prekomerne obremenjenosti na delu,<br />

− neustreznega življenjskega standarda<br />

glede na delovne obremenitve,<br />

− neustreznih odnosov v kolektivu.<br />

Namen psihološke interventne pomoči:<br />

− omilitev škodljivega vpliva stresnega<br />

dogodka, zmanjševanje <strong>za</strong>četne<br />

stresne reakcije;<br />

− razbremenjevanje občutkov krivde;<br />

− lajšanje normalnih procesov okrevanja<br />

po neobičajnem stresnem dogodku;<br />

− krepitev pozitivnih strategij soočanja<br />

s situacijo;<br />

− seznanitev s kriznim odzivanjem, z<br />

možnimi reakcijami;<br />

− posvet v zvezi z obveščanjem svojcev<br />

v hujših primerih;<br />

− posvet v zvezi z ravnanjem z žrtvijo.<br />

Psihološko interventno pomoč izvajajo<br />

diplomirani univerzitetni psihologi,<br />

<strong>za</strong>posleni na GPU: Dejan Kozel, Snežna<br />

Krek, Danila Mokorel Omerovič, Eli<strong>za</strong>beta<br />

Vovko Bergant.<br />

Našteti in še dva v policiji <strong>za</strong>poslena<br />

psihologa Vlasta Rusjan Ritmanič in<br />

Simon Turk ter predstavniki policijskih<br />

uprav in policijskih sindikatov so sodelovali<br />

pri tem projektu, ki so ga koordinirali<br />

namestnica generalnega direktorja<br />

policije mag. Tatjana Bobnar, predstavniki<br />

GPU mag. Dean Confidenti,<br />

mag. Srečko F. Krope, mag. Srečko Jarc<br />

in predstavnica DPDVN Sonja Škraba.<br />

Izhodišča <strong>za</strong> projekt so bile številne<br />

tuje in domače raziskave o dejavnikih<br />

<strong>za</strong>dovoljstva pri delu v policiji, stresu v<br />

policiji, distresorjih pri policijskem delu,<br />

okrogle mize in posveti o posledicah<br />

stresa pri policistih, <strong>za</strong>ščiti policistov,<br />

usmeritve in navodila o kratkoročnih<br />

ukrepih <strong>za</strong> dvig ravni <strong>za</strong>ščite policistov,<br />

možnosti psihosocialne pomoči<br />

delavcem MNZ in policije, usmeritve<br />

ob psihičnih težavah delavcev, številni<br />

članki in strokovni prispevki ter uspešna<br />

in dobra praksa tujih policij.<br />

Sistemska ureditev psihološke<br />

pomoči in svetovanja v policiji je bila<br />

nujna, ker:<br />

− strokovne napake ali (ne)pravilne<br />

odločitve v pove<strong>za</strong>vi z uporabo<br />

policijskih pooblastil in prisilnih<br />

sredstev ter soočanje z različnimi<br />

kritičnimi situacijami imajo lahko<br />

hude posledice na fizičnem,<br />

psihičnem in socialnem področju<br />

posameznika;<br />

− na Policijski akademiji sicer potekajo<br />

usposabljanja <strong>za</strong> kandidate <strong>za</strong> policiste<br />

in ostale <strong>za</strong>poslene v policiji s<br />

področja osebnih in socialnih kompetenc<br />

(delavnice <strong>za</strong> izboljšanje<br />

komunikacije, reševanje konfliktov,<br />

obvladovanje stresa …), vendar<br />

Policijska akademija ne more izpolniti<br />

vseh potreb po tovrstnih usposabljanjih;<br />

− številne policijske uprave so v<br />

preteklosti izka<strong>za</strong>le potrebo in<br />

predlagale <strong>za</strong>poslitev psihologov<br />

na policijskih upravah;<br />

− sedaj veljavni Zakon o policiji<br />

namreč ne določa in ne ureja<br />

psihološke pomoči in svetovanja v<br />

policiji. Veljavni Pravilnik o policijskih<br />

pooblastilih sicer določa<br />

psihološko pomoč <strong>za</strong> policista, če<br />

je bila posledica uporabe prisilnih<br />

sredstev smrt oz. huda ali posebno<br />

huda telesna poškodba, vendar pa<br />

takšna ureditev ne <strong>za</strong>došča.<br />

Projekt je širši od navedenega. V<br />

tem sklopu smo že pripravili obvestilo<br />

oz. napotilo o načinu sporočanja slabih<br />

novic (obveščanje svojcev o smrti<br />

ali hudi telesni poškodbi njihovega<br />

bližnjega), v enem letu pa načrtujemo<br />

še usposabljanje policistov o načinu<br />

ustrezne komunikacije, <strong>za</strong>posliti<br />

nameravamo psihologe na nekaterih<br />

policijskih upravah, uvesti peers model<br />

ali podporo policistu s strani <strong>za</strong>upne<br />

osebe, ki je sicer tudi sodelavec.<br />

Te policiste bomo posebej usposobili,<br />

pripravili bomo spremembo Zakona<br />

o policiji z jasno določbo in pripravili<br />

program sistemske psihološke pomoči<br />

v policiji.<br />

5

AKTUALNO<br />

VArNOST<br />

KAMPANJA PROTI NASILJU NAD ŽENSKAMI<br />

Ob 25. novembru, mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, smo<br />

na ministrstvu <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve in v policiji, skupaj z nevladnimi organi<strong>za</strong>cijami,<br />

pripravili široko <strong>za</strong>stavljeno kampanjo <strong>za</strong> preprečevanje nasilja<br />

nad ženskami. Z različnimi dejavnostmi je potekala vse do 10. decembra,<br />

svetovnega dneva človekovih pravic. Izvedene dejavnosti proti nasilju nad<br />

ženskami, tj. brošura, videospot, letaki, plakati, nalepke <strong>za</strong> policijska vozila,<br />

bele pentljice in tematsko urejene izložbe na Štefanovi 2 ter posvet, so del<br />

svetovne kampanje <strong>za</strong> pravice žensk. Z njimi smo javnost osvestili (in jo še) o<br />

nesprejemljivosti nasilja.<br />

Nasilje v družini, še zlasti nad ženskami,<br />

je kompleksen, večplasten problem,<br />

ki mora postati v družbi prepoznavnejši,<br />

da ga bomo lažje reševali.<br />

Iz družinskega okolja, kjer je navadno<br />

6<br />

skrit, ga želimo prenesti v javnost. Naš<br />

cilj je na eni strani spodbuditi žrtve, da<br />

hitreje iščejo pomoč, in soočati storilce<br />

z odgovornostjo <strong>za</strong> njihova dejanja,<br />

na drugi strani pa spodbujati ljudi, da<br />

se ne umikajo, ko ta problem <strong>za</strong>znajo v<br />

svoji okolici, pač pa svoje sume prijavljajo<br />

in prev<strong>za</strong>mejo dejavno vlogo proti<br />

nasilju.<br />

Nasilje nad ženskami kot ena najbolj<br />

razširjenih oblik kršitev človekovih<br />

pravic temelji na neenakovrednih odnosih<br />

med spoloma, iz kulturnega okolja<br />

in vzgoje. Pogosto je skrito <strong>za</strong> štirimi<br />

stenami, nekatere oblike nasilja pa žal<br />

pogosto niti niso prepoznane kot problem.<br />

Nanj se navezujejo tudi določeni<br />

stereotipi, od teh, da si ženske same<br />

izbirajo nasilne partnerje, da se nasilje<br />

dogaja samo v določenem okolju z nizkim<br />

socialnim statusom in da navidez<br />

uglajeni posamezniki ponavadi niso nasilni,<br />

pa do mišljenja, da morajo v družinah,<br />

kjer se dogaja nasilje, sami opraviti<br />

s tem problemom.<br />

V <strong>za</strong>dnjih letih se vztrajno povečuje<br />

število kaznivih dejanj nad ženskami in<br />

kaznivih dejanj, ki se beležijo kot nasilje,<br />

ki se dogaja v družini. To pa <strong>za</strong>to, ker<br />

so ženske najpogosteje žrtve kaznivih<br />

dejanj znotraj njihovih družin, storilci<br />

pa so največkrat njihovi partnerji, možje<br />

in nekdanji partnerji. Kazenski <strong>za</strong>konik<br />

je šele s 1. 11. 2009 uvedel kaznivo<br />

dejanje nasilja v družini. Večina žrtev<br />

teh kaznivih dejanj so ženske in otroci.<br />

V družini prihaja tudi do storitve najhujših<br />

kaznivih dejanj. Tako je policija<br />

obravnala primere umorov in poskusov<br />

umorov, storjenih v partnerskem odnosu,<br />

izrekla je veliko ukrepov prepovedi<br />

približevanja določenemu kraju ali osebi,<br />

od katerih je bila skoraj petina podaljšanih<br />

na prošnjo žrtev do 60 dni.<br />

S 16-dnevnimi dejavnostmi smo<br />

organi<strong>za</strong>torji želeli na nasilje nad ženskami<br />

opozoriti tako, da žrtev v iskanju<br />

pomoči ne bi ustavilo, ampak spodbu-<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

AKTUALNO<br />

dilo. Želeli smo jih opogumiti z zgodbami<br />

o dobrih praksah in jim poka<strong>za</strong>ti, da<br />

je državnim organom mar, kaj se dogaja<br />

z njimi in kakšno pomoč lahko dobijo.<br />

Predstavniki Društva SOS telefon<br />

so povedali, da po nekaterih podatkih<br />

nasilje pri ženskah v starosti od 15 do<br />

44 let povzroči več smrti in invalidnosti<br />

kot rak, malarija, prometne nesreče<br />

in vojne skupaj. Po ocenah v Sloveniji<br />

v tem trenutku od 20 do 25 % žensk doživlja<br />

nasilje s strani svojega partnerja.<br />

Po podatkih, ki jih ima Društvo <strong>za</strong> nenasilno<br />

komunikacijo, samo 5 % vseh<br />

žrtev nasilja kadarkoli išče pomoč. Zato<br />

je pomembno, da na njihove tihe krike<br />

<strong>za</strong> štirimi stenami opo<strong>za</strong>rjamo drugi.<br />

V dneh kampanje so bila vsa belomodra<br />

policijska vozila oblepljena s posebnimi<br />

nalepkami, ki so pozivale k prijavi<br />

nasilja nad ženskami na telefonsko<br />

številko 113. Prav tako so po vseh policijskih<br />

postajah, centrih <strong>za</strong> socialno delo,<br />

zdravstvenih domovih in drugih javnih<br />

ustanovah viseli plakati, ki so opo<strong>za</strong>rjali<br />

na akcije. Policistke in policiste so med<br />

opravljanjem svojih rednih nalog delili<br />

priložnostne letake po vsej Sloveniji, poslali<br />

so jih tudi šolam in vrtcem. Zaposleni<br />

v javni upravi so prejeli sporočilo o nasilju<br />

nad ženskami, ki vsebuje najpogostejša<br />

vprašanja in odgovore. Potekala<br />

je tudi velika akcija v Kliničnem centru v<br />

Ljubljani, kjer so medicinske sestre imele<br />

prireditev proti nasilju nad ženskami.<br />

Informativno gradivo je bilo dodano nekaterim<br />

brezplačnim časopisom, izšle so<br />

razne informativne brošure. Tokrat smo<br />

hoteli na nasilje opozoriti drugače. Ne<br />

prek zgodb, ampak pozitivnih informacij,<br />

ki ženske opogumljajo, ki jim dajejo<br />

navodila, kaj lahko naredijo, in ki jim vlivajo<br />

upanje.<br />

V okviru kampanje je ministrstvo pripravilo<br />

TV spot, ki po besedah naše ministrice<br />

ni samo film, ampak je realnost, ki<br />

pa je včasih še dosti hujša. Namen spota<br />

je opozoriti javnost na pomembnost<br />

prijavljanja nasilja v družini. S tem problem<br />

sicer še ne bo rešen, bo pa narejen<br />

prvi korak. Ženskam namreč največkrat<br />

zmanjka poguma <strong>za</strong> ta korak.<br />

Ministrica se je tudi srečala z nekaterimi<br />

žrtvami nasilja. Po srečanju je dejala,<br />

da so zgodbe, ki so jih žrtve predstavile,<br />

tragične in težko si predstavljamo,<br />

da se to dogaja <strong>za</strong> zidovi urejenih družin.<br />

»Vem, da so ženske pogumne, da se želijo<br />

soočiti s problemom, ampak zmanjka<br />

jim tista majhna pomoč s strani družbe,<br />

sosedov, prijateljev, ki vsak dan poslušajo,<br />

pa nič ne naredijo. Zato je skrajni čas,<br />

da nehamo samo poslušati in ukrepamo,<br />

dvignemo slušalko in odtipkamo 113. To<br />

bo morda rešilo kakšno življenje,« je <strong>za</strong>ključila<br />

ministrica Katarina Kresal.<br />

Poleg navedenega smo v policiji 4.<br />

decembra v sodelovanju z nevladnimi<br />

organi<strong>za</strong>cijami pripravili posvet <strong>za</strong> strokovnjake,<br />

ki so vključeni v reševanje<br />

problematike nasilja nad ženskami. Ker<br />

obravnava nasilja v družini terja multidisciplinarni<br />

pristop, so na posvetu z<br />

referati, v katerih so predstavili svoje<br />

poglede in izkušnje, sodelovali predstavniki<br />

policije, ministrstva <strong>za</strong> šolstvo in<br />

šport, centrov <strong>za</strong> socialno delo, tožilcev,<br />

sodnikov in nevladnih organi<strong>za</strong>cij. Velik<br />

poudarek je bil na prepoznavanju nasilja<br />

v družini, strokovnjaki pa so se strinjali,<br />

da je ključnega pomena ustrezna obravnava<br />

žrtev.<br />

Sporočilo lahko sklenemo z besedami<br />

generalnega sekretarja OZN Ban Ki<br />

Muna, ki pravi: »Obstaja ena univer<strong>za</strong>lna<br />

resnica, ki velja <strong>za</strong> vse države, kulture<br />

in skupnosti. Nasilje nad ženskami ni<br />

nikoli sprejemljivo, nikoli opravičljivo,<br />

do njega ne smemo nikoli biti strpni.«<br />

Foto: Služba <strong>za</strong> odnose z javnostmi MNZ<br />

HELIKOPTERSKA NUJNA MEDICINSKA POMOČ<br />

Letalska policijska enota poleg nadzora prometa in schengenske<br />

meje, gorskega reševanja, iskanja pogrešanih oseb<br />

ter varovanja varovanih oseb in športnih prireditev s tremi<br />

od šestih helikopterjev opravlja tudi naloge v okviru helikopterske<br />

nujne medicinske pomoči. Ta je zelo pomembna<br />

pri reševanju življenj, saj omogoča hiter in neposreden dostop<br />

do kraja dogodka, prevoz ljudi, opreme in pregled nad<br />

prostorom.<br />

Gre <strong>za</strong> izjemno humanitarno delo, ki ga posadke in posamezniki<br />

po besedah vodje enote Roberta Sušnja včasih opravljajo tudi<br />

v okoliščinah, ki so izjemno nevarne in na meji izvedljivega. Pri<br />

tem sodelujejo s kolegi Helikopterske ekipe nujne medicinske<br />

pomoči (HNMP) pod vodstvom dr. Uroša Lampiča.<br />

Pri ministrstvu <strong>za</strong> zdravje je v letih 2003–2006 deloval pilotski<br />

projekt helikopterske nujne medicinske pomoči. Poka<strong>za</strong>l je,<br />

da Slovenija tako pomoč potrebuje, in od leta 2007 je enota s<br />

sedežem na Brniku <strong>za</strong>čela redno delovati. Istega leta je vlada z<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

7

AKTUALNO<br />

VArNOST<br />

uredbo določila policijo oz. LPE <strong>za</strong> primarnega prevoznika<br />

na področju helikopterske nujne medicinske<br />

pomoči in <strong>za</strong> sekundarnega na področju gorskega<br />

reševanja. Za nujno medicinsko pomoč LPE vse leto<br />

v vidnem delu dneva <strong>za</strong>gotavlja dežurno posadko s<br />

plovilom.<br />

Življenja rešujejo vsak dan. Pomoč pripeljejo na<br />

kraj, kjer bi bila ta drugače nemogoča, ter ponesrečence<br />

in bolne v kratkem času pripeljejo od kraja nesreče<br />

do lokacije, kjer jim je <strong>za</strong>gotovljena strokovna<br />

medicinska pomoč.<br />

Dr. Lampič je povedal, da se število intervencij<br />

iz leta v leto veča. Leta 2009 so posredovali blizu<br />

300-krat in obravnavali toliko bolnikov, tudi že dva<br />

pacienta naenkrat. V 90 odstotkih vseh intervencij<br />

je bil prevoznik LPE, v ostalih primerih pa Slovenska<br />

vojska, ker je bila v trenutku, ko je prišlo do klica,<br />

LPE <strong>za</strong>sedena z drugimi nalogami. Obravnavali so<br />

poškodbe hrbtenice, hude poškodbe glave, petina<br />

bolnikov je potrebovala umetno predihavanje,<br />

enota pa je bila udeležena tudi v reanimacijah, primerih<br />

akutne možganske kapi in v primerih, ko je<br />

šlo <strong>za</strong> akutni koronarni sindrom, ki pogosto pripelje<br />

do srčnega infarkta.<br />

Enota nujne medicinske pomoči posreduje<br />

takrat, ko zdravnik, s terena ali iz bolnišnice, sam<br />

presodi, ali potrebuje njihovo pomoč in jih potem<br />

prosi <strong>za</strong>njo. Stanje pa kaže na to, da bo v prihodnje<br />

treba uvesti ustrezni dispečerski sistem, ki bo hkrati<br />

na kraj dogodka napotil vse potrebne ekipe hkrati.<br />

Tako bi bili pacienti še prej obravnavani.<br />

Sicer pa zdravnik HNMP pokliče v več primerih,<br />

denimo v primeru težje dostopnosti reševalnega<br />

vozila, množične nesreče ali pa tudi <strong>za</strong>radi narave<br />

PRAVILNIK O VAROVANJU OGROŽENIH<br />

DELAVCEV POLICIJE<br />

Eden od ukrepov <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito policistov je sprejem Pravilnika<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito ogroženih delavcev policije. Ta je bil<br />

objavljen v Uradnem listu RS, št. 114/2009, 31. 12. 2009,<br />

veljati pa je <strong>za</strong>čel petnajsti dan po objavi ali 15. 1. 2010.<br />

poškodbe ali bolezni. Četrtino vseh intervencij predstavlja<br />

medbolnišnični transport, ko denimo bolnika prepeljejo iz regionalne<br />

bolnišnice v Klinični center v Ljubljano ali Maribor.<br />

Oba, Sušanj in dr. Lampič, sta prepričana, da bo v prihodnosti<br />

<strong>za</strong>gotovo treba tudi razmisliti o tem, kako medicinsko<br />

pomoč še nadgraditi in razširiti na območje celotne države ter<br />

tako povečati učinkovitost tovrstnega reševanja. Ocenjujeta,<br />

da bi <strong>za</strong> nemoteno delovanje in dobro pokritost celotne države<br />

potrebovali še dve enoti, mogoče tudi namensko plovilo<br />

samo <strong>za</strong> te potrebe.<br />

Foto: PGD Postojna, arhiv Policije<br />

8<br />

Z novim aktom je poenoten in prilagojen način varovanja<br />

ogroženih delavcev novim varnostnim izzivom, tako da je:<br />

− povečan nabor ukrepov <strong>za</strong> varovanje,<br />

− omogočena <strong>za</strong>ščita tudi njihovih bližnjih oz. posameznikov,<br />

ki so ogroženi <strong>za</strong>to, ker so pomagali policiji,<br />

− jasno razmejena stopnja ogroženosti,<br />

− jasna ločitev med grožnjo, ki se obravnava kot kaznivo<br />

dejanje, in prekrškom,<br />

− omogočena odprodaja tehničnih sredstev, uporabljenih<br />

pri izvedbi <strong>za</strong>ščite.<br />

V pravilniku je predpisano tudi ravnanje ogroženega delavca,<br />

ukrepanje nadrejenega, ki je obveščen o grožnji, ter<br />

delovne skupine <strong>za</strong> oceno stopnje ogroženosti in naloge SKP<br />

PU in organi<strong>za</strong>cijskih enot GPU. Pravilnik je objavljen tudi na<br />

intranetu policije.<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

GENERALNI DIREKTOR POLICIJE IN MINISTRICA ZA NOTRANJE ZADEVE<br />

OBISKALA KOPRSKE IN NOVOGORIŠKE POLICISTE<br />

Ministrica <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Katarina Kresal in generalni<br />

direktor policije Janko Goršek sta v sklopu rednih delovnih<br />

obiskov po posameznih policijskih upravah oktobra obiskala<br />

PU Koper, novembra pa PU Nova Gorica.<br />

Namen delovnih obiskov<br />

je predstavitev prednostnih<br />

nalog ministrstva in policije, s<br />

katerimi bomo izboljšali delovne<br />

razmere vseh policistk in<br />

policistov. Ministrica je ob tem<br />

dejala, da lahko tako »iz prve<br />

roke izvemo, s kakšnimi težavami<br />

pri delu se soočajo na posameznih<br />

policijskih upravah«.<br />

Predstavili so spremembe<br />

policijske <strong>za</strong>konodaje, reševanje<br />

kadrovske problematike,<br />

projekte racionali<strong>za</strong>cije in reorgani<strong>za</strong>cije<br />

in ustanovitev<br />

Nacionalnega preiskovalnega<br />

urada.<br />

Vodstvo obeh uprav je<br />

predstavilo stanje v posameznih<br />

enotah uprav in njihovo<br />

delo. Kot najbolj žgoč problem<br />

so izpostavili povečanje finančne<br />

kriminalitete in porast<br />

čezmejne kriminalitete, ki se je<br />

bo treba lotiti na državni ravni<br />

s podpisom ustreznih sporazumov.<br />

Soočajo pa se tudi s<br />

pomanjkanjem kadrov, s prostorsko<br />

stisko in z neustreznimi<br />

prostori.<br />

Ob koncu srečanj je ministrica<br />

povedala, da »smo nujne<br />

ukrepe <strong>za</strong> rešitev kadrovskih<br />

težav že sprejeli in jih bomo v<br />

čim krajšem času tudi izvedli«,<br />

glede neustreznih prostorov<br />

pa je <strong>za</strong>gotovila, da se bo ministrstvo<br />

trudilo <strong>za</strong>gotoviti<br />

finančna sredstva, da bi vsem<br />

<strong>za</strong>poslenim omogočili ustrezne<br />

delovne razmere.<br />

Generalni direktor policije<br />

Janko Goršek je po srečanjih<br />

izpostavil, da so »taka srečanja<br />

dobrodošla predvsem <strong>za</strong>to, da<br />

posameznim policijskim enotam<br />

predstavimo najbolj aktualne<br />

projekte, ki so pomembni<br />

<strong>za</strong> njihovo delo, in da si z izmenjavo<br />

izkušenj medsebojno<br />

pomagamo, da se stanje na<br />

posameznih policijskih enotah<br />

izboljša«.<br />

Med obiskom na koprski<br />

policijski upravi sta si ogledala<br />

tudi postajo pomorske policije<br />

in mejni prehod v Piranu ter<br />

delovanje pomorskega radarja<br />

in zbirko policijskih insignij<br />

s celega sveta. Srečala sta se<br />

tudi s predstavniki Združenja<br />

Sever Severne Primorske. V okviru<br />

obiska na novogoriški policijski<br />

upravi pa sta si ogledala<br />

policijsko postajo <strong>za</strong> izravnalne<br />

ukrepe.<br />

Besedilo in foto: Služba <strong>za</strong><br />

odnose z javnostmi MNZ<br />

POLICIJA PREVZELA 882 NEPREBOJNIH<br />

ZAŠČITNIH JOPIČEV SLOVENSKE VOJSKE<br />

Generalni direktor policije Janko Goršek je sredi novembra<br />

na ministrstvu <strong>za</strong> obrambo prevzel prvega od <strong>za</strong>ščitnih jopičev<br />

Slovenske vojske, s katerimi bomo v policiji <strong>za</strong>menjali<br />

15 in več let stare, že dotrajane policijske neprebojne jopiče.<br />

Taktičen fragmentacijski jopič mu je simbolno predal načelnik<br />

Generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz<br />

Šteiner. Goršek se je <strong>za</strong>nje <strong>za</strong>hvalil in poudaril, da bodo ti<br />

jopiči policiji veliko pomenili, mag. Šteiner pa je predajo<br />

ocenil kot dober primer medsebojne pomoči med organi, ko<br />

gre <strong>za</strong> varnost ljudi.<br />

Pregled neprebojnih jopičev v policiji je namreč poka<strong>za</strong>l, da<br />

je policija imela zelo veliko jopičev, starih deset in več let. Zato<br />

je v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev že <strong>za</strong>čela z intenzivnejšo<br />

nabavo neprebojnih jopičev. Da pa bi stanje na tem<br />

področju še izboljšali, je Vlada RS 10. novembra sprejela sklep o<br />

brezplačnem prenosu jopičev Slovenske vojske na policijo.<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

Jopiči <strong>za</strong>gotavljajo ustrezno <strong>za</strong>ščito policistov pri delu. Vsi<br />

imajo tudi certificirano garancijo. Njihov proizvajalec jih bo samo<br />

še predelal, tj. na novo prevlekel, dodal napis »policija« idr.<br />

Foto: Brigita Petric<br />

9

NOVICE<br />

VArNOST<br />

ŠESTIM POLICISTOM IN TREM OBČANOM PODELILI MEDALJE POLICIJE<br />

ZA POŽRTVOVALNOST<br />

Generalni direktor policije Janko Goršek in ministrica <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><br />

<strong>za</strong>deve Katarina Kresal sta 9. decembra šestim policistom<br />

in trem občanom podelila medalje policije <strong>za</strong> požrtvovalnost.<br />

V nagovoru ob podelitvi je generalni direktor policije dejal:<br />

»Policisti in policistke opravljate zelo <strong>za</strong>htevno delo, pri čemer<br />

se srečujete z različnimi primeri in situacijami. Deležni ste<br />

tako pohval kot tudi graj, pa čeprav v večini primerov niste pravi<br />

naslovnik. Potruditi se moramo, da strokovno opravljeno delo<br />

policistov ne bo prezrto. Opravljate tudi zelo plemenito delo, pri<br />

katerem vas vodita <strong>za</strong>konitost in strokovnost z upoštevanjem<br />

človekovih svoboščin in pravic.<br />

Dostojanstvo in veličina človeka se navadno pokažeta prav<br />

v njegovih dejanjih, v izbiri prave poti in vztrajnosti, da nikoli ne<br />

izgubi upanja. V najtežjih trenutkih, ko strokovno znanje in izkušnje<br />

opravijo le polovico dela, je v prvi vrsti treba znati biti človek.<br />

To pa je včasih veliko težje, kot se sliši.<br />

Dobri delovni rezultati me navdajajo z optimizmom. Z njimi<br />

smo upravičili <strong>za</strong>upanje, ki nam ga občani izkazujejo. Hkrati s<br />

takšnimi uspehi krepimo ugled slovenske policije. Predvsem pa<br />

takšni rezultati pozitivno vplivajo na kolektivno <strong>za</strong>vest v policiji<br />

in dvigajo motivacijo <strong>za</strong> nadaljnje delo. V teh negotovih časih jo<br />

vsekakor potrebujemo.<br />

Poslanstvo policije se izraža tudi v vrednoti, kot je <strong>za</strong>pisana v<br />

kodeksu policijske etike, da smo pogumni in odločni tudi takrat,<br />

kadar je ogroženo življenje.«<br />

10<br />

Medalje policije <strong>za</strong> požrtvovalnost, ki so jo poka<strong>za</strong>li pri<br />

reševanju ljudi ali premoženja ali pri opravljanju varnostnih<br />

nalog, so prejeli:<br />

— policista Aleš Oprešnik in Benjamin Vogrinec iz PP Slovenska<br />

Bistrica, ker sta z nesebičnim ravnanjem rešila življenje<br />

občanu, ujetemu v gorečem avtomobilu;<br />

— policist kriminalist Ivan Imperl iz SKP na PU Krško, ker je s<br />

prisebnim in požrtvovalnim ravnanjem občanu rešil življenje<br />

in obenem preprečil prometno nesrečo, ko je občanovo<br />

vozilo <strong>za</strong>čelo nenadzorovano lesti v križišče;<br />

— policista Boštjan Kastigar in Boštjan Jernejčič iz PP Trebnje,<br />

ker sta s svojim dejanjem poka<strong>za</strong>la izjemen občutek <strong>za</strong> sočloveka,<br />

saj sta kljub intervenciji <strong>za</strong>radi kršitve <strong>za</strong>znala njegovo<br />

stisko, se vrnila na kraj, mu požrtvovalno <strong>za</strong>gotovila prvo pomoč<br />

in mu rešila življenje;<br />

— občani Viktor Žerak, Jožef in Edvard Trafela, ker so s svojim<br />

nesebičnim dejanjem, s katerim so nevarnosti izpostavili tudi<br />

svoje življenje, rešili življenje udeležencu v prometni nesreči;<br />

— policist kriminalist Franc Čerpnjak iz PP Murska Sobota, ker<br />

je s svojo požrtvovalnostjo in prisebnim ravnanjem ostareli<br />

občanki, ujeti v goreči hiši, rešil življenje. Sicer pa je policist<br />

Čerpnjak v svoji poklicni karieri obravnaval že več podobnih<br />

primerov.<br />

Foto: Brigita Petric<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

NOV POLICIJSKI<br />

ČOLN P-89<br />

V Kopru smo v <strong>za</strong>četku decembra<br />

pred prvo plovbo<br />

krstili novi policijski čoln,<br />

namenjen varovanju morske<br />

meje. V spomin na<br />

uspešno izvedeno akcijo<br />

Sever, njeno 20. obletnico<br />

smo obeležili ravno v tem<br />

času, smo ga poimenovali z<br />

oznako P-89.<br />

Na pomolu pred Upravo<br />

RS <strong>za</strong> pomorstvo v Kopru so<br />

ga javnosti podrobneje predstavili<br />

direktor PU Koper Božidar<br />

Štemberger, namestnica<br />

generalnega direktorja policije<br />

in »botra« čolna mag. Tatjana<br />

Bobnar in komandir PPP Koper<br />

Zlatko Dolič.<br />

P-89 je pomembna tehnična<br />

pridobitev pomorske policije, ki<br />

bo prispevala k učinkovitejšemu<br />

varovanju modre meje ob slovenski<br />

obali. Preizkus zmogljivosti<br />

plovila je namreč poka<strong>za</strong>l, da<br />

ima čoln odlične manevrske sposobnosti.<br />

Grajen je <strong>za</strong> varno plovbo<br />

v odprtem plovnem območju,<br />

<strong>za</strong>prta kabina pa omogoča njegovo<br />

uporabo ob vsakem vremenu.<br />

Na čolnu je tudi zmogljiv<br />

navigacijski sistem, ki omogoča<br />

sledenje več različnim plovilom<br />

hkrati. Nakup čolna je sofinancirala<br />

Evropska unija iz sredstev<br />

Sklada <strong>za</strong> meje, in sicer je bilo iz<br />

tega vira pridobljenih 75 % sredstev,<br />

ostalo je financirala Slovenija<br />

iz državnega proračuna. Ob<br />

tej priložnosti je bila izdana tudi<br />

posebna poštna znamka.<br />

Policisti postaje pomorske<br />

policije bodo poslej izvajali nadzor<br />

državne meje na t. i. modri<br />

meji s štirimi plovili. Želimo jim<br />

mirno morje.<br />

Foto: Brigita Petric<br />

POSKUSNO UVEDEN NOV KONCEPT<br />

NADZORA CESTNEGA PROMETA<br />

ZDRUŽENJE SEVER POSTALO ČLAN SVETOVNE<br />

VETERANSKE FEDERACIJE<br />

Generalni direktor policije Janko Goršek in direktor<br />

PU Celje mag. Karol Turk sta ministrici <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve<br />

Katarini Kresal decembra predstavila nov koncept<br />

nadzora cestnega prometa, ki bo s 1. januarjem<br />

2010 poskusno uveden na območju celjske policijske<br />

uprave.<br />

Direktor PU Celje je povedal, da projekt prinaša večjo<br />

navzočnost policistov na obremenjenih relacijah ter učinkovitejše<br />

ugotavljanje najhujših kršitev s poudarkom na<br />

alkoholu in hitrosti. Policisti bodo še posebej pozorni na<br />

objestneže v cestnem prometu in na večkratne kršitelje.<br />

Generalni direktor policije je dodal, da število ukrepov<br />

in odrejenih preizkusov alkoholiziranosti ni merilo učinkovitosti<br />

policije, <strong>za</strong>to bodo poostreni nadzori policistov<br />

v prihodnje veliko bolj problemsko usmerjeni. Tako direktorji<br />

policijskih uprav in komandirji policijskih postaj v prihodnje<br />

ne bodo ocenjeni glede na število izdanih plačilnih<br />

nalogov, ampak bodo odgovarjali <strong>za</strong> oblikovanje prometnovarnostne<br />

politike na svojem območju.<br />

Po besedah ministrice je <strong>za</strong> izboljšanje varnosti na cestah<br />

in <strong>za</strong> zmanjšanje števila najhujših prometnih nesreč<br />

potrebna sprememba miselnosti udeležencev v cestnem<br />

prometu in tudi dela policije na področju prometne varnosti.<br />

Združenje Sever je bilo sprejeto v Svetovno veteransko<br />

federacijo (World Veterans Federation (WVF)) na<br />

<strong>za</strong>sedanju njene skupščine, ki je bilo oktobra v Koebenhavnu<br />

na Danskem. Tako smo postali četrta veteranska<br />

organi<strong>za</strong>cija iz Slovenije, ki je včlanjena v to<br />

svetovno veteransko asociacijo.<br />

Pred nami so bili včlanjeni Zve<strong>za</strong> združenj borcev<br />

<strong>za</strong> vrednote NOV (ZZBV NOV), Zve<strong>za</strong> društev vojnih<br />

invalidov Slovenije (ZDVIS) in Zve<strong>za</strong> veteranov vojne<br />

<strong>za</strong> Slovenijo (ZVVS). Naše članstvo je posebnost, saj<br />

smo edina nacionalna policijska veteranska organi<strong>za</strong>cija<br />

v svetu, ki ji je WVF pripoznala posebno vlogo v vojni<br />

<strong>za</strong> Slovenijo.<br />

Pri našem včlanjevanju smo bili deležni nesebične<br />

podpore in pomoči vseh treh članic WVF iz Slovenije. Posebna<br />

<strong>za</strong>hvala gre ZDVIS in ZVVS, ki sta k naši vlogi <strong>za</strong><br />

sprejem prispevali pismi podpore, ter slovenskim delegatom<br />

dr. Bojanu Potočniku (ZZBV NOV), Jožetu Romšaku<br />

iz (ZDVIS), Mitji Jankoviču in Marjanu Grabnarju (oba<br />

ZVVS), ki so se udeležili <strong>za</strong>sedanja te generalne skupščine<br />

in tam lobirali <strong>za</strong> naš sprejem.<br />

Besedilo: Anton Pozvek<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

11

NOVICE<br />

VArNOST<br />

POLICIJSKE VRSTE<br />

OKREPLJENE Z NOVIMI<br />

POLICISTKAMI IN POLICISTI<br />

Pred generalnim direktorjem policije<br />

Jankom Gorškom je dan pred božičem<br />

slovesno <strong>za</strong>priseglo 200 novih policistk<br />

in policistov, in sicer 121 policistk in policistov<br />

ter 79 policistk in policistov nadzornikov<br />

državne meje. Slednji bodo<br />

skrbeli <strong>za</strong> varovanje državne meje in EU<br />

pred vdorom mednarodnega kriminala in<br />

ilegalnimi migracijami, prvi pa bodo odgovorni<br />

še <strong>za</strong> vse druge <strong>za</strong>htevne naloge<br />

na številnih področjih policijskega dela,<br />

s katerimi <strong>za</strong>gotavljamo varnost prebivalcev<br />

v Sloveniji. Po <strong>za</strong>prisegi so dobili<br />

status policista in so bili razporejeni na<br />

policijske postaje po vsej državi.<br />

Generalni direktor policije je vsem »novopečenim«<br />

policistkam in policistom najprej<br />

izrekel dobrodošlico v slovenski policiji,<br />

čestital <strong>za</strong> uspešno <strong>za</strong>ključeno šolanje in<br />

<strong>za</strong>želel veliko uspehov na njihovi poklicni<br />

poti. Dejal jim je: »Sposobni in pri<strong>za</strong>devni<br />

posamezniki boste kos vsem <strong>za</strong>htevam tega<br />

težkega, vendar lepega, <strong>za</strong>nimivega in<br />

pomembnega poklica. Uspešno ga boste<br />

opravljali le z <strong>za</strong>vestjo, da ste v službi ljudi,<br />

ki jih varujete in ščitite. /…/ S profesionalnim<br />

in nesebičnim delom, z vztrajnostjo in<br />

predanostjo svojemu poklicu ter zglednim<br />

obnašanjem tako v službi kot doma si boste<br />

pridobili <strong>za</strong>upanje ljudi. Občani namreč<br />

pričakujejo razumevanje <strong>za</strong> svoje varnostne<br />

probleme, želijo si odprtih, poštenih in<br />

prijaznih policistk in policistov,« in dodal:<br />

»Seveda pa se morate poleg odgovornosti<br />

do občanov <strong>za</strong>vedati tudi odgovornosti do<br />

sebe in svojih sodelavcev ter etične drže. Nikoli<br />

ne <strong>za</strong>nemarite pomena medsebojnega<br />

spoštovanja, podpore, odprte in iskrene komunikacije,<br />

partnerskega odnosa in solidarnosti,<br />

timskega dela ter pripadnosti svojemu<br />

kolektivu. Le tako se boste lahko <strong>za</strong>nesli<br />

drug na drugega.«<br />

Generalni direktor policije in direktor<br />

Policijske akademije mag. Franc Kosmač sta<br />

najboljšima kandidatoma obeh skupin podelila<br />

nagradi. Najboljši kandidat 9. generacije<br />

je Darijo Levačič, najboljša kandidatka<br />

4. skupine kandidatk in kandidatov <strong>za</strong> policiste<br />

<strong>za</strong> nadzor državne meje pa je Urška<br />

Okorn.<br />

Vsem, ki so uspešno opravili izpite, je čestital<br />

tudi ravnatelj Šole <strong>za</strong> policiste Marko<br />

Podlesnik. »Ponosni smo na vas in veseli, da<br />

v slovensko policijo sprejemamo takšne sodelavce.<br />

Želimo si, da bi s takšno <strong>za</strong>vzetostjo<br />

nadaljevali svoje poslanstvo tudi v prihodnje,«<br />

jim je dejal. Znanje, ki so ga kandidati<br />

obeh skupin pridobili v šoli, je sicer dober temelj<br />

<strong>za</strong> strokovno in <strong>za</strong>konito delo, vendar ga<br />

bodo morali nenehno nadgrajevati, je še poudaril<br />

Podlesnik, saj jim bo to dalo gotovost,<br />

samo<strong>za</strong>vest in suverenost, ki je pri izvajanju<br />

policijskih postopkov nadvse potrebna.<br />

»Spoštovani generalni direktor policije,<br />

v imenu Policijske akademije vam danes<br />

predajam 200 novih policistk in policistov<br />

ter policistk in policistov <strong>za</strong> nadzor državne<br />

meje,« je dejal ravnatelj Šole <strong>za</strong> policiste in v<br />

zrak je poletela množica policijskih »šapk«.<br />

Foto: Brigita Petric<br />

SREČNO VOŽNJO, BREZ ALKOHOLA!<br />

Srečno vožnjo, brez alkohola! je bil naslov preventivne akcije,<br />

ki smo jo na martinovo policisti PP Murska Sobota izvedli skupaj<br />

z Zavodom <strong>za</strong> zdravstveno varstvo in pomurskimi osnovnimi<br />

šolami.<br />

V okviru akcije smo opravljali kontrolo cestnega prometa, pri čemer<br />

smo voznike preizkušali tudi z alkotestom. Nato so osnovnošolci<br />

OŠ II Murska Sobota pod vodstvom svojih mentorjev in učiteljev vsakemu<br />

vozniku izročili izbrano likovno delo. Ob tem so mu <strong>za</strong>želeli:<br />

»Srečno vožnjo, brez alkohola!«<br />

Med akcijo smo skupaj z učenci voznikom razdelili 70 likovnih<br />

del, ki so se jih prejemniki zelo razveselili. Akcija je uspela; nihče od<br />

voznikov, ki smo jih preizkusili z alkotestom, ni vozil pod vplivom alkohola.<br />

Besedilo: Tomaž Trajbarič<br />

Foto: Jadranka Jovanovič<br />

12<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

Ob dnevu spomina na mrtve so delavci policije in ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><br />

<strong>za</strong>deve položili vence v spomin padlim policistom v vojni <strong>za</strong> Slovenijo.<br />

Ljubljanski policisti septembra prejeli 20 novih koles. (Foto: Vinko Stojnšek)<br />

Leta 1991 so člani družine Bergauer <strong>za</strong>radi možnosti napada JLA na objekte<br />

takratne milice na svoji domačiji na Hočkem Pohorju hranili orožje in strelivo<br />

oddelka milice Maribor Tabor. V spomin na to dejanje sta predsednik PVD<br />

Sever Maribor in župan občine Hoče–Slivnica na domačiji odkrila spominsko<br />

ploščo. (Foto: PVD Sever Maribor)<br />

Člani Združenja zbiralcev so uresničili večletno idejo pomočnika komandirja<br />

PP Črnomelj Petra Županca in izdelali stenski koledar s fotografijami prevoznih<br />

sredstev nekdanje milice in miličnikov pri delu. (Foto: Peter Županc)<br />

Policija je septembra Muzeju novejše zgodovine podarila 30 kosov orožja iz<br />

preteklih vojn. (Foto: Nina Djordjević)<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je Policijski orkester 22. bra leto <strong>za</strong>ključil s tradicionalnim božično-novoletnim koncertom. (Foto:<br />

decem-<br />

Brigita Petric)<br />

13

NOVICE<br />

VArNOST<br />

OB ZAKLJUČKU PROJEKTA POLICIST LEON SVETUJE RAZSTAVILI<br />

NAJBOLJŠE PRISPEVKE IN NAGRADILI UČENCE<br />

V <strong>za</strong>četku oktobra smo pripravili <strong>za</strong>ključno prireditev <strong>za</strong> učence in učenke, ki so v šolskem letu 2008/2009 kot petošolci vse<br />

leto sodelovali v projektu Policist Leon svetuje.<br />

Potem ko je bil projekt prvič<br />

izveden na Koroškem, smo<br />

ga <strong>za</strong>radi velikega uspeha med<br />

učenci ter podpore staršev in<br />

učiteljev v naslednjem šolskem<br />

letu razširili na celotno območje<br />

Slovenije. Vse leto so učenci<br />

skupaj z vodjem varnostnega<br />

okoliša in svojimi mentorji, učitelji,<br />

starši obravnavali različne<br />

varnostne vsebine in izpolnjevali<br />

naloge v delovnem zvezku<br />

Policist Leon svetuje.<br />

V okviru projekta smo razpisali<br />

tudi nagradni natečaj <strong>za</strong><br />

najboljši spis, risbo ali pesem<br />

na teme: Moja izkušnja s policistom,<br />

Kako varen sem na cesti,<br />

Ostal sem brez denarnice, mobitela,<br />

ure. Skupno smo prejeli<br />

315 izvirnih prispevkov: spisov,<br />

pesmic, slik v različnih tehnikah,<br />

stripov, plakatov, celo nekaj<br />

lutk in glinastih figuric, ki jih<br />

je izdelalo približno 355 učenk<br />

in učencev iz 52 osnovnih šol.<br />

Zakaj le približno Nekateri izdelki<br />

so bili kolektivno delo,<br />

<strong>za</strong>to njihovim avtorjem nismo<br />

mogli podeliti glavnih nagrad,<br />

tako sta dva razreda II. OŠ Murska<br />

Sobota, ki sta posnela dva<br />

odlična filma, po pošti prejela<br />

nekaj skupinskih nagrad.<br />

Prispevke je ocenila komisija<br />

šestih članov iz različnih<br />

služb v policiji. Ocenjevali smo<br />

izvirnost, ustvarjalnost, domiselnost,<br />

kakovostno izdelavo<br />

izdelka, pri pisnih izdelkih tudi<br />

spretnost pri ubesedovanju in<br />

besedni <strong>za</strong>klad. V Policijski akademiji<br />

smo razstavili 47 najboljših<br />

izdelkov, katerih avtorice in<br />

avtorji so na <strong>za</strong>ključni prireditvi<br />

prejeli nagrade <strong>za</strong> najboljša dela.<br />

Prvih devet avtorjev in avtoric<br />

pa smo oktobra in novembra<br />

nagradili z vožnjo s policijskim<br />

helikopterjem, s policijskim<br />

čolnom in poskusom jahanja<br />

službenega konja policije.<br />

Foto: Monika Golob, Brigita Petric<br />

in Zdenka Zabukovec<br />

14<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

ZA MLADOST BREZ DROG<br />

Na Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne v Divači je v <strong>za</strong>četku<br />

oktobra že drugo leto <strong>za</strong>pored potekala <strong>za</strong>ključna prireditev<br />

preventivne akcije Za mladost brez drog, ki jo organizira Zavod<br />

Pelikan.<br />

Na prireditvi, namenjeni učencem vseh razredov OŠ dr. Bogomirja<br />

Magajne in podružničnih osnovnih šol Senožeče in Vreme,<br />

so sodelovali tudi komandir PPIU Nova Gorica Alojz Žerak, policisti<br />

PP Sežana ter predstavniki občine Divača in Zavoda <strong>za</strong> gasilno in<br />

reševalno službo Sežana.<br />

Namen prireditve je bil seznaniti učence z dejavniki tveganja<br />

ob uživanju prepovedanih ali škodljivih substanc in posledicami<br />

njihovega uživanja. Vzporedno so po triadah potekale različne delavnice,<br />

v katerih so sodelovali: Cveto Kokalj, kriminalist v SKP PU<br />

Koper (delavnica na temo vrstniškega nasilja), Sebastjan Mrak in<br />

Miran Gorenšek, policista EVSP PU Koper (prikaz dela s službenimi<br />

psi), Niko Kajtna in Janko Šenkinc, vodji policijskih okolišev PP<br />

Sežana (delavnica na temo Kako varno čez cesto in predstavitev<br />

policijske opreme), Simon Kastelic, policist – inštruktor PPP Koper,<br />

EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI<br />

Osrednja tema Evropskega tedna mobilnosti, ki je septembra potekal<br />

v enaindvajsetih slovenskih občinah, je bila Dobra klima<br />

mojega mesta. Številna mesta in kraji so del svojih ulic <strong>za</strong>prli <strong>za</strong><br />

avtomobile in tako opozorili na podnebne spremembe, ki jih povzročajo<br />

izpuhi avtomobilov in njihova nesmotrna uporaba. Pri<br />

spremljevalnih prireditvah so seveda sodelovali tudi policisti.<br />

in Peter Kolenc, vodja policijskega okoliša PP Sežana (delavnica na<br />

temo Varna uporaba in vožnja s kolesi z motorjem in motornimi<br />

kolesi), Roman Starman in ostali, vodniki reševalnih psov Društva<br />

<strong>za</strong> reševalne pse Burja in Enote reševalnih psov Nova Gorica (prikaz<br />

dela reševalnih psov), Jana Brajdih, zdravnica iz Zdravstvenega<br />

doma Sežana (delavnica na temo Postopki reševanja ob preveliki<br />

količini drog), Zvone Žnidaršič, Zavod Pelikan (Nevarnost alkohola<br />

in drog v prometu) in podjetje Jumicar (delavnica na temo Osnovna<br />

kultura v cestnem prometu, gibanje ob cesti oziroma na prometnih<br />

površinah).<br />

Po <strong>za</strong>ključku delavnic je na parkirišču pri Zdravstvenem domu<br />

Divača potekala skupna akcija, in sicer reševanje prometne nesreče<br />

s telesnimi poškodbami, pri katerem so sodelovali sežanska<br />

zdravstveni dom ter <strong>za</strong>vod <strong>za</strong> gasilno in reševalno službo, policisti<br />

PP Sežana in prostovoljni gasilski društvi Divača in Senožeče.<br />

Sledilo je gasilsko tekmovanje, ki so se mu pridružili tudi vrhunski<br />

športniki, <strong>za</strong>posleni v policiji: plavalca Matjaž Markič in Emil<br />

Tahirović ter atlet Matic Osovnikar.<br />

Prireditev se je <strong>za</strong>ključila z obiskom skupnosti Srečanje, don<br />

Pierinove komune v Vremskem Britofu, ki deluje pod okriljem Zavoda<br />

Pelikan.<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

Besedilo in foto: Peter Kolenc<br />

Policisti iz PU Murska Sobota so ob evropskem tednu mobilnosti<br />

sodelovali s številnimi vrtci in šolami. Ob tem so se pogovarjali<br />

predvsem o mobilnosti in bolj zdravih in ekoloških načinih prevo<strong>za</strong>,<br />

otroke pa so spodbujali tudi k uporabi kolesarske čelade. Na različnih<br />

delavnicah so pod ustvarjalnimi otroškimi rokami nastali <strong>za</strong>nimivi izdelki,<br />

pove<strong>za</strong>ni s kolesarji in njihovo udeležbo v cestnem prometu.<br />

Ob <strong>za</strong>ključku evropskega tedna mobilnosti v Novi Gorici so se<br />

občinskemu svetu <strong>za</strong> preventivo in vzgojo v cestnem prometu, številnim<br />

posameznikom, šolskim in drugim ustanovam pridružili tudi<br />

novogoriški policisti. Policistka kolesarka in vodja policijskega okoliša<br />

sta obiskovalcem na prireditvenem prostoru svetovala glede<br />

varne vožnje s kolesom in jim delila različne zloženke s preventivno<br />

vsebino. Obiskovalci pa so se na kolesarskem poligonu lahko preizkusili<br />

v spretnostni vožnji s kolesom.<br />

Pestro je bilo tudi v Mariboru. Predstavile so se nekatere osnovne<br />

šole in vrtci, mariborska zve<strong>za</strong> prijateljev mladine je pripravila različne<br />

ustvarjalne delavnice in predstave, na prireditvi pa so seveda<br />

sodelovali tudi mariborski policisti, ki so pripravili poligon in v živo<br />

izvajali igrico Človek, ne jezi se, povzeto iz preventivnega projekta<br />

Varno na poti v šolo. Avtorja nagrajenega preventivnega projekta<br />

Varno na poti v šolo sta projekt nadgradila, izdelala rekvizite in tako<br />

prenesla igro v živo okolje, kar je navdušilo otroke in gledalce, ki so z<br />

bučnim navijanjem spodbujali otroke pri igri.<br />

Besedilo in foto: Tomaž Trajbarič, Štefan Abraham,<br />

Dean Božnik in Branko Zupanič<br />

15

NOVICE<br />

VArNOST<br />

POLICIJA JE V TREH MESECIH SODELOVALA NA ŠESTIH<br />

VEČJIH PREVENTIVNIH IN PROMOCIJSKIH PRIREDITVAH<br />

Najprej smo se v policiji predstavili na Automotor showu, največji avtomobilistični prireditvi<br />

v Sloveniji, ki je med 4. in 6. septembrom potekala na Gospodarskem razstavišču<br />

v Ljubljani. Razstavili smo policijsko opremo in službena vozila, kot sta motorno<br />

kolo in kombi <strong>za</strong> ogled krajev kaznivih dejanj, ter sredstva <strong>za</strong> nadzor hitrosti, npr. vozilo<br />

z videonadzornim sistemom provida, merilnik hitrosti idr.<br />

Festival <strong>za</strong> tretje življenjsko obdobje<br />

Automotor show<br />

16<br />

Obiskovalci so lahko preizkusili svoje<br />

spretnosti na simulatorju varne vožnje z<br />

motornim kolesom, pri tem pa jim je pomagal<br />

tudi policist inštruktor varne vožnje.<br />

Kriminalistični tehnik je predstavil opremo<br />

<strong>za</strong> ogled kraja kaznivega dejanja, policisti<br />

prometniki pa so skupaj z gasilci, reševalci<br />

in avtovleko pri simulaciji prometne nesreče<br />

prika<strong>za</strong>li, kako obravnavamo hude prometne<br />

nesreče.<br />

Vodje policijskega okoliša, kriminalist <strong>za</strong><br />

področje preventive in inštruktor varne vožnje<br />

so obiskovalcem svetovali o preventivnih<br />

ukrepih <strong>za</strong> večjo osebno varnost, <strong>za</strong>ščito<br />

pred vlomi in tatvinami v vozila, varnost v<br />

cestnem prometu itd.<br />

Poleg tega se je bilo ob napotkih izkušenih<br />

policistov specialne enote mogoče<br />

preizkusiti tudi v streljanju na elektronskem<br />

simulatorju, kjer se je gnetlo ne le veliko fantov,<br />

ampak tudi deklet. Čez čas se obiskovalci<br />

niso želeli le preizkusiti v podiranju tarč, temveč<br />

pri tem celo izboljšati svoj čas. Z različnimi<br />

vragolijami jih je <strong>za</strong>baval tudi službeni<br />

pes Arni, njegov vodnik pa je odgovarjal na<br />

vprašanja s tega področja policijskega dela.<br />

Otroški ba<strong>za</strong>r<br />

Prav tako na Gospodarskem razstavišču<br />

v Ljubljani je bila med 10. in 13. septembrom<br />

izobraževalno-sejemska prireditev Otroški<br />

ba<strong>za</strong>r, namenjena predvsem otrokom in mladostnikom,<br />

in tudi tu smo predstavili različna<br />

področja pestrega policijskega dela. Med<br />

preventivnimi vsebinami smo letos posebno<br />

pozornost namenili prometni varnosti.<br />

Na razstavnem prostoru policije so si<br />

mladi radovedneži lahko ogledali službeno<br />

opremo in različna policijska vozila, vse dni<br />

sejma pa so jim policisti svetovali o varnosti<br />

in odgovarjali na številna vprašanja. Najmlajši<br />

so lahko sodelovali tudi v nagradnem<br />

žrebanju. Med 454 pravilnimi odgovori smo<br />

nato izžrebali trideset otrok, ki so <strong>za</strong> nagrado<br />

prejeli plišastega medvedka policista. Med<br />

drugim smo predstavili službene živali policije<br />

ter delo policistov vodnikov službenih<br />

psov in konjenikov. Najmlajše obiskovalce je<br />

ponovno navdušil policijski kuža Arni.<br />

Festival <strong>za</strong> tretje življenjsko obdobje, letos<br />

deveti po vrsti, je potekal med 30. septembrom<br />

in 2. oktobrom v Cankarjevem<br />

domu v Ljubljani. V t. i. parku varnosti smo<br />

obiskovalcem svetovali o <strong>za</strong>ščiti pred vsakršnim<br />

nasiljem, saj so zlasti starostniki med<br />

najbolj ranljivimi oz. ogroženimi skupinami<br />

prebivalstva. Na razstavnem prostoru in v<br />

okviru več predavanj so policistke in policisti<br />

obiskovalcem vseh generacij in starosti<br />

svetovali, kaj lahko storijo <strong>za</strong> svojo varnost v<br />

vsakdanjem življenju, od <strong>za</strong>varovanja svoje<br />

lastnine do varne udeležbe v prometu. Pri<br />

tem so jih opo<strong>za</strong>rjali na večjo vidnost in jim<br />

delili odsevne trakove.<br />

13. oktobra je svoja vrata odprla Študentska<br />

arena, največja izobraževalno-sejemska<br />

prireditev <strong>za</strong> mlade. V treh dneh je<br />

na Gospodarskem razstavišču policija že<br />

deseto leto <strong>za</strong>pored predstavila različna področja<br />

policijskega dela, policijsko opremo<br />

in vozila. Veliko <strong>za</strong>nimanja je bilo <strong>za</strong> vozilo z<br />

videonadzornim sistemom provida in kombi<br />

<strong>za</strong> ogled kaznivih dejanj ter <strong>za</strong> spretnostno<br />

vožnjo policista z motornim kolesom. Podo-<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

prostor sta bila ravno pravšnja tudi <strong>za</strong> prikaz<br />

reševanja ponesrečenca s helikopterjem<br />

letalske policijske enote, <strong>za</strong>nimiva pa je bila<br />

tudi razstavljena zbirka policijskih insignij z<br />

vsega sveta.<br />

Da bi se <strong>za</strong>vest o zdravem življenjskem<br />

slogu in varnosti v cestnem prometu še naprej<br />

krepila, je fundacija Z glavo na <strong>za</strong>bavo<br />

organizirala serijo desetih prireditev, na katerih<br />

so, tako kot že vrsto let doslej, sodelovali<br />

tudi policisti. Na prireditvah, ki so potekale<br />

vsako soboto med 19. septembrom in<br />

Študentska arena<br />

bno kot na drugih prireditvah so lahko obiskovalci<br />

tudi tokrat »vozili« motorno kolo na<br />

simulatorju. Policisti kriminalisti so mladim<br />

poka<strong>za</strong>li vzorce nekaterih prepovedanih<br />

drog in pojasnili, kako škodljive posledice<br />

ima lahko njihovo uživanje. S pripadniki gorske<br />

in letalske policijske enote smo prika<strong>za</strong>li<br />

reševanje ponesrečenca s policijskim helikopterjem.<br />

Prika<strong>za</strong>li smo tudi uporabo službenega<br />

psa <strong>za</strong> iskanje prepovedanih drog in<br />

<strong>za</strong> splošno uporabo z nagobčnikom ter varnostni<br />

pregled in varnostni postopek. Svoje<br />

delo so predstavili tudi policisti, ki sodelujejo<br />

v mednarodnih civilnih misijah, in policisti<br />

specialne enote z bojnim oklepnim vozilom.<br />

Več kot 200 mladih obiskovalcev je izpolnilo<br />

nagradni vprašalnik; med njimi smo izžrebali<br />

trideset nagrajencev.<br />

Letos so Dnevi <strong>za</strong>ščite in reševanja potekali<br />

v Novem mestu. V sistemu varstva pred<br />

raznimi nesrečami je tudi slovenska policija,<br />

ki se je ob sodelovanju v reševalni vaji Krka<br />

2009 predstavila na velikem razstavnem<br />

prostoru, prvič na prostem. Med 15. in 17.<br />

oktobrom smo poleg dela prometne, kriminalistične<br />

in mejne policije predstavili še<br />

dejavnosti specialne, posebne policijske in<br />

letalske policijske enote, vodnikov službenih<br />

psov in policistov konjenikov ter dejavnosti<br />

v mednarodnih civilnih misijah.<br />

Obiskovalcem smo svetovali o varni<br />

udeležbi v prometu tako pešcev in kolesarjev<br />

kot voznikov motornih vozil, pa tudi o<br />

ukrepih <strong>za</strong> večjo osebno varnost in varnost<br />

premoženja. Mogoče se je bilo preizkusiti v<br />

streljanju na elektronskem strelišču ali v varni<br />

vožnji na simulatorju vožnje z motornim<br />

kolesom, poleg tega smo prika<strong>za</strong>li izvajanje<br />

policijskih postopkov v praksi. Policista, ki<br />

sta zbranim večkrat poka<strong>za</strong>la, kako se lahko<br />

z uporabo samoobrambnih prijemov<br />

obranita napada, sta požela bučne aplavze.<br />

Zelo oblegana sta bila tudi policist motorist<br />

in policist kriminalist. Slednji je imel veliko<br />

dela z odvzemom prstnih odtisov, ki so si jih<br />

otroci z veseljem odnesli domov. Vreme in<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

Dnevi <strong>za</strong>ščite in reševanja<br />

Z glavo na <strong>za</strong>bavo<br />

28. novembrom v Mercatorjevih trgovskih<br />

centrih po vsej Sloveniji, je sodelovalo več<br />

kot 50 policistov, kriminalistov in drugih<br />

delavcev policije. Sproščeni in <strong>za</strong>bavni preventivni<br />

dogodki, namenjeni predvsem družinam<br />

z majhnimi otroki, so kmalu poka<strong>za</strong>li,<br />

da ima ideja o zdravem preživljanju prostega<br />

časa in <strong>za</strong>bavah brez alkohola veliko podporo<br />

med ljudmi. Prireditve, ki so navduševale<br />

obiskovalce po celi Sloveniji, so uspešno krepile<br />

<strong>za</strong>vest o pomenu prometne varnosti, saj<br />

so policisti in policistke obiskovalcem predstavili<br />

svoje delo in opremo, jim svetovali o<br />

varnosti cestnega prometa, mladim poka<strong>za</strong>li<br />

vzorce prepovedanih drog, predstavili simulator<br />

vožnje z motornim kolesom idr.<br />

Na vseh prireditvah so sodelovali tudi<br />

predstavniki Sveta <strong>za</strong> preventivo in vzgojo<br />

v cestnem prometu. Tu so bili še predstavniki<br />

Generacije Nulanula, čarodej, žonglerka<br />

in klovnesa ter številni drugi animatorji,<br />

ki so ves čas <strong>za</strong>bavali najmlajše in skrbeli<br />

<strong>za</strong> pestro dogajanje na odru. Takšne prireditve<br />

so z vidika preventivnega delovanja<br />

izjemno učinkovite, saj spodbujajo tesno sodelovanje<br />

med pristojnimi institucijami, njihova<br />

pozitivna naravnanost in sproščen pristop<br />

pa prispevata k lažjemu reševanju težav<br />

<strong>za</strong>radi zlorab alkohola in prepovedanih drog<br />

ter učinkovitejšemu opo<strong>za</strong>rjanju na nezdružljivost<br />

psihoaktivnih substanc z udeležbo v<br />

cestnem prometu.<br />

Foto: Nina Djordjević, Alenka Drenik,<br />

Monika Golob in Brigita Petric<br />

17

NOVICE<br />

VArNOST<br />

VARNO – ZA ŽIVLJENJE S KRANJSKIMI<br />

POLICISTI<br />

Na parkirnem prostoru Mercator Centra Kranj Primskovo je bila<br />

19. septembra preventivna prireditev Varno – <strong>za</strong> življenje, pri<br />

kateri je sodelovala tudi kranjska policijska postaja.<br />

Na prireditvi, ki je bila tudi<br />

priložnost <strong>za</strong> preverjanje<br />

usklajenosti delovanja služb<br />

v primeru hujše prometne<br />

nesreče, so se predstavile<br />

ključne službe <strong>za</strong> <strong>za</strong>varovanje<br />

življenja in premoženja. Prireditev<br />

je odprl policist motorist<br />

PPP Kranj, ki je poka<strong>za</strong>l spretnostno<br />

vožnjo. Program se je<br />

nadaljeval z demonstracijo<br />

reševanja voznika motornega<br />

kolesa, udeleženega v prometni<br />

nesreči.<br />

Veliko pozornosti so pritegnili<br />

vodniki službenih psov,<br />

ki so predstavili tri načine uporabe<br />

psov: ko kršitelj napade<br />

policista, odkrivanje eksploziva<br />

v vozilu in uporabo službenega<br />

psa <strong>za</strong> nevtrali<strong>za</strong>cijo<br />

storilca kaznivega dejanja, ki<br />

uporablja strelno orožje.<br />

Med prireditvijo so potekale<br />

delavnice, na katerih so<br />

vse službe predstavile svoje<br />

delo, Center <strong>za</strong> socialno delo<br />

Kranj pa je skupaj s PP Kranj<br />

predstavil problematiko nasilja<br />

v družini. Svet <strong>za</strong> preventivo<br />

in vzgojo v cestnem<br />

prometu Kranj je organiziral<br />

poligona ''jumni car'' in ''kolesarček'',<br />

kjer so najmlajši<br />

preizkusili svoje spretnosti in<br />

poznavanje cestnoprometnih<br />

pravil, animiral pa jih je čarovnik<br />

Grega. Avotošola, ki je<br />

redna gostja preventivnih prireditev,<br />

je demonstrirala <strong>za</strong>viranje<br />

v sili, izogibanje oviri ob<br />

morebitni nevarnosti in varno<br />

vožnjo otrok, obiskovalci pa<br />

so lahko pod strokovnim nadzorom<br />

inštruktorja svoje spretnosti<br />

preizkusili na poligonu.<br />

Gasilsko reševalna služba<br />

Kranj je predstavila načine<br />

gašenja različno vnetljivih in<br />

gorljivih snovi ter gašenje vozila,<br />

ki je udeleženo v prometni<br />

nesreči. Zdravstveni dom<br />

Kranj je z izurjeno ekipo predstavil<br />

ukrepanje ob <strong>za</strong>stoju srca,<br />

vključno z defibrilatorjem,<br />

ki naj bi v bližnji prihodnosti<br />

postal obvezna oprema tudi v<br />

vozilih.<br />

Dober uvod v veliki finale<br />

preventivne prireditve – simulacija<br />

prometne nesreče z uporabo<br />

helikopterja – je bil prikaz<br />

načina, kako poklicati v nujnih<br />

primerih (predstavitev poteka<br />

komunikacije, pomembnih<br />

elementov sporočanja, najpogostejših<br />

napak itd.).<br />

Sodelujoče službe so skušale<br />

prikaz prometne nesreče<br />

dveh vozil čimbolj približati<br />

dejanskim okoliščinam hude<br />

prometne nesreče. V ''prometni<br />

nesreči'' je ostal ukleščen<br />

hudo poškodovan otrok.<br />

Policisti so kraj <strong>za</strong>varovali in<br />

izvedli ogled, gasilci pa so<br />

ponesrečenca iz vozila izre<strong>za</strong>li.<br />

Hkrati so ponesrečencem<br />

<strong>za</strong>gotovili nujno medicinsko<br />

pomoč.<br />

V tem času je z Letališča<br />

Jožeta Pučnika Ljubljana prispel<br />

tudi policijski helikopter<br />

z dodatno ekipo nujne medicinske<br />

pomoči, ki je hudo ponesrečenega<br />

otroka prepeljala<br />

v bolnišnico, obiskovalcem<br />

pa je bil omogočen tudi ogled<br />

helikopterja in opreme.<br />

Prireditev je ob bogati medijski<br />

podpori zelo uspela, želja<br />

vseh, ki so sodelovali, pa je,<br />

da bi postala tradicionalna.<br />

Besedilo in foto:<br />

Damjan Bertoncelj<br />

OB MEDNARODNEM DNEVU BELE PALICE<br />

Ob mednarodnem dnevu bele palice, ki je 15. oktobra,<br />

sta člane medobčinskega društva slepih in slabovidnih<br />

iz Novega mesta obiskala predstavnika PU Novo mesto<br />

ter jih opozorila na pomen samo<strong>za</strong>ščitnega ravnanja in<br />

skrbi <strong>za</strong> lastno varnost.<br />

Darko Fifolt iz SKP PU Novo mesto in Andrej Novak iz PP<br />

Novo mesto sta velikemu številu članov na dveh predavanjih<br />

svetovala, kako naj ravnajo samo<strong>za</strong>ščitno, da ne bodo žrtve<br />

kaznivih dejanj. Govorili so o uličnih ropih, tatvinah, vlomih<br />

ipd. ter o varni udeležbi v cestnem prometu, temah, ki so <strong>za</strong><br />

slepe in slabovidne še toliko pomembnejše. Predavanje se je<br />

razvilo v pogovor, v katerem sta inšpektorja odgovorila na<br />

veliko vprašanj.<br />

Besedilo: Alenka Drenik<br />

18<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

NEWS<br />

OTROK POLICIST ZA EN DAN<br />

Policisti so v sodelovanju z osnovnimi šolami od oktobra do<br />

decembra izvedli preventivni projekt Otrok policist <strong>za</strong> en dan.<br />

Tako so policijske postaje po vsej Sloveniji v svoje vrste sprejele<br />

nove ''pomočnike''.<br />

''Vozniško in prometno, prosim,'' so ponavljali ''policisti'' v Bovcu.<br />

Laserski merilnik hitrosti je bil <strong>za</strong>nimiv tudi <strong>za</strong> novogoriške osnovnošolce.<br />

''Pomožna policista'', ki sta obiskala PP Zagorje ob Savi, sta hitro dobila novega<br />

prijatelja.<br />

Pri ''ogledu kraja kaznivega dejanja'' so imeli otroci veliko vprašanj.<br />

''Ga že merim, mislim, da vozi prehitro,'' je odmevalo v Šentjurju.<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

V preventivno dejavnost so bili vključeni učenci šestih razredov<br />

osnovnih šol. Spoznali so delo policista na policijski postaji ter pestrost<br />

policijskega dela na vseh delovnih področjih.<br />

Veliko <strong>za</strong>nimanja so učenci poka<strong>za</strong>li <strong>za</strong> tehnično opremo policistov:<br />

službena vozila, laserski merilnik hitrosti, alkotest, sredstvo <strong>za</strong><br />

prisilno ustavljanje motornih vozil – stinger, kovček <strong>za</strong> ogled kraja<br />

kaznivega dejanja, opremo policistov posebne policijske enote idr.<br />

Otroci so dobili majico in kapo z napisom Otrok – policist v spomin<br />

na obisk policijske postaje. Policisti so jih nato pospremili še na<br />

”teren”, da bi pobliže spoznali delo policistov v prometu, njihovo<br />

opremo in vozila.<br />

Namen preventivnega projekta je bil tudi tokrat seznaniti otroke<br />

z delom in poslanstvom policistov v družbi, obenem pa krepiti<br />

pozitivno podobo policistov in povečati <strong>za</strong>upanje v delo policije.<br />

Osnovnošolci so bili obiska na policijski postaji zelo veseli. Preventivna<br />

dejavnost je bila med učenci zelo dobro sprejeta, občutki<br />

sodelujočih pa dobri. Vsi so se strinjali, da so take dejavnosti več<br />

kot dobrodošle, <strong>za</strong>to so si ob odhodu <strong>za</strong>želeli, da bi jih v letu 2010<br />

ponovili.<br />

Besedilo in foto: Oto Strakušek,<br />

Martin Kumer in Dean Božnik<br />

19

NOVICE<br />

VArNOST<br />

PEŠ PO LEVI, LUČKA V DESNI<br />

Policisti PP Šentjur smo 27.<br />

novembra med 17. in 22. uro<br />

izvedli preventivno akcijo Peš<br />

po levi, lučka v desni. Pomagali<br />

so nam tudi predstavniki<br />

Sveta <strong>za</strong> preventivo in vzgojo<br />

v cestnem prometu Šentjur in<br />

delavci Zveze šoferjev in avtomehanikov<br />

(ZŠAM) Celje.<br />

Policisti PP Šentjur že nekaj<br />

let namenjamo posebno skrb<br />

pešcem, ki so ena najbolj ogroženih<br />

skupin v cestnem prometu,<br />

saj nimajo oklepa, ki bi jih varoval<br />

pred morebitnimi poškodbami.<br />

Da je takšna preventivna dejavnost<br />

nujno potrebna, sta nas<br />

opomnili dve hujši prometni nesreči,<br />

ki sta se zgodili lani. Takrat<br />

sta bila dva pešca na naših cestah<br />

hudo telesno poškodovana, v<br />

obeh primerih pa je do nesreče<br />

prišlo <strong>za</strong>radi slabe vidljivost.<br />

Naš namen je bil opozoriti<br />

pešce na nevarnost, ki jim grozi,<br />

če ne uporabljajo ustreznih sredstev.<br />

Akcija je bila namenjena<br />

predvsem starejšim, saj ugotavljamo,<br />

da je večina nesreč, ki jih<br />

povzročijo starejši občani, posledica<br />

slabših psihofizičnih sposobnosti,<br />

predvsem pa uporabe<br />

oblačil neustrezne barve, neuporabe<br />

odsevnih izdelkov ter hoje<br />

po napačni strani ceste. Ugotavljamo<br />

tudi, da pešci premalo<br />

pozornosti posvečajo pravilni<br />

uporabi kresničke, saj jo pogosto<br />

nosijo prive<strong>za</strong>no na torbe, pasove<br />

hlač, jo držijo v roki, ki jo imajo<br />

v žepu, <strong>za</strong>radi česar se kresnička<br />

ne vidi dovolj. Kresnička mora<br />

prosto viseti ob telesu, tako da se<br />

premika.<br />

Zato naj <strong>za</strong> pešce velja naš<br />

slogan “peš po levi”, da bomo<br />

videli prihajajoče vozilo in se mu<br />

pravočasno izognili, ter “lučka v<br />

desni”, da nas bodo tudi vozniki<br />

pravočasno opazili.<br />

Ker je <strong>za</strong> dobro vidnost pešcev<br />

potrebna tudi tehnična brezhibnost<br />

motornih vozil, je delavec<br />

ZŠAM na cesti meril nastavitev<br />

luči na vozilih, ki smo jih policisti<br />

ustavili, prav tako pa smo preverili<br />

tudi brezhibnost svetilnih<br />

teles. Vozniki so bili nad delnim<br />

tehničnim pregledom na cesti<br />

in opo<strong>za</strong>rjanjem na nedelujoče<br />

luči navdušeni, saj bi delovanje<br />

luči moral preveriti vsak voznik<br />

sam, preden se usede v vozilo.<br />

Razložili smo jim, da s pravilnimi<br />

nastavitvami prednjih žarometov<br />

in njihovim brezhibnim delovanjem<br />

<strong>za</strong>gotavljajo varnost tudi<br />

pešcem, saj jih tako pravočasno<br />

opazijo.<br />

Ker je tistega dne deževalo,<br />

je bilo pešcev malo. Vsem smo<br />

izročili odsevne trakove in zloženke,<br />

nekaj odsevnih trakov pa<br />

smo izročili Domu starejših Šentjur,<br />

da bodo njihovi oskrbovanci<br />

v cestnem prometu primerno<br />

opremljeni in vidni.<br />

Pri nadzoru smo ustavili in<br />

kontrolirali 51 vozil, ugotovili<br />

smo 7 kršitev cestnoprometnih<br />

predpisov, tri voznike pa smo<br />

opozorili <strong>za</strong>radi slabe nastavitve<br />

ali nedelovanja luči. Veseli smo<br />

bili redkih pešcev, ki so kresničko<br />

pričeli vrteti, ko se jim je bližalo<br />

vozilo. Tako so poskrbeli <strong>za</strong> svojo<br />

vidnost in varnost v cestnem prometu.<br />

Besedilo in foto:<br />

Martin Kumer<br />

POSEBNO VOZNIŠKO DOVOLJENJE ZA VZORNE VOZNIKE<br />

Koprski policisti smo voznikom, ki jih<br />

večkrat ustavimo in vozijo po predpisih,<br />

izdali posebno »vozniško dovoljenje<br />

vzornega voznika«. Dovoljenja smo podeljevali<br />

ob kontroli cestnega prometa<br />

med decembrsko preventivno akcijo<br />

Vzorni voznik, s katero želimo na območju<br />

PU Koper zmanjšati število prometnih<br />

nesreč <strong>za</strong>radi vožnje pod vplivom alkohola.<br />

Policisti se pri cestnoprometnih kontrolah<br />

pogosto srečujemo s primeri, ko kakšnega<br />

voznika v krajšem časovnem obdobju<br />

večkrat ustavimo, pri tem pa vedno znova<br />

ugotovimo, da vozi vzorno in po predpisih.<br />

Zato smo takemu vozniku ob njegovem soglasju<br />

izdali »vozniško dovoljenje vzornega<br />

voznika«. Gre <strong>za</strong> simbolično kartico, ki jo<br />

policist »<strong>za</strong> nagrado« izda vozniku, ta pa se<br />

tako »obveže«, da bo še naprej vozil trezen<br />

in s prilagojeno hitrostjo oz. skladno s cestnoprometnimi<br />

predpisi.<br />

Simbolično kartico bodo prejeli vozniki, ki<br />

bodo vozili po predpisih in nimajo kazenskih<br />

točk.<br />

20<br />

Ker si želimo, da bi bilo takih voznikov<br />

čim več in da bi dobronamerno sprejeli policistov<br />

nasvet, že drugo leto vse preventivne<br />

projekte na PU Koper spremlja logotip z napisom<br />

Policist, prijatelj več, svetuje, ki je bil<br />

v sodelovanju s Policijskim veteranskim društvom<br />

Sever izdelan posebej v ta namen.<br />

Besedilo: Viktor Zinreih in Marko Kastelic<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

Zgodovina in generacije v skupnost<br />

usmerjenega policijskega dela<br />

V članku se bom osredotočil na zgodovino v skupnost usmerjenega policijskega dela, ki je sestavljena iz treh generacij<br />

(generacija novosti, generacija razpršitve in generacija institucionalnosti), ki si časovno sledijo. V skupnost usmerjeno<br />

oz. sodobno policijsko delo je oblika policijskega dela, ki se je najprej pojavila v Združenih državah Amerike ob koncu<br />

80. let prejšnjega stoletja. Za omenjeno policijsko delo je značilno prijateljsko (v<strong>za</strong>jemno) sodelovanje policije in policistov<br />

s skupnostmi in ljudmi ter preprečevanje (klasične) kriminalitete, zmanjšanje strahu pred njo in izboljšanje stališč<br />

ljudi do dela policije in policistov.<br />

Historical view of community policing and the related generations / In this article, I will concentrate on the history of communityoriented<br />

police work, which consists of three generations (labelled as innovation, diffusion and institutionalisation) following each<br />

other in chronological order. Community-oriented policing, or, to be precise, modern police work, is an approach to police work that<br />

appeared for the first time in the United States of America at the end of ‘80s. The principal characteristic of this approach is a friendly<br />

and mutual (community involvement) attitude by the police in addressing and preventing (classical) crime activities, reduction of<br />

fear with regard to crime and an improved opinion by the community of the police and their work.<br />

Sodobno oz. v skupnost usmerjeno policijsko delo je bilo<br />

predstavljeno in približano ljudem z različnimi medijskimi<br />

kampanjami s ciljem, da bi ga ljudje sprejeli in da bi preprečevalo<br />

kriminaliteto, zmanjšalo strah pred njo in vzpostavilo<br />

(v<strong>za</strong>jemno) partnerstvo med policijo in skupnostmi (Oliver,<br />

2000). Tovrstno policijsko delo je postalo priljubljeno, ker je<br />

pritegnilo pozornost medijev. Zamisel in filozofija omenjenega<br />

policijskega dela se je <strong>za</strong>čela pojavljati v lokalnem časopisju,<br />

<strong>za</strong>slediti jo je bilo mogoče na nacionalni televiziji, internetu,<br />

radiu, itd. (Oliver, 2000).<br />

V Združenih državah Amerike so prebivalci z <strong>za</strong>nimanjem<br />

pričakovali, kaj bo prinesel nov policijski pristop in v v skupnost<br />

usmerjenem policijskem delu videli pozitivni trend in<br />

razvoj, kljub slabemu razumevanju koncepta (Gallup, 1996).<br />

Zato so policijski praktiki <strong>za</strong>čeli vlagati veliko truda v sodobno<br />

policijsko delo; rezultati raziskav so poka<strong>za</strong>li, da je 80 %<br />

policijskih šefov in več kot 50 % šerifov, ki so hoteli v svojih<br />

oddelkih implementirati sodobno policijsko delo, osnovan na<br />

bližini in tesnih stikih med policijo in ljudmi (McEwen, 1995).<br />

Policijski praktiki v Združenih državah Amerike so ugotovili,<br />

da je implementacija v skupnost usmerjenega policijskega<br />

dela glavni razlog, da se je v splošnem kriminaliteta od leta<br />

1992 zmanjšala (Federal Bureau of Investigation, 1999), kar<br />

se kaže tudi v izboljšani kvaliteti življenja ljudi v skupnostih<br />

(Goldstein, 1993; Kelling, 1988; Trojanowicz, Bucqueroux, 19-<br />

90).<br />

Policijskim praktikom so se pridružili akademiki, ki so<br />

se v svojem raziskovanju <strong>za</strong>čeli osredotočati na v skupnost<br />

usmerjeno policijsko delo in napisali veliko število znanstvenih<br />

člankov ter doktorskih disertacij na temo sodobnega policijskega<br />

dela (Oliver, 2000).<br />

Nekateri trdijo, da se je v skupnost usmerjeno policijsko<br />

delo <strong>za</strong>čelo z deli Germanna (1969) in Angella (1971); drugi<br />

so razpravljali in prišli do <strong>za</strong>ključkov, da so glavna dela sodobnega<br />

policijskega dela prav<strong>za</strong>prav dela Goldsteina (1979)<br />

ter Wilsona in Kellinga iz leta 1982; nekaj tistih, ki se ukvarjajo<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

in pišejo o omenjenem policijskem delu pa meni, da so najpomembnejša<br />

dela Trojanowic<strong>za</strong>, ki se nanašajo na odnose<br />

policije s skupnostmi (Trojanowicz, Bucqueroux, 1990).<br />

Čeprav se je koncept v skupnost usmerjenega policijskega<br />

dela pojavljal od poznih 70. do zgodnjih 80. let 20. stoletja,<br />

se je tovrstno policijsko delo kot konkretna filozofija v praksi<br />

spremenila in postajala trdnejša v mnogih funkcionalnih oblikah<br />

ob prelomu stoletja. Reči, da je bilo v skupnost usmerjeno<br />

policijsko delo v poznih 70. letih 20. stoletja enako tistemu,<br />

ki se je pojavilo v poznih 90. letih prejšnjega stoletja, bi<br />

bilo podobno, kot da bi trdili, da je politično obdobje policijske<br />

dejavnosti vsebovalo nespremenjeno prakso od poznega<br />

17. stoletja do zgodnjega 19. stoletja (Kelling, Moore, 1988).<br />

Takšna trditev bi bila <strong>za</strong>gotovo napačna. Posledično je identificiranje<br />

sprememb, ki se pojavljajo v kontekstu obdobja v<br />

skupnost usmerjenega policijskega dela in konceptualiziranje<br />

teh sprememb v hevristično-konceptualnem okviru, ki<br />

<strong>za</strong>znamuje splošne razlike, pomemben rezultat, ki je potreben<br />

<strong>za</strong> ustrezno razumevanje gibanj sodobnega policijskega<br />

dela (Oliver, 2000). Kot je že Cardozo naka<strong>za</strong>l v <strong>za</strong>četnem<br />

citatu, s pojasnjevanjem in razvojem razumevanja zgodovine<br />

v skupnost usmerjenega policijskega dela lažje razumemo<br />

trenutno stanje v tej novi paradigmi policijskega dela in cilje<br />

(sodobne) policije v 21. stoletju (Oliver, 2000).<br />

OBDOBJE V SKUPNOST USMERJENEGA POLICIJSKEGA<br />

DELA<br />

Kelling in Moore (1988) sta identificirala tri zgodovinska<br />

obdobja policijskega dela, ki si časovno sledijo. To so politično<br />

obdobje, obdobje reform in obdobje v skupnost usmerjenega<br />

policijskega dela. Omenjena avtorja <strong>za</strong>govarjata trditev,<br />

da se je v poznih 70. in zgodnjih 80. letih 20. stoletja pojavilo<br />

gibanje, ki je težilo od reform k decentrali<strong>za</strong>ciji policijskih<br />

funkcij, ki prispevajo k boljši in večji varnosti v skupnostih,<br />

izboljšanje <strong>za</strong>dovoljstva ljudi z opravljanjem dela policistov<br />

in aktivno sodelovanje ljudi s policijo pri preprečevanju kri-<br />

21

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

minalitete in <strong>za</strong>gotavljanju varnosti v skupnostih. Povzeto po<br />

Kelling in Moore (1988) so bile to glavne značilnosti obdobja<br />

v skupnost usmerjenega policijskega dela. Torej, sodobno<br />

policijsko delo temelji na bližini in tesnih stikih policistov ter<br />

ljudi. Smiselno je poudariti, da je bistvo omenjenega policijskega<br />

dela preprečevanje kriminalitete in zmanjšanje strahu<br />

pred njo.<br />

Meško in Vogl (2003) sta v članku z naslovom Opredelitev<br />

etičnih vidikov policijske dejavnosti v skupnosti pisala<br />

o korupciji, etiki in razvoju ameriškega policijskega dela<br />

skozi različna obdobja – politično obdobje, obdobje reforme<br />

in obdobje tranzicije. Ta obdobja pa vodijo k <strong>za</strong>dnjemu odbobju,<br />

ki ga imenujemo obdobje skupnosti (Ziembo-Vogl,<br />

Meško, 2003).<br />

Kakorkoli obrnemo dejstva, pridemo do spoznanja in <strong>za</strong>ključka,<br />

da je bila pri policijskem delu javnost vedno pomemben<br />

del policije in posledično tudi odnos policija–ljudje (Halcomb,<br />

1954). Ampak odnos med njimi je bil <strong>za</strong>radi izvajanja<br />

tradicionalnega policijskega modela (dela) velikokrat <strong>za</strong>postavljen<br />

in <strong>za</strong>nemarjen. Mnogi so iskali odgovore <strong>za</strong> odtujitev<br />

policije in policistov od skupnosti in ljudi ter našli odgovor<br />

v v skupnost usmerjenem policijskem delu, po katerem se v<br />

Združenih državah Amerike tudi imenuje sedanje obdobje<br />

policijskega dela (Trojanowicz, Bucqueroux, 1990). Denimo,<br />

Sparrow (1988) <strong>za</strong>govarja stališče, da je obdobje tradicionalnega<br />

opravljanja policijskega dela prešlo v obdobje v skupnost<br />

usmerjenega policijskega dela. Prav tako ugotavlja, da<br />

policija ne bo več osredotočena in se ukvarjala zgolj s preiskovanjem<br />

in dokazovanjem kaznivih dejanj, izvrševanjem<br />

<strong>za</strong>konov in drugih predpisov ter reaktivnim posredovanjem.<br />

Sodobne policije morajo skrbeti <strong>za</strong> izboljšanje kvalitete življenja<br />

ljudi v skupnostih, razreševati varnostno problematiko<br />

in probleme, ki <strong>za</strong>devajo tako ljudi kot policiste in kar je<br />

najpomembnejše, policija se mora posluževati proaktivnega<br />

pristopa (Sparrow, 1988).<br />

V obdobju v skupnost usmerjenega policijskega dela se<br />

morajo izboljšati odnosi med policijo in ljudmi tudi z delitvijo<br />

in prenosom (policijske) moči na ljudi in nekatere<br />

druge subjekte, ki lahko učinkovito pomagajo in sodelujejo<br />

pri izvajanju v skupnost usmerjenega policijskega dela.<br />

Pomembno je, da filozofija (miselnost) sodobnega policijskega<br />

dela <strong>za</strong>živi tudi v praksi ter se vzpostavijo partnerski<br />

odnosi med policijo, skupnostjo in drugimi subjekti (npr.<br />

politika, cerkev, mediji, itn..; Oliver, 2000). Trojanowicz in<br />

Bucqueroux (1990) pišeta o trenutnem obdobju ameriškega<br />

policijskega dela, ki se imenuje obdobje v skupnost<br />

usmerjenega policijskega dela.<br />

GENERACIJE V SKUPNOST USMERJENEGA POLICIJSKEGA<br />

DELA<br />

Kot piše Oliver (2000) v članku z naslovom Tri generacije<br />

v skupnost usmerjenega policijskega dela, se je <strong>za</strong>čelo<br />

obdobje v poznih 70. letih (1979) prejšnjega stoletja z<br />

generacijo novosti, v kateri je imel vidno vlogo Goldstein<br />

in nekateri drugi, ki so se ukvarjali s področjem v skupnost<br />

usmerjenega policijskega dela ter tudi z v reševanje problemov<br />

usmerjenim policijskim delom. Oliverjev članek iz leta<br />

2000 je prav<strong>za</strong>prav konceptualni okvir, s katerim avtor poskuša<br />

definirati spreminjanje sodobne oblike policijskega<br />

dela skozi tri generacije, ki si časovno sledijo; generacija<br />

novosti se je <strong>za</strong>čela leta 1979 in trajala do leta 1986, druga,<br />

generacija razpršitve se je razte<strong>za</strong>la v časovnem obdobju<br />

od 1987. do 1994. leta. Danes smo v obdobju tretje oz. <strong>za</strong>dnje<br />

generacije v skupnost usmerjenega policijskega dela,<br />

22<br />

VArNOST<br />

ki se je <strong>za</strong>čela leta 1995. Imenuje se generacija institucionalnosti.<br />

Kelling in Moore (1988) sta tudi pisala o treh generacijah<br />

v skupnost usmerjenega policijskega dela in se osredotočila<br />

na štiri različne kriterije; organi<strong>za</strong>cijo, lokacijo, stil in evalvacijo<br />

tehnike.<br />

Prvi kriterij je osredotočen na to, kako je filozofija v skupnost<br />

usmerjenega policijskega dela organizirana znotraj<br />

policijske organi<strong>za</strong>cije. Znano je namreč dejstvo, da je mnogo<br />

policijskih organi<strong>za</strong>cij spremenilo samo ime oblike policijskega<br />

dela, ne pa tudi <strong>za</strong>menjalo tradicionalno obliko z v<br />

skupnost usmerjenim policijskim delom (Goldstein, 1987),<br />

druge so <strong>za</strong>čele uporabljati timsko policijsko delo (Greene,<br />

1987; Sherman, 1975), medtem ko so nekatere izmed policijskih<br />

organi<strong>za</strong>cij sistematično sprejele v skupnost usmerjeno<br />

policijsko delo.<br />

Na drugi kriterij, ki je značilen <strong>za</strong> obdobje v skupnost<br />

usmerjenega policijskega dela, se navezuje lokacija, kjer se<br />

izvaja tovrstno sodobno policijsko delo, <strong>za</strong> katerega je značilno<br />

preprečevanje kriminalitete, zmanjšanje strahu pred<br />

kriminaliteto ter proaktivnost policije in policistov, ki izvajajo<br />

omenjeno policijsko delo v svojem policijskem okolišu (Oliver,<br />

2000). Pri tem se <strong>za</strong>stavlja vprašanje, kje (naj) se implemenitra<br />

v skupnost usmerjeno policijsko delo Ali v velikih<br />

metropolah na policijskih postajah, v manjšem mestu ali na<br />

podeželju, v manjših skupnostih s pomočjo t. i. policijskih pisarn<br />

(Oliver, 2000)<br />

Tretji kriterij temelji na uporabi tipa programa, ki je tesno<br />

pove<strong>za</strong>n s postmodernim policijskim modelom, torej s community-oriented<br />

policingom ali t. i. v skupnost usmerjenim<br />

policijskim delom. Pomembno je, da se v program vključi<br />

ljudi, ki živijo v skupnostih, ki so z vidika kriminalitete ogrožene<br />

ter da se vzpostavi odnos med policijo in skupnostjo ali<br />

natančneje, odnos med skupnostnim policistom in ljudmi<br />

(Oliver, 2000).<br />

Zadnji, četrti kriterij obdobja v skupnost usmerjenega<br />

policijskega dela temelji na evalvaciji rezultatov dela, tako<br />

policije kot akademikov in <strong>za</strong> razumevanje implementacije<br />

sodobnega policijskega dela. Raziskovalci, ki se ukvarjajo s<br />

področjem tovrstnega postmodernega policijskega modela<br />

menijo, da je implementacija dolgotrajen proces, ki traja približno<br />

13 let.<br />

Analiziranje omenjenih štirih kriterijev je kriterij, s katerim<br />

lahko ocenimo razvoj in napredek v skupnost usmerjenega<br />

policijskega dela oz. teoretični produkt J. L. Walkerja (1969;<br />

prav tako Gray, 1973; Rogers, 1983), ki teži k razpršenosti po<br />

zveznih državah Združenih držav Amerike, kot delovni okvir<br />

<strong>za</strong> kategori<strong>za</strong>cijo treh obdobij v skupnost usmerjenega policijskega<br />

dela (Oliver, 2000).<br />

1. PRVA GENERACIJA (1979–1986)<br />

Prva izmed treh generacij v skupnost usmerjenega policijskega<br />

dela je generacija novosti, ki se je <strong>za</strong>čela v poznih 70.<br />

letih (1979) in trajala do konca leta 1986 (Oliver, 2000). Težko<br />

je določiti datum, ko je tradicionalna oblika policijskega dela<br />

prešla in ''stopila'' v skupnost usmerjeno policijsko delo.<br />

Prehod se je zgodil leta 1979, ko je bil Goldstein recenzent<br />

pri delu Improving policing. Kljub temu, da so zgodnja dela<br />

Germanna (1969), Angella (1971) in Radeleta (1973) težila k<br />

pripravi ali osnovi <strong>za</strong> gibanje v skupnost usmerjenega policijskega<br />

dela, se je reali<strong>za</strong>cija generacije novosti v skupnost<br />

usmerjenega policijskega dela zgodila ''šele'' v poznih 70.<br />

letih prejšnjega stoletja in takrat je tovrstno policijsko delo<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

postalo alternativna oblika tradicionalnemu (tudi avtoritativnemu)<br />

policijskemu modelu (Goldstein, 1977, 1979).<br />

Zgodnji koncepti v skupnost usmerjenega policijskega<br />

dela so bili pogosto t. i. eksperimenti in predstavitveni projekti<br />

(Eck, Spelman, 1987; Trojanowicz 1983, 1986), ki pa so<br />

bili omejeni le na velike metropole, kot so Flint, Newark, New<br />

Jersey, Baltimore County in Houston. Eksperimenti in predstavitveni<br />

projekti so bili financirani s pomočjo državnih<br />

subvencij. Finančno pomoč so odobravali tudi policijski šefi<br />

(Brown, Wycoff, 1987; Greene, Mastrofski, 1988; Police Foundation,<br />

1981; Rosenbaum, 1986; Skolnick, Bayley, 1986; Taft,<br />

1986; Trojanowicz, Bucqueroux, 1990; Williams, Pate, 1987).<br />

Stil policijskega dela je bil ozko osredotočen na v skupnost<br />

usmerjeno policijsko delo in njegove posamezne segmente<br />

npr. na peš patruljiranje (Flint, Newark in New Jersey)<br />

ali v reševanje problemov usmerjeno policijsko delo npr.<br />

v Baltimore Countyu (Greene in Taylor, 1988). Večina avtorjev<br />

meni, da so bili t. i. programi v skupnost usmerjenega<br />

policijskega dela pozitivni. Prav tako se strinjajo s tem, da je<br />

veliko študij in raziskav v skupnost usmerjenega policijskega<br />

dela izboljšalo policijsko delo (Greene, Taylor, 1988) in da je<br />

mogoče čutiti tako teoretično kot tudi empirično ukvarjanje<br />

s sodobnim policijskim delom in posledično tudi s policijo, ki<br />

ga izvaja skupaj z ljudmi (Oliver, 2000).<br />

Za konec je treba poudariti, da je bila generacija novosti<br />

v prvi vrsti okarakterizirana s peščico raziskav v največjih mestih<br />

po Združenih državah Amerike, kjer so testirali posebne<br />

metode v skupnost usmerjenega policijskega dela. V tistem<br />

času je bila ideja o v skupnost usmerjenem policijskem delu<br />

provokativna in je težila k razvoju novega obdobja v policijskem<br />

delu (Kelling, Moore, 1988) in k razširitvi nove filozofije<br />

(miselnosti) policijskega dela po Združenih državah Amerike<br />

(Oliver, 2000).<br />

2. DRUGA GENERACIJA (1987–1994)<br />

Druga generacija v skupnost usmerjenega policijskega<br />

dela je bila od leta 1987 do 1994 in jo imenujemo generacija<br />

razpršitve. Termin razpršitev je bil uporabljen <strong>za</strong> opis druge<br />

generacije v skupnost usmerjenega policijskega dela, predvsem<br />

<strong>za</strong>radi nastanka in pojavljanja številne (nove) literature<br />

s področja community-oriented policinga (Gray, 1973; Rogers,<br />

1983; J. L. Walker, 1969).<br />

V obdobju druge generacije sodobnega policijskega dela<br />

sta bila koncept in filozofija modernega policijskega dela pogosto<br />

v ospredju <strong>za</strong>nimanja strokovnjakov, hkrati pa je omenjeno<br />

policijsko delo postalo resničnost (Greene, Mastrofski,<br />

1988), saj se je <strong>za</strong>čelo pojavljati in širiti po oddelkih znotraj<br />

policijske organi<strong>za</strong>cije po Združenih državah Amerike (Oliver,<br />

2000). Širjenje sodobnega policijskega dela, ki se imenuje<br />

v skupnost usmerjeno policijsko delo, je torej potekalo po<br />

Združenih državah Amerike in v letu 1985 je več kot 300 policijskih<br />

oddelkov sprejelo in <strong>za</strong>čelo izvajati (implementirati)<br />

različne oblike v skupnost usmerjenega policijskega dela (S.<br />

Walker,1987); leta 1995 pa je tovrstno policijsko delo izvajalo<br />

(že) več kot 8.000 policijskih oddelkov (McEwen, 1995).<br />

V skupnost usmerjeno policijsko delo je imelo v generaciji<br />

razpršitve različne oblike programov oz. projektov, med katerimi<br />

je treba omeniti zlasti t. i. COPPS (Community-oriented<br />

policing and problem solving), ki so ga izvajali v Haywardu,<br />

California (Sadd, Grinc, 1994); CPOP (Community police officer<br />

program) v New Yorku (McEwoy, Cosgrove, Sadd, 1993)<br />

in COPE projekt (Action-oriented police enforcement) v Baltimore<br />

County, Maryland (Cordner, 1986; Taft, 1986).<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

Omenjeni in še naketeri programi oz. projekti so bili v večini<br />

financirani s strani vlade in so se nanašali predvsem na<br />

preprečevanje kriminalitete (Oliver, 2000). Menim, da imajo<br />

ti projekti namen zbližati policijo in ljudi pri reševanju kriminalitete<br />

in drugih problemov ter da je treba na tem mestu<br />

omeniti še nekatere programe, ki so prispevali ključno vlogo<br />

pri preprečevanju kriminalitete in k <strong>za</strong>četni ideji ter <strong>za</strong>misli<br />

v skupnost usmerjenega policijskega dela. Izspostavil bom<br />

program CPTED (Crime prevention through environmental<br />

design), o katerem je pisal tudi slovenski avtor Meško ter t. i.<br />

watch programe (Rosenbaum, 1986). Menim, da so omenjeni<br />

programi pomembni, saj vključujejo in približujejo ljudi policiji.<br />

Ne moremo mimo dejstva, da se je praksa v skupnost<br />

usmerjenega policijskega dela v generaciji razpršitve izvajala<br />

v velikih in srednje velikih mestih. Za primer naj povem, da se<br />

je omenjeno policijsko delo pojavilo tudi na območjih nekaterih<br />

manjših policijskih postaj s približno 50.000 prebivalci;<br />

v mestih z manj prebivalci pa je bilo sodobno policijsko delo<br />

redkost (Oliver, 2000).<br />

3. TRETJA GENERACIJA (1995 IN NAPREJ)<br />

Tretja in sedanja generacija v skupnost usmerjenega policijskega<br />

dela se je <strong>za</strong>čela leta 1995 in traja še danes. To obdobje<br />

je <strong>za</strong>znamovala razširjena implementacija v skupnost<br />

usmerjenega policijskega dela v Združenih državah Amerike,<br />

ki je <strong>za</strong>jela tudi policijsko organi<strong>za</strong>cijo (Oliver, 2000). To podpira<br />

dejstvo, da se je približno 13.000 policijskih organi<strong>za</strong>cij<br />

ukvarjalo z v skupnost usmerjenim policijskim delom v letu<br />

1996 (Edwards, Hayeslip, 1997).<br />

Zanimanje in težnjo po sodobnem policijskem delu je okrepil<br />

leta 1992 predsedniški kandidat Bill Clinton, ki je že v <strong>za</strong>četku<br />

volilne kampanje predstavil koncept community-oriented<br />

policinga ter njegove prednosti (Oliver, 2000). Ker omenjeno<br />

policijsko delo ni bilo (najbolje) podprto in predstavljeno (nekaterim)<br />

ljudem s pomočjo medijev, je ameriški predsedniški<br />

kandidat obljubil ameriškim volivcem dodatnih 100.000 policistov,<br />

ki naj bi opravljali sodobno policijsko delo v skupnostih<br />

(J. Brann, 1996). Nekatere policijske postaje so implementirale<br />

v skupnost usmerjeno policijsko delo že veliko prej, v prvi in<br />

drugi generaciji, velika večina pa v tretji, ki se je <strong>za</strong>čela leta 19-<br />

95. Država je pomagala policijskim postajam s subvencijami v<br />

procesu implementacije in najetju dodatnih policijskih sil, ki so<br />

bile potrebne <strong>za</strong> optimalno izvajanje sodobnega policijskega<br />

dela (General Accounting Office, 1997; Oliver, 1999).<br />

V generaciji institucionalnosti je veliko število policijskih<br />

postaj <strong>za</strong>čelo izvajati različne programe, s katerimi<br />

se je policija poskušala približati ljudem in jim predstaviti<br />

v skupnost usmerjeno policijsko delo (Oliver, 2000). Razlika<br />

med implementacijo v prvi in tretji generaciji je predvsem<br />

ta, da je implementacija v prvi potekala v metropolah in<br />

večjih mestih, v tretji generaciji pa tudi v manjših mestih<br />

po Združenih državah Amerike (Oliver, 2000). Menim, da so<br />

k implementaciji v skupnost usmerjenega policijskega dela<br />

veliko pripomogli programi, ki so seznanjali, izobraževali in<br />

pripravljali ljudi na njihovo dejavno vključenost v moderno<br />

filozofijo, ki je lahko uspešna le ob medsebojnem sodelovanju<br />

ljudi in policije.<br />

Za generacijo institucionalnosti je značilno tudi prevladujoče<br />

raziskovanje akademikov in množično objavljanje izsledkov<br />

v skupnost usmerjenega policijskega dela, ki se je v<br />

tem obdobju zelo razširilo (Oliver, 2000).<br />

Anže Kogovšek, dipl. var.,<br />

Fakulteta <strong>za</strong> varnostne vede, Univer<strong>za</strong> v Mariboru<br />

23

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

VArNOST<br />

Prepoved približevanja določenemu<br />

kraju ali osebi - sodelovanje policije in<br />

centrov <strong>za</strong> socialno delo<br />

Bojan Popovič<br />

Izrek ukrepa Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi po Zakonu o policiji (v nadaljevanju: ZPol) je <strong>za</strong>gotovo<br />

eden težko pričakovanih ukrepov <strong>za</strong> izboljšanje stanja na področju nasilja v družini v Sloveniji. Primeri nasilja v družini<br />

so med nami veliko pogostejši, kot se <strong>za</strong>vedamo. Vedno več je tudi prijav, pa ne <strong>za</strong>to, ker bi nasilje naraščalo, temveč ker<br />

se je od leta 2003, ko je novela ZPol, ki v 39.a členu določa naloge policije, <strong>za</strong>čela veljati, vzpostavilo večje <strong>za</strong>upanje v delo<br />

policije in <strong>za</strong>ščito s strani drugih institucij. Predvsem centri <strong>za</strong> socialno delo (v nadaljevanju: CSD) imajo zelo pomembno<br />

vlogo pri obravnavanju nasilja v družini oziroma imajo konkretne naloge ob izreku ukrepa prepovedi približevanja (v<br />

nadaljevanju: UPP), ne glede na to, ali ukrep izreče policija ali sodišče. Osebe, ki so bile žrtve nasilja, so zbrale pogum, da<br />

so izpostavile problem in se odločile z njim soočiti oziroma ga odpraviti, saj so vedele, da jim sedaj s konkretno pomočjo<br />

stoji ob strani več institucij. Zavedanje, da je bolje iti skozi krajšo fazo trpljenja v negotovosti, kot živeti v fazi nasilja vse<br />

življenje, je <strong>za</strong>gotovo ena izmed temeljnih oblik opolnomočenja žrtev in s tem dvigovanja samo<strong>za</strong>vesti ter pozitivnejšega<br />

gledanja v nadaljnje življenje.<br />

Za <strong>za</strong>gotavljanje čim manj obremenjujočega stanja in <strong>za</strong> pomoč pri vzpostavljanju socialnih in drugih mrež sta v prvi vrsti<br />

odgovorna prav policija in CSD, <strong>za</strong>to je njuno sodelovanje še zlasti pomembno pri reševanju celotne situacije. Pri povezovanju<br />

dela vsaj dveh institucij gre tudi <strong>za</strong> čisto neformalni nadzor nad delom posamezne institucije, <strong>za</strong>radi česar se vsaka<br />

čimbolj trudi, da bi ga opravila <strong>za</strong>konito, strokovno in profesionalno ter tako <strong>za</strong>ščitila in pomagala osebi, ki to potrebuje.<br />

The measure of banning approach to a specified place or person – cooperation by the police and social work centres / Banning<br />

approach to a specified place or person under the Police Act (PolA) certainly is one of the most eagerly awaited measures aimed at<br />

improving the situation with regard to family violence in Slovenia. Cases of family violence occur much more often than we imagine.<br />

The number of reports of violence is on the increase, not only as a result of growth in violence but also on account of Article 39(a) of<br />

the Act amending the PolA, which lays down the tasks of the police; the Act took effect in 2003 and it is since then that confidence<br />

in the work by the police and protection by other institutions has begun to be restored. In this context, a major role in dealing with<br />

family violence is played by social work centres (SWCs), which carry out specific tasks with regard to the banning approach measure<br />

(BAM), irrespective of whether such measure is to be imposed by the police or a court. Victims of violence actually have to muster the<br />

courage to expose the problem, face it and put an end to it through the knowledge that they can count on concrete help from different<br />

institutions. Being aware that it is better to endure a short phase of suffering with an uncertain outcome than to live one’s whole life<br />

subject to violence is one of the essential forms of victim empowerment resulting in growth of self-confidence and a more positive<br />

look toward the future.<br />

The police and SWCs are responsible for the initial provision of the minimum encumbering conditions and for support in creating social<br />

and other networks; this makes their cooperation essential in tackling the problem as a whole. In addition, linking the activities of<br />

at least two institutions implies purely informal supervision of the work of individual institutions having as a result redoubled efforts<br />

by each of them with a view to carrying their work out legally and professionally in order to protect and help the person in need.<br />

OPREDELITEV NASILJA V DRUŽINI<br />

Nasilje v družinskem krogu (s strani intimnega partnerja<br />

in/ali roditelja) je po navedbah Seličeve (2003:1-3) vsako vedenje<br />

v partnerskem odnosu, ki povzroča telesno, duševno<br />

in/ali spolno trpljenje/posledice. Najpogosteje gre <strong>za</strong> dejanja<br />

telesne agresivnosti, psihično zlorabljanje, siljenje k spolnim<br />

aktivnostim in nadzorovanje. Pojavlja se v vseh državah, neodvisno<br />

od socialnega, ekonomskega, religioznega ali kulturnega<br />

referenčnega okvirja. Prevladujoč vzorec nasilja v<br />

partnerskih odnosih je tisti, ko je nasilnež moški in žrtev ženska.<br />

Problem <strong>za</strong>deva tako spoštovanje temeljnih človekovih<br />

pravic kot tudi vprašanje javnega zdravja/zdravstva. Nasilje<br />

s strani intimnega partnerja je vsako vedenje v partnerskem<br />

odnosu, ki povzroča telesno, duševno in/ali spolno trpljenje/<br />

posledice. Najpogosteje gre <strong>za</strong> dejanja telesne agresivnosti,<br />

psihično zlorabljanje, siljenje k spolnim aktivnostim in nadzorovanje.<br />

Pojav ponavljajočega se zlorabljanja pa običajno<br />

opisujemo kot trpinčenje. Vsaka od oblik nasilja (psihično, fizično,<br />

spolno) ima še neskončno število variacij.<br />

24<br />

Nasilje v družini podrobno opredeljuje Zakon o preprečevanju<br />

nasilja v družini. Omenjeni akt je prav tako pomembna<br />

novost, s katerim se natančeje opredeljujejo naloge in delo<br />

organov in organi<strong>za</strong>cij ter nevladnih organi<strong>za</strong>cij pri obravnavanju<br />

nasilja v družini ter določa ukrepe <strong>za</strong> varstvo žrtev nasilja<br />

v družini. Med organe in organi<strong>za</strong>cije spadajo med drugimi:<br />

policija, zdravstvene organi<strong>za</strong>cije, vzgojno-izobraževalni<br />

<strong>za</strong>vodi, tožilstvo, pravosodje, ministrstvo <strong>za</strong> delo družino in<br />

socialne <strong>za</strong>deve (najbolj razširjena organi<strong>za</strong>cija, lahko bi rekli<br />

tudi krovna, saj med drugim skrbi <strong>za</strong> pisanje akcijskih načrtov,<br />

nacionalnega programa, poročanjem o izvedbi konkretnih<br />

del, naloge, ki jih opravljajo strokovni delavci v sodelovanju<br />

z ostalimi organi<strong>za</strong>cijami, izobraževanja na področju nasilja v<br />

družini), in drugi.<br />

Nasilje v družini predstavlja eno najtežje dostopnih kršitev<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>gotavljanje pomoči, saj se le to najpogosteje dogaja<br />

»<strong>za</strong> zidovi«, znotraj družinske skupnosti, torej ga je težko prepoznati,<br />

vanj vstopiti in ga uspešno odstraniti. Ponavadi gre<br />

<strong>za</strong> prevlado t. i. »močnejšega« člana v družini, ki s svojo ob-<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

liko nasilja, najsi bo psihična, fizična, spolna, ekonomska ali v<br />

obliki <strong>za</strong>nemarjanja, vzpostavlja kontrolo nad ostalimi člani v<br />

družini. Kot navaja Bašičeva (2001, 187–197) nasilnež izvaja<br />

nasilje sistematično, ne vidi potrebe, da se pri tem kontrolira,<br />

ga počasi, sčasoma normalizira oziroma preide v metodično<br />

uporabljanje nasilja. Vzpostavi tudi popoln nadzor nad žrtvijo<br />

in njenim življenjem.<br />

Spregovoriti o nasilju znotraj svoje družine še vedno predstavlja<br />

hudo sramoto v zunanjem okolju, predvsem pa strah<br />

pred še hujšo obliko izvrševanja nasilja. Ravno slednje predstavlja<br />

nujnost takojšnjega in uspešnega ukrepanja institucij,<br />

ki s svojimi ukrepi dokazujejo, da se je družba sposobna<br />

uspešno zoperstaviti takšnim ravnanjem in pomagati vsem<br />

udeleženim v nasilju. Z odpravo strahu pred nasilnežem, o<strong>za</strong>veščanjem<br />

o še vedno širokem obstoju nasilja znotraj naše<br />

družbe in odprtim komuniciranjem o tovrstnih problemih se<br />

bo sčasoma odpravil tudi občutek sramu in <strong>za</strong>tiskanje oči.<br />

Organi, organi<strong>za</strong>cije in nevladne organi<strong>za</strong>cije, ki pri svojem<br />

delu izvedo <strong>za</strong> okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati,<br />

da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti CSD,<br />

razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre<br />

<strong>za</strong> sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni<br />

dolžnosti. Vsakdo pa je dolžan, še zlasti pa strokovni delavci/<br />

ke v zdravstvu, vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih<br />

<strong>za</strong>vodih, ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti<br />

takoj obvestiti CSD, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi,<br />

da je žrtev nasilja otrok.<br />

Z uvedbo UPP gre <strong>za</strong> spremembo prejšnje prakse na področju<br />

<strong>za</strong>ščite žrtev nasilja. Namesto da se žrtvi, ki že tako utrpi<br />

posledice psihičnega, fizičnega oziroma druge oblike nasilja,<br />

naloži še dodatne obremenjujoče naloge (skrb <strong>za</strong> nov<br />

dom, novo okolje, skrb <strong>za</strong> varnost otrok, menjava šole ipd.)<br />

in preseli v varno hišo, se <strong>za</strong>radi kopičenja nasilja proti družinskim<br />

članom <strong>za</strong>časno iz družine odstrani nasilneža in tako<br />

žrtvi omogoči, da si v sicer omejenem, a še vedno <strong>za</strong>dostnem<br />

času, s pomočjo organov socialnega skrbstva in nevladnih<br />

organi<strong>za</strong>cij prične urejati razmere <strong>za</strong> drugačno, kakovostnejše<br />

življenje.<br />

NALOGE POLICIJE OB ZAZNAVI NASILJA V DRUŽINI OZI-<br />

ROMA RAVNANJE OB IZREKU UPP<br />

Zdajšnji UPP po ZPol daje policistom nalogo, da na kraju<br />

zberejo podrobna obvestila o storitvi prekrška oziroma kaznivega<br />

dejanja z elementi nasilja in se odločijo <strong>za</strong> UPP, kar<br />

pomeni, da se storilca nasilja nemudoma odstrani in prepove<br />

približevanje določenemu kraju oziroma osebi na določeno<br />

razdaljo (50–200 metrov), v roku 6 ur pa se mu o odreditvi<br />

ukrepa vroči tudi odločba, na katero je sicer možna pritožba,<br />

ki pa ne <strong>za</strong>drži izvršitve. Policisti odločbo takoj pošljejo dežurnemu<br />

preiskovalnemu sodniku, ki izrek potrdi ali pa ovrže.<br />

Preiskovalni sodnik na podlagi obrazloženega predloga<br />

lahko trajanje UPP podaljša do 10 dni, najdlje pa <strong>za</strong> 30 dni.<br />

Čas trajanja UPP nalaga policiji, da poleg odstranitve storilca<br />

nasilja, žrtev seznani o izvajanju ukrepa ter jo napoti na institucije,<br />

med katerimi je prva CSD. Policija je prav tako dolžna<br />

nemudoma o UPP obvestiti CSD, v času izven uradnih ur pa<br />

dežurno interventno službo, ki pristojni CSD obvesti takoj naslednji<br />

dan oziroma v času uradnih (poslovnih) ur. CSD je dolžan<br />

takoj vzpostaviti kontakt z žrtvijo in ga v okviru storitve<br />

prve socialne pomoči seznaniti z možnimi oblikami pomoči<br />

<strong>za</strong> reševanje osebne stiske, ki jo <strong>za</strong>gotavlja CSD oziroma druge<br />

organi<strong>za</strong>cije. Treba je poudariti, da je naloga policije pomembna<br />

v kontekstu nadaljnjega obveščanja drugih organov,<br />

ki se s strokovno pomočjo vključijo v obravnavo družine<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

oziroma reševanje problema. Ukrep, ki ga izda policija, je le<br />

način, s katerim se storilca oddalji in prepreči nadaljnja nasilna<br />

dejanja.<br />

UKREPI IN NALOGE CSD OB ZAZNAVI UKREPA PREPOVE-<br />

DI PRIBLIŽEVANJA<br />

Namen izreka UPP s strani policije je <strong>za</strong>snovan predvsem,<br />

da omogoči takojšen vstop v družino ostalim institucijam in<br />

distanciranje kršitelja od žrtve z namenom preprečitve nadaljnjih<br />

dejanj. Samo represivni posegi v medsebojna razmerja<br />

imajo kratkotrajni učinek, torej mora biti namen vseh,<br />

da se z ukrepom žrtvi nasilja ne omogoči samo kratkotrajne<br />

<strong>za</strong>ščite pred nasiljem, ampak da si žrtev v tem času pridobi<br />

socialno podporo in informacije v zvezi s tem, kako si lahko<br />

dolgotrajno pomaga in oziroma trajno reši problem nasilja.<br />

CSD izvajajo javna pooblastila in socialnovarstvene storitve,<br />

kamor spadajo prva socialna pomoč, osebna pomoč,<br />

pomoč družini in socialna preventiva. Veličeva (2004: 27-36)<br />

navaja, kaj vse morajo imeti centri <strong>za</strong> boljšo učinkovitost pri<br />

obravnavanju nasilja:<br />

— imeti znanje <strong>za</strong> prepoznavanje, odkrivanje in obravnavanje<br />

nasilja,<br />

— doseči sodelovanje strokovnjakov z različnih področij,<br />

— imeti informacije o razpoložljivih oblikah pomoči,<br />

— imeti strokovnjake terapevte <strong>za</strong> obravnavanje družin in<br />

otrok žrtev nasilja,<br />

— možnosti odstranitve nasilneža iz družine,<br />

— prostore, kamor se žrtve lahko po potrebi <strong>za</strong>tečejo pred<br />

nasiljem in sredstva <strong>za</strong> nemoteno delovanje takšnih prostorov,<br />

— sodelovanje nevladnih organi<strong>za</strong>cij, ki dajejo pomemben<br />

prispevek k temu, da je na voljo več oblik pomoči žrtvam,<br />

— višje denarne socialne pomoči <strong>za</strong> žrtve, saj sedanje ne<br />

omogočajo preživetja,<br />

— <strong>za</strong>vzete in strokovno usposobljene strokovnjake ,<br />

— ustrezno <strong>za</strong>konsko podlago <strong>za</strong> izvajanje ukrepov.<br />

Na podlagi Pravilnika o prepovedi približevanja in smernic<br />

<strong>za</strong> obravnavo nasilja v družini, CSD <strong>za</strong>gotavlja najprej prvo<br />

socialno pomoč oz. opravi prvi strokovno usmerjen pogovor<br />

z žrtvijo in tudi s storilcem, vendar ločeno, ter ju seznani s<br />

svojimi storitvami in storitvami drugih organi<strong>za</strong>cij, pri čemer<br />

je cilj obravnavanja odprava neposredne ogroženosti in skrb<br />

<strong>za</strong> žrtvino dolgoročno varnost, z odpravo vzrokov oziroma<br />

okoliščin, v katerih prihaja do nasilja, prek reševanja njenih<br />

socialnih in materialnih okoliščin bivanja. CSD lahko napoti<br />

povzročitelja nasilja v ustrezne izobraževalne, psihosocialne<br />

in zdravstvene programe, ki jih izvajajo organi in organi<strong>za</strong>cije<br />

ter nevladne organi<strong>za</strong>cije. Pri obravnavi nasilja v družini CSD<br />

deluje z namenom povečanja varnosti žrtve nasilja, preprečevanja<br />

novega nasilja, motiviranja žrtve <strong>za</strong> vključitev v pomoč<br />

in sprejemanje ukrepov <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito pravic in koristi žrtve.<br />

Na podlagi zbranih informacij o nasilju v družini CSD izdela<br />

oceno ogroženosti žrtve in oceni potrebo po pripravi načrta<br />

pomoči, ki se pripravi v okviru multidisciplinarnega tima, v<br />

katerem sodeluje skupina strokovnjakov različnih organov, ki<br />

so ali bodo v okviru svojega področja delovanja obravnavali<br />

žrtev oziroma povzročitelja nasilja. Če je žrtev nasilja otrok,<br />

se v načrtu pomoči predvidijo tudi ukrepi <strong>za</strong> varstvo otroka<br />

po predpisih, ki urejajo družinska razmerja<br />

25

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

STATISTIČNI PODATKI O UKREPIH PREPOVEDI PRIBLIŽE-<br />

VANJA<br />

1. Ukrepi prepovedi približevanja po posameznih policijskih<br />

upravah v RS<br />

UKREPI PREPOVEDI PRIBLIŽEVANJA PO<br />

POLICIJSKIH UPRAVAH<br />

Krško 24<br />

Postojna 8<br />

Slovenj Gradec 52<br />

Celje 116<br />

Nova Gorica 28<br />

Koper 29<br />

Kranj 18<br />

Ljubljana 92<br />

Maribor 132<br />

Murska Sobota 15<br />

Novo mesto 38<br />

Skupaj 552<br />

VArNOST<br />

2. Ukrepi prepovedi približevanja <strong>za</strong> PU Ljubljana <strong>za</strong> obdobje<br />

od 1. 1. do 31. 12. 2008<br />

Na območju PU Ljubljana so policisti v obravnavanem obdobju<br />

izrekli skupno 92 ukrepov. Največ ukrepov so izrekli<br />

policisti PP Vič, sledijo policisti PP Šiška (skupaj z Medvodami)<br />

in policisti PP Moste ter Domžale. Najmanj ukrepov so izrekli<br />

policisti PP Bežigrad, Vrhnika, Ribnica, Trbovlje in Kamnik. Zanimivi<br />

so tudi podatki, ki kažejo število <strong>za</strong>vrnjenih ukrepov,<br />

katerih skupno število znaša okoli 16,3 % od vseh izrečenih<br />

ukrepov. Razlogi <strong>za</strong> razveljavitev ukrepov s strani preiskovalnih<br />

sodnikov ali izvenpravnega senata pristojnega sodišča so<br />

bili naslednji:<br />

— osumljeni in oškodovanec nista bila v sorodstvenem razmerju<br />

kot to določa 224. člen Kazenskega <strong>za</strong>konika-1,<br />

— pomanjkljivo ugotovljene okoliščine, ki so jih policisti <strong>za</strong>znali<br />

ob prihodu na kraj,<br />

— pomanjkljivo zbrana obvestila od žrtev in prič,<br />

— največ »<strong>za</strong>vrnjenih« ukrepov je posledica odločitve izvenpravnega<br />

senata pristojnega sodišča, ki ugodi pritožbi kršitelja,<br />

in podaljšanje do 10 ali 60 dni razveljavi – to pomeni,<br />

da je oškodovanka <strong>za</strong>prosila <strong>za</strong> podaljšanje ukrepa, preiskovalni<br />

sodnik je podaljšanje odobril, kršitelj se je pritožil<br />

in njegovi pritožbi je senat po obravnavi <strong>za</strong>deve ugodil, <strong>za</strong>to<br />

se je ukrep razveljavil.<br />

PP Šiška ima daleč največ <strong>za</strong>vrnjenih ukrepov. Ugotovljeno<br />

je bilo, da je bilo pet razveljavljenih ukrepov samo v enem primeru,<br />

ko so policisti izrekli ukrep prepovedi približevanja kar<br />

Prikaz ukrepov prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi s strani policije<br />

PREPOVEDI PRIBLIŽEVANJ PO POSAMEZNIH POLICIJSKIH POSTAJAH OZIROMA SEKTORJIH ZNOTRAJ PU LJUBLJANA<br />

Skupaj<br />

izrečenih<br />

ukrepov<br />

Ukrepov<br />

do 2 dni<br />

Podaljšanje<br />

do 10 dni<br />

Podaljšanje<br />

do 60 dni<br />

Razveljavljenih<br />

ukrepov<br />

Število<br />

kršitev<br />

Sektor kriminalistične policije 1 0 1 0 0 1<br />

Policijska postaja Bežigrad 3 0 3 0 0 3<br />

Policijska postaja Center 7 1 4 2 1 7<br />

Policijska postaja Moste 8 1 5 2 0 8<br />

Policijska postaja Šiška 14 6 8 0 6 14<br />

Policijska postaja Medvode 1 0 1 0 0 1<br />

Policijska postaja Vič 16 0 13 3 0 16<br />

Skupaj 50 8 35 7 7 50<br />

Vir: http://www.policija.si/portal/statistika/lp/lp.phpsubmenuid=009<br />

Prikaz ukrepov prepovedi približevanja določenemu kraju in osebi<br />

Koledarsko leto Lj. Bežigrad Lj. Center<br />

CENTER ZA SOCIALNO DELO<br />

Lj. Moste-<br />

Polje<br />

Lj. Šiška<br />

Lj. Vič-Rudnik<br />

Skupno število<br />

ukrepov PP<br />

2008 4 8 7 8 16 43 1,2<br />

2007 8 11 6 4 6 35 2,5<br />

2006 7 1 0 3 3 14 1,4<br />

2005 3 5 0 1 1 10 –<br />

Vir: Statistični podatki CSD – Bevc, V. (2008) – Anali<strong>za</strong> ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju in osebi<br />

INDEKS<br />

26<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

petim osebam pri le eni oškodovanki, katerega pa je preiskovalni<br />

sodnik po presoji <strong>za</strong>vrnil. V tem primeru ne moremo govoriti<br />

o tako velikem številu <strong>za</strong>vrnjenih ukrepov oziroma iskati posebne<br />

razloge <strong>za</strong> tolikšno število. Ostale postaje imajo relativno<br />

majhno število <strong>za</strong>vrnjenih ukrepov, kar kaže na dobro poznavanje<br />

<strong>za</strong>konskih pogojev s strani policistov, ki ukrep izrekajo.<br />

3. Prepoved približevanja po podatkih centrov <strong>za</strong> socialno<br />

delo<br />

Večina pomoči CSD v primerih izreka prepovedi približevanja<br />

je potekala v okviru prve socialne pomoči (v nadaljevanju:<br />

PSP), pogosteje je bila pomoč posredovana žrtvi kot povzročitelju<br />

nasilja, torej ni bila vedno ponujena obema. Storilcu in<br />

žrtvi je bila ponujena pomoč v obliki informiranja, svetovanja<br />

in seznanjanja z različnimi oblikami pomoči, ki jih <strong>za</strong>gotavljajo<br />

druge službe oziroma nevladne organi<strong>za</strong>cije. Žrtvam je bila<br />

tudi ponujena pomoč v okviru socialnovarstvenih storitev<br />

osebne pomoči in pomoči družini <strong>za</strong> dom, <strong>za</strong>četi pa so bili tudi<br />

postopki v skladu z javnim pooblastilom CSD s področja ogroženih<br />

otrok.<br />

Tretjina PSP s storilci kot tudi žrtvami ni bila opravljena <strong>za</strong>radi<br />

odklonitve PSP ali neodzivanja na vabilo.<br />

MEDINSTITUCIONALNO SODELOVANJE<br />

Ker nasilje v družini predstavlja večplasten problem, morajo<br />

biti pri njegovi obravnavi vključeni različni strokovnjaki z različnih<br />

področij dela oziroma institucij, kar pomeni, da je potreben<br />

multidisciplinarni pristop. Vsaka institucija ima določeno nalogo,<br />

ki mora biti uspešno opravljena <strong>za</strong> nadaljnje življenje žrtve,<br />

storilca in celotne družine. Zato morajo različne institucije v obliki<br />

ustanavljanja in delovanja timov med seboj sodelovati in se<br />

pri delu usklajevati. Delo z družino, še posebej z otroki, <strong>za</strong>hteva<br />

dodatno znanje s področja usmerjenega komuniciranja z namenom<br />

pridobivanja koristnih podatkov. Smernice mednarodnih<br />

aktov s področja <strong>za</strong>ščite otrok in mladoletnikov <strong>za</strong>htevajo<br />

»le en razgovor z otrokom – žrtvijo«, to pomeni, da že razgovor<br />

z otrokom <strong>za</strong>hteva prisotnost dveh služb (policije in CSD), da bi<br />

pridobili natančne podatke in ne bi po nepotrebnem podvajali<br />

dela oziroma otroka izpostavljali dodatnemu obremenjujočemu<br />

ponavljanju zgodbe. Prav tako se pričakuje, da so v time<br />

vključeni strokovnjaki, ki so se v praksi že srečali s konkretnim<br />

primerom in poznajo problemsko situacijo.<br />

CSD največkrat sodelujejo s strokovnjaki oziroma institucijami,<br />

kot so: šolska svetovalna služba, vzgojno-varstvene<br />

institucije, vzgojni <strong>za</strong>vodi, mladinski domovi, stanovanjske<br />

skupine, pediatri, psihologi, psihiatri, družinski terapevti, policija,<br />

sodstvo, tožilstvo, odvetništvo, rejniške družine, nevladne<br />

organi<strong>za</strong>cije, društva itd. Strokovni tim si mora pri<strong>za</strong>devati <strong>za</strong><br />

skupno delo, pri čemer je potrebna na eni strani medsebojna<br />

toleranca in na drugi odprtost <strong>za</strong> sodelovanje.<br />

Glede na podatke o kršitvah UPP očitno povzročitelji nasilja<br />

izrečenega ukrepa <strong>za</strong> enkrat še vedno ne jemljejo dovolj resno<br />

in ga kršijo oziroma se približujejo osebi ter nad njo še naprej<br />

izvajajo nasilje. Včasih je ponovitveno dejanje lahko <strong>za</strong> žrtev<br />

usodno, <strong>za</strong>to je treba storiti še kaj več na tem področju, da storilci<br />

ne bi ponavljali svojih dejanj. ZPol opredeljuje ponovitveno<br />

dejanje po izrečenem UPP kot kršitev, ki se jo sankcionira z<br />

globo. To pa <strong>za</strong> storilca ponavadi ne predstavlja dovolj visoke<br />

grožnje oziroma razloga, da ne bi z žrtvijo obračunal, se ji maščeval,<br />

ji poka<strong>za</strong>l, da ga ni strah nikogar, da je ponovno sama.<br />

Tudi žrtev ob tem dobi veliko mero ne<strong>za</strong>upanja v institucije<br />

in organe, z vključitvijo katerih je sprva verjela v pomoč in pri<br />

<strong>za</strong>gotavljanju razmer <strong>za</strong> življenje brez nasilja. Tukaj se skriva<br />

delni razlog, <strong>za</strong>kaj se policisti veliko raje odločajo <strong>za</strong> pridržanje<br />

osebe po Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP)<br />

in ne po ZPol. Po Zpol lahko policisti <strong>za</strong>gotovijo le trenutno<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

varnost žrtve, dolgoročno gledano pa je pridržanje po ZKP veliko<br />

bolj koristno, saj policisti ponavadi osebo privedejo k preiskovalnemu<br />

sodniku, ki odloči o tem, kako bo ukrepal zoper<br />

storilca. Kršenje sodne prepovedi približevanja dopušča preiskovalnemu<br />

sodniku, da zoper storilca odredi takojšen pripor,<br />

s čimer je tudi storilec seznanjen in verjetno že to vpliva nanj.<br />

Že sama privedba k preiskovalnemu sodniku <strong>za</strong> storilca predstavlja<br />

določen strah oziroma negotovost, kaj bo preiskovalni<br />

sodnik odredil zoper njega. Vključevanje sodstva, tožilstva in<br />

odvetništva pri obravnavi primera storilcu vsekakor daje vedeti,<br />

da je vanj vključenih več organov, da bo primer sankcioniran<br />

in da ga v primeru ponavljanja ne bo več moč na kakršen<br />

koli način izpodbijati oziroma se otresti krivde.<br />

Ugotovitve in predlogi<br />

Število izrekov UPP iz leta v leto rastejo. Povečano število<br />

izrečenih ukrepov je logična težnja, saj so policisti pridobili izkušnje,<br />

da so redki preiskovalni sodniki, ki bi menili, da izrečeni<br />

ukrep ni potreben oz. da ni potrebno njegovo trajanje več<br />

kot 48 ur oziroma 2 dni. Vidno je, da so potrjeni izreki ukrepov<br />

in celo podaljšanje prepovedi s strani preiskovalnih sodnikov<br />

opogumili policiste pri odločanju <strong>za</strong> izrek ukrepa. Še vedno<br />

pa se policisti raje odločajo <strong>za</strong> odreditev pridržanja po ZKP, ki<br />

prav tako lahko traja 48 ur. Pridržanje ni ve<strong>za</strong>no na potrditev<br />

UPP s strani preiskovalnega sodnika ali celo njegovo <strong>za</strong>vrnitev,<br />

s katero se pri storilcu lahko dodatno vzbudi občutek nedotakljivosti,<br />

kar mu daje navidezno oblast nad žrtvijo in željo po<br />

ponovitvi dejanja.<br />

Težave z odločitvami preiskovalnih sodnikov se kažejo v<br />

tem, da policija ni stranka v postopku, torej ni upravičena do<br />

pritožbe na odločitev preiskovalnega sodnika (npr. ko ne podaljša<br />

ukrepa, ga celo razveljavi, policija pa meni, da ni ravnal<br />

pravilno oziroma je opravil očitno napako pri izdaji odločbe<br />

in je ta celo ne<strong>za</strong>konita). Tako je možna pritožba samo s strani<br />

žrtve, ki pa ponavadi <strong>za</strong>radi nepoznavanja <strong>za</strong>konskih predpisov,<br />

pomanjkanja denarnih sredstev <strong>za</strong> odvetnike in drugih<br />

razlogov, pritožbe niti ne poda. Tudi tu se kaže pomembna<br />

vloga CSD, ki bi lahko žrtvi pomagal pri sestavi pritožbe, kar<br />

pa strokovnim delavcem nalaga tudi zelo dobro poznavanje<br />

prava in pravnih postopkov. Sporna je tudi odločitev preiskovalnega<br />

sodnika, ki izreče kršitelju ukrep z veljavnostjo 10 dni,<br />

pri tem pa v skladu s Pravilnikom o prepovedi približevanja ne<br />

upošteva <strong>za</strong>četka veljave ukrepa, ko ga je izrekla policija, torej<br />

je bil kršitelju izrečen ukrep tudi do 12 dni, se pravi od trenutka,<br />

ko je preiskovalni sodnik dobil odločbo v presojo in ne od<br />

trenutka izreka UPP na kraju s strani policistov.<br />

Nekatere <strong>za</strong>vrnitve izrekov UPP s strani preiskovalnih sodnikov<br />

so se nanašale tudi na neustrezno sorodstveno razmerje<br />

kršitelja in oškodovanca po 230. členu Kazenskega <strong>za</strong>konika<br />

(sedanji 224. člen KZ-1). Sporna je definicija opredelitve družinskih<br />

članov po 2. členu Zakona o preprečevanju nasilja v<br />

družini, ki govori o tem, da se <strong>za</strong> družinske člane štejejo osebe,<br />

ki imajo skupnega otroka. 230. člen Kazenskega <strong>za</strong>konika-<br />

1, ki govori o pregonu, kadar je storilec v bližnjem razmerju z<br />

oškodovancem, ne pozna bližnjega razmerja med osebama, ki<br />

imata samo skupnega otroka, torej preiskovalni sodnik ni mogel<br />

potrditi izreka UPP, ker osebi v takem primeru nista bili v<br />

bližnjem razmerju.<br />

Ukrep prepovedi približevanja je prinesel ogromen premik<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito žrtve nasilja. Kljub temu pa je še vedno opaziti nekaj<br />

pomanjkljivosti, ki <strong>za</strong>htevajo resen razmislek in pristop k spremembi<br />

določenih ukrepov <strong>za</strong> <strong>za</strong>gotovitev še večje varnosti žrtev.<br />

Izrek UPP <strong>za</strong> storilca še vedno ne predstavlja <strong>za</strong>dostnega<br />

razloga <strong>za</strong> njegovo upoštevanje, oziroma mu omogoča nadaljevanje<br />

izvajanja nasilja, kar je gledano z vidika žrtve nedopustno,<br />

saj je lahko, kot sem prej omenil, ponovitveno dejanje<br />

27

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

28<br />

VArNOST<br />

po ukrepanju organov <strong>za</strong> žrtev usodno. Tudi neodzivanje kršitelja<br />

oziroma storilca na vabila CSD-ja nima nikakršne sankcije<br />

oziroma posledic <strong>za</strong>nj, <strong>za</strong>to se lahko popolnoma izogne sodelovanju<br />

pri obravnavi primera. Zaradi dopuščanja možnosti<br />

ponovitve, neustreznega sankcioniranja kršitve izreka UPP in<br />

nekaterih drugih pomanjkljivosti, žrtev še vedno nima <strong>za</strong>dostnega<br />

<strong>za</strong>upanja v organe in institucije, <strong>za</strong>radi česar je njeno<br />

aktivno sodelovanje zelo vprašljivo.<br />

V tem primeru vidim kot rešitev obveščanje CSD s strani policije,<br />

ko ta na policijski postaji opravi <strong>za</strong>slišanje s kršiteljem kot<br />

osumljencem pred podajo kazenske ovadbe oziroma pridobi<br />

njegovo izjavo pred uvedbo hitrega postopka ali izdaje odločbe<br />

o prekršku s strani prekrškovnega organa. Kršitelj oziroma<br />

storilec se lahko tudi v primeru vabljenja s strani policije ne odzove,<br />

vendar je pri odločitvi prekrškovnega organa ali pregleda<br />

spisa s strani pristojnega državnega tožilca tudi njegova izjava<br />

pomembna <strong>za</strong> nadaljnji postopek – ustavitev postopka, izdaja<br />

odločbe z nižjo globo, pomiritveni postopek, mediacija, …<br />

Prav tako bi lahko CSD obveščal policijo v primeru odziva<br />

kršitelja na njihovo vabilo, ko se na vabilo policistov ne odzove,<br />

saj državni tožilci velikokrat pozivajo policijo, naj opravi <strong>za</strong>slišanje<br />

z osumljenim, ko že podajo kazensko ovadbo. Skupni<br />

cilj je, da se storilca opozori na kršenje pravic, njegovo ravnanje<br />

ustrezno sankcionira in opravi določene naloge <strong>za</strong> varnejšo<br />

prihodnost v družini. Več kot je organov, ki sodelujejo s kršiteljem,<br />

večja je njegova odgovornost in manjša možnost <strong>za</strong><br />

izogibanje sodelovanju.<br />

V praksi je opaziti tudi pomanjkljivo sodelovanje zdravstva<br />

v primeru opažanja oziroma <strong>za</strong>znavanja nasilja, v smislu nadaljnjega<br />

posredovanja podatkov ustreznim službam – CSD,<br />

policija, tožilstvo, … Tudi zgolj občasno udeleževanje na medinstitucionalnih<br />

timih kaže na premajhno angažiranost <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito<br />

žrtve. Pomanjkanje oziroma neposredovanje pridobljenih<br />

informacij daje nepopolno in včasih nepravo sliko o primeru,<br />

<strong>za</strong>to je sodelovanje več institucij pri obravnavi primera<br />

nadvse pomembno.<br />

Cilj sestave medinstitucionalne skupine je, da čim bolj jasno<br />

vidi sliko oziroma situacijo določene družine, saj so podatki<br />

zgolj enega organa ponavadi premalo <strong>za</strong> podajo ocene<br />

ali pa je ocena zmotna. Obenem gre pri takšnem sodelovanju<br />

tudi <strong>za</strong> nekakšen neformalni nadzor nad delom med organi.<br />

Skupina lahko opravi več sestankov oziroma timov, vsekakor<br />

pa bi moral biti obvezen sestanek na koncu oziroma pred <strong>za</strong>ključkom,<br />

kjer se evalvira delo vseh organov, analizira potek<br />

dogodkov in oceni uspešnost. Vsak tim bi <strong>za</strong>gotovo prinesel<br />

dodatne izkušnje in predloge <strong>za</strong> boljše nadaljnje delo.<br />

Ob snovanju UPP je bilo <strong>za</strong>mišljeno, da bo organi<strong>za</strong>cija izreka<br />

in izvedbe tega ukrepa taka, da bo policija takoj ob izreku<br />

ukrepa obvestila CSD in tako bi dejansko vstopili v družino<br />

skupaj. Tako bi se dogodila medinstitucionalna podpora/asistenca<br />

ali <strong>za</strong>ščita tudi strokovnih delavcev, hkrati pa bi se žrtvi<br />

lahko takoj <strong>za</strong>gotovila podpora, prve informacije, potrebna<br />

pomoč in <strong>za</strong>ščita. Tak način bi ponudil idealno priložnost, da<br />

policija odpre vrata drugim institucijam, ki bi lahko ukrepale<br />

in intervenirale takoj in ne šele drugi, tretji dan ali celo zgolj<br />

z vabilom. Namreč, udeleženi v ukrepu, tako oškodovanci kot<br />

tudi storilec, so na kraju oziroma ob storitvi dogodka mnogo<br />

bolj dovzetni <strong>za</strong> pomoč in dogovore.<br />

Delo na področju nasilja v družini <strong>za</strong>hteva strokovnjake, ki<br />

so <strong>za</strong> tovrstno delo visoko usposobljeni. Potrebne so njihove<br />

dolgoletne izkušnje, da bi se lahko <strong>za</strong>gotavljala vedno večja<br />

varnost, <strong>za</strong>to se kaže tudi potreba po nenehnem oziroma pogostejšem<br />

izobraževanju, tako delavcev CSD kot policistov in<br />

kriminalistov. Še posebej bi rad opozoril na pogostejše izobraževanje<br />

policistov, saj so oni tisti, ki prvi pridejo na kraj oziroma<br />

na terenu <strong>za</strong>znajo znake prekrška ali kaznivega dejanja z elementi<br />

nasilja v družini. Njihovo ravnanje v določenem trenutku,<br />

ko policist nima veliko časa <strong>za</strong> odločanje, mora biti izvedeno<br />

profesionalno, <strong>za</strong>konito in strokovno. Na podlagi boljšega poznavanja<br />

problematike nasilja v družini, <strong>za</strong>konskih predpisov in<br />

nadaljnjega protokola dela, policist lažje presodi, kdaj so podani<br />

pogoji <strong>za</strong> izrek UPP. Takšnega izreka tudi preiskovalni sodnik<br />

v presoji odločbe ne bo mogel <strong>za</strong>vrniti. Sicer pa je poznavanje<br />

policistov, ki so že izrekli UPP, zelo dobro, saj je bilo <strong>za</strong>vrnjenih<br />

izrekov zelo malo glede na njihovo izrečeno število – v prvem<br />

polletju 2008 je bilo od 277 izrečenih ukrepov le 6 <strong>za</strong>vrnjenih s<br />

strani preiskovalnega sodnika. Ostale <strong>za</strong>vrnitve se nanašajo na<br />

razveljavitev odločbe preiskovalnega sodnika.<br />

Statistični podatki policije in CSD niso enaki, kar vodi do<br />

ugotovitve, da organi nimajo natančne evidence o številu<br />

ukrepov in s tem o številu žrtev in kršiteljev oziroma nimajo<br />

dejanskega pregleda nad stanjem. To kaže tudi na to, da organa,<br />

kljub navidezni odličnosti, med seboj očitno še vedno ne<br />

sodelujeta dovolj dobro.<br />

O izrekih UPP bi bilo treba voditi tudi sprotno evidenco. Vsak<br />

organ lahko <strong>za</strong>se, tako kot do sedaj, vodi svojo evidenco glede<br />

na svoje potrebe in vrsto dela. Pogostejše sodelovanje regijskih<br />

koordinatorjev CSD in pristojnih oseb s posameznih policijskih<br />

uprav (inšpektorjev) bi lahko <strong>za</strong>gotovilo bolj natančno evidentiranje<br />

UPP, saj bi šlo <strong>za</strong> neposredno medsebojno obveščanje<br />

o določenih ukrepih, kar bi onemogočilo razhajanja o njihovem<br />

številu. Sodelovanje na ravni koordinatorjev in policijskih<br />

inšpektorjev bi lahko okrepilo sodelovanje med delavci CSD<br />

in policisti, prinašalo novosti na področju dela, opo<strong>za</strong>rjalo na<br />

težave pri posamezni družini ali celo območju, analiziralo posledice<br />

ravnanj nekaterih kršiteljev, ki so morda že v obravnavi<br />

na CSD ali policiji. S takimi ravnanji bi se lahko že predhodno<br />

vstopilo v pomoč družini <strong>za</strong> preprečitev izvajanja nasilja.<br />

Za boljše sodelovanje z izmenjavo aktualnih informacij, s<br />

predlogi <strong>za</strong> spremembo <strong>za</strong>konodaje, <strong>za</strong> predstavitev pereče<br />

problematike bi bilo poleg medinstitucionalnih timov, ki se<br />

ukvarjajo zgolj z določenim primerom in so ve<strong>za</strong>ni na čas, potrebno<br />

povečati t. i. »posvetovalne aktive«, na katerih bi bili prisotni<br />

predstavniki različnih organov – CSD, policija, tožilstvo,<br />

sodniki, preiskovalni sodniki, odvetniki, šola, vrtci, nevladne<br />

organi<strong>za</strong>cije, predstavniki lokalne skupnosti, oziroma vsi, ki na<br />

kakršen koli način <strong>za</strong>znavajo nasilje v družini.<br />

Viri:<br />

Bašič, K. (2001). Nasilje v družini – Nasilje nad žensko kot varnostni problem.<br />

Bevc, V. (2008), Statistični podatki CSD, Anali<strong>za</strong> ukrepa prepovedi približevanja<br />

določenemu kraju ali osebi.<br />

Cvetežar, A. (2007), Institucionalno sodelovanje policije in centrov <strong>za</strong> socialno<br />

delo pri obravnavanju nasilja v družini – diplomska naloga.<br />

Pečnikar, R. (2006), Prepoved približevanja določenemu ktaju oziroma osebi<br />

– raziskovalna naloga.<br />

Selič, P. (2003). Umor kot skrajni izid stopnjevanja nasilja v družini. Zbornik 4.<br />

slovenski dnevi varstvoslovja, Ljubljana, Visoka policijsko–varnostna šola<br />

Velič, I. (2004). Obravnava nasilja v družini in ukrepi Centra <strong>za</strong> socialno delo. V:<br />

(Polona Selič), Posebno poročilo Nasilje v družini – poti do rešitev. Ljubljana,<br />

Varuh človekovih pravic.<br />

http://www.policija.si/portal/statistika/lp/lp.phpsubmenuid=009.<br />

Pravni viri:<br />

Kazenski <strong>za</strong>konik R Slovenije-1 (Ur. list RS, št. 55/2008).<br />

Pravilnik o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi (Ur. list RS,<br />

št. 110/2003, 50/2004, 95/2004).<br />

Zakon o policiji (Ur. list RS, št. 49/1998, 93/2001, 107/2006).<br />

Zakon o spremembah in dopolnitvah <strong>za</strong>kona o policiji, ZPOL - B (Uradni list RS,<br />

št. 79/2003).<br />

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Ur. list RS, št. 16/2008).<br />

Zakon o prekrških (Ur. list SRS, št. 25-1077783, 36-1/83 – popr., 42-1704/85, 2-<br />

1/86 – popr., 47-2024/87, 5-262/90, Uradni list RS, št. 10-407/91, 17-599/91,<br />

13-587/93, 66-2401/93, 35-1947/97, 87-4006/97, 73-3630/98, 31-1439/2000,<br />

33-1528/2000, 7/2003).<br />

Zakon o varstvu javnega reda in miru (Ur. list RS št. 70/2006).<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

Vase usmerjeno nasilje<br />

Marko Hlebec<br />

Pri svojem delu se policisti srečujemo tudi s samomorilnim vedenjem in samopoškodovanjem mladostnikov. Vsako leto<br />

stori samomor okoli 20 mladostnikov, dvajsetkrat toliko jih poskusi narediti samomor; desetina vseh pa se samopoškoduje.<br />

To je resen problem v naši družbi, s katerim se soočamo tudi mi, ko moramo raziskovati okoliščine tragičnega dogodka.<br />

Da bi bolje razumeli in s tem učinkoviteje ugotovili o<strong>za</strong>dje in okoliščine tovrstnega početja mladostnika, je prav,<br />

da vemo, kaj je samomorilno vedenje, kaj je samopoškodovanje in <strong>za</strong>kaj se pri mladostnikih tovrstno vedenje pojavlja.<br />

SELF-DIRECTED VIOLENCE / In our work, we policemen often encounter suicidal and self-wounding behaviour among juveniles.<br />

Every year, around 20 juveniles commit suicide and twenty times as many attempt it, while one tenth resort to self-wounding. In our<br />

society, this is a serious problem that we face when investigating the circumstances of tragic events. In order to better understand<br />

and establish the background and circumstances of such acts by juveniles, it is appropriate to know what the suicidal or self-wounding<br />

behaviour is, as well as the grounds for such behaviour.<br />

VASE USMERJENO NASILJE<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

Vase usmerjeno nasilje bi lahko definirali<br />

kot nasilje usmerjeno v samega sebe.<br />

To pomeni, da si posameznik povzroči<br />

poškodbo ali pa si celo v<strong>za</strong>me življenje.<br />

V sklopu vase usmerjenega nasilja bomo<br />

obravnavali samomorilno vedenje in samopoškodovanje.<br />

Zanima nas, ali je vase<br />

usmerjeno nasilje sploh nasilje. Definicija<br />

nasilja Svetovne zdravstvene organi<strong>za</strong>cije<br />

se glasi: »Nasilje je grožnja ali dejanska<br />

namerna raba fizične sile ali moči proti<br />

sebi, drugi osebi ali skupini, kar povzroči<br />

ali zelo verjetno lahko povzroči poškodbe,<br />

smrt, psihološko škodo, izkrivljen<br />

razvoj ali prikrajšanost.« (WHO, 2009).<br />

Samopoškodovanje kot samomorilno<br />

vedenje, upoštevajoč omenjeno definicijo,<br />

bi lahko definirali kot nasilje. Pri samopoškodovanju<br />

si posameznik namerno z<br />

uporabo moči povzroči poškodbo. Ravno<br />

tako si posameznik pri samomorilnem<br />

vedenju namerno, z uporabo moči, poskusi<br />

vzeti ali v<strong>za</strong>me življenje. Tako samopoškodovanje<br />

kot samomorilno vedenje<br />

sta eno najbolj osebnih dejanj, <strong>za</strong> katera<br />

se lahko odloči posameznik. Ali gre samo<br />

<strong>za</strong> osebno dejanje ali ima le-to posledice<br />

le <strong>za</strong> žrtve Avtorji menijo, da tako dejanje<br />

vpliva na pojav čustvenih posledic pri<br />

vsaj še šestih drugih, ki so ali so bili s tako<br />

osebo pove<strong>za</strong>ni (sorodniki, prijatelji, sodelavci,<br />

…). Iz povedanega lahko <strong>za</strong>ključimo,<br />

da je tovrstno vedenje nasilje tudi<br />

do drugih in ne samo do samega sebe.<br />

Samopoškodbeno vedenje je namerno<br />

povzročanje poškodb, ki so usmerjene<br />

na lastno telo. Med najpogostejše oblike<br />

takšnega vedenja sodijo vreznine z ostrimi<br />

premeti, žigosanje z vročimi predmeti,<br />

praskanje, zbadanje telesa, puljenje<br />

las, samo<strong>za</strong>strupitve ter različne druge<br />

oblike telesnih poškodb.<br />

Samomorilno vedenje ni trenutni dogodek,<br />

temveč je dalj časa trajajoč proces,<br />

podoben bolezni. Kot najblažja oblika samomorilnega<br />

vedenja se najprej pojavijo<br />

samomorilne misli. Mladostnik razmišlja<br />

o storitvi samomora. Samomorilne misli<br />

se lahko stopnjujejo do samomorilnega<br />

namena, nato do samomorilnega načrta<br />

in kot končno dejanje, do samomorilnega<br />

poskusa oziroma samomora, ko si posameznik<br />

v<strong>za</strong>me življenje. Najpogosteje<br />

si mladostniki skušajo vzeti življenje z<br />

obešanjem, utopitvami, samo<strong>za</strong>strupitvami,<br />

skoki z višine, re<strong>za</strong>njem, itd.<br />

Mladostniki, ki se samopoškodujejo<br />

ali poskusijo storiti ali so storili samomor,<br />

imajo nizko samo<strong>za</strong>vest in negativno<br />

samopodobo. Doživljajo se kot ničvredne,<br />

nimajo <strong>za</strong>upanja vase in ne <strong>za</strong>upajo<br />

zunanjemu svetu. So napeti, vznemirjeni,<br />

preplavljeni s čustvi žalosti, strahu ali<br />

tesnobe. Njihova osebna in družinska<br />

zgodovina je polna stresnih, celo travmatičnih<br />

izkušenj fizične, čustvene ali<br />

psihične zlorabe. Običajno so posledica<br />

takšnih izkušenj občutja krivde in sramu,<br />

ta čustva pa lahko pripeljejo do samopoškodovanja<br />

ali samomorilnega vedenja.<br />

Tovrstno vedenje je izraz <strong>notranje</strong> bolečine<br />

mladih in istočasno klic po pomoči,<br />

ki nas poziva, naj stisko prepoznamo,<br />

se nanjo ustrezno odzovemo in mladostniku<br />

pomagamo. Naša pomoč bo bolj<br />

učinkovita, če bomo tovrstno vedenje pri<br />

mladostniku opazili v zgodnejši fazi. Tako<br />

bo naša pomoč pri samomorilnem vedenju<br />

bolj učinkovita, ko bodo prisotne<br />

samo samomorilne misli, brez samomorilnega<br />

namena. Večina strokovnjakov<br />

samopoškodovanje razlikuje od samomorilnega<br />

vedenja. Mladostnik, <strong>za</strong> katerega<br />

je značilno samomorilno vedenje, s<br />

takim vedenjem (samomorom) reši svojo<br />

hudo čustveno stisko. Mladostniki, ki se<br />

samopoškodujejo, imajo občutke krivde<br />

in se <strong>za</strong>radi njih kaznujejo na tak način,<br />

da si povzročijo poškodbe. Po samopoškodovanju<br />

se počutijo bolje, občutijo<br />

olajšanje. Mladostnik teži k temu, da se<br />

počuti bolje (Favaz<strong>za</strong>, 1998). Nedvomno<br />

pa so mladostniki, ki se samopoškodujejo,<br />

ena od rizičnih skupin, ki ji pripisujejo<br />

možnost večjega tveganja <strong>za</strong> samomorilno<br />

vedenje. Po nekaterih podatkih je celo<br />

stokrat večja.<br />

Za lažje razumevanje samopoškodovalnega<br />

in samomorilnega vedenja<br />

pri mladostnikih moramo spoznati tudi<br />

značilnosti tega obdobja v človekovem<br />

razvoju. Mladostništvo, lahko mu rečemo<br />

tudi adolescenca, je razvojno obdobje, ki<br />

ga lahko umestimo od približno 11., 12.<br />

do 22., 24. leta starosti. Obdobje mladostništva<br />

je večrazsežnostno, saj se v tem<br />

obdobju dogajajo medsebojno pove<strong>za</strong>ne<br />

spremembe na telesni, intelektualni,<br />

čustveno-osebnostni in socialni ravni.<br />

Pospešen telesni in čustveni razvoj, s<br />

katerim se sooča mladostnik, ne predstavlja<br />

izzivov samo <strong>za</strong>nj, temveč tudi <strong>za</strong><br />

njegovo okolje. Večina mladostnikov to<br />

obdobje <strong>za</strong>ključi z manjšimi ali večjimi<br />

pretresi, žal pa nekateri ravno v tem obdobju<br />

razvijejo določene oblike tveganega<br />

vedenja (uživanje drog), ki se v kasnejšem<br />

obdobju razvoja lahko stopnjujejo.<br />

Tako kot vsako razvojno obdobje, tudi<br />

29

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

mladostništvo prinaša določene razvojne<br />

naloge; znanja, stališča, načine vedenja,<br />

spretnosti, ki jih mora mladostnik v tem<br />

razvojnem obdobju osvojiti, da bo v naslednjem<br />

razvojnem obdobju uspešen.<br />

Za optimalen nadaljnji razvoj mora mladostnik<br />

v mladostništvu osvojiti osem temeljnih<br />

razvojnih nalog (Roškar, 2008):<br />

— Prilagajanje na telesne spremembe;<br />

sprejemanje in razumevanje hitrih<br />

telesnih sprememb, sprejemanje<br />

lastnega zunanjega vide<strong>za</strong>, samostojna<br />

skrb <strong>za</strong> telo in zdravje.<br />

— Čustveno osamosvajanje od družine<br />

in drugih odraslih; razvoj čustvene<br />

neodvisnosti od odraslih in hkrati<br />

oblikovanje v<strong>za</strong>jemnih odnosov.<br />

— Oblikovanje socialne spolne vloge;<br />

prevzemanje istospolne socialne<br />

vloge, preizkušanje vedenja v tej vlogi,<br />

oblikovanje spolne identitete.<br />

— Oblikovanje novih, stabilnih socialnih<br />

odnosov z vrstniki; oblikovanje prijateljstev,<br />

razvoj socialnih spretnosti,<br />

sodelovalnega vedenja, stabilnih<br />

vrstniških odnosov.<br />

— Razvoj socialno odgovornega vedenja;<br />

izbira in <strong>za</strong>vzemanje <strong>za</strong> družbene<br />

vrednote in cilje.<br />

— Priprava na poklicno delo; opredelitev<br />

poklicnih ciljev, poklicno odločanje,<br />

izbira poklica, izobraževanje <strong>za</strong><br />

izbrani poklic.<br />

— Priprava na partnerstvo in družino;<br />

razvoj socialnih spretnosti v interakciji<br />

z nasprotnim spolom, pridobivanje<br />

izkušenj o partnerskem življenju,<br />

razumevanje različnih vidikov partnerskega<br />

življenja.<br />

— Oblikovanje vrednotne usmeritve;<br />

opredelitev <strong>za</strong> določene vrednote,<br />

vzpostavitev hierarhije vrednot ter<br />

delovanje v skladu z njimi na področju<br />

osebnega življenja.<br />

30<br />

Če mladostnik uspešno obvladuje<br />

razvojne naloge, to vodi do socialnega<br />

odobravanja, predstavlja prilagojeno vedenje<br />

v družbi, prispeva k posameznikovemu<br />

subjektivnemu <strong>za</strong>dovoljstvu in pomeni<br />

dobre temelje <strong>za</strong> obvladovanje razvojnih<br />

nalog v naslednjem življenjskem<br />

obdobju. Neuspešno obvladovanje razvojnih<br />

nalog pa po drugi strani vodi mladostnika<br />

k splošnemu ne<strong>za</strong>dovoljstvu s<br />

samim seboj, do družbenega neodobravanja<br />

njegovega vedenja in napoveduje<br />

težave pri obvladovanju razvojnih nalog<br />

v naslednjem razvojnem obdobju.<br />

Pri mladostnikovem razvoju ima pomembno<br />

vlogo komunikacija s starši in<br />

sovrstniki. V mladostništvu mladostnik s<br />

starši komunicira izmenično v vlogi otroka<br />

in v vlogi odraslega. Od staršev pa izmenično<br />

pričakuje vlogo staršev, prijatelja<br />

in partnerja. Pravila, ki jih postavljajo<br />

starši, postopoma <strong>za</strong>menjujejo dogovori.<br />

Ti od mladostnika <strong>za</strong>htevajo svobodno<br />

odločanje, ampak s tem tudi več odgovornosti.<br />

V mladostniškem obdobju je<br />

med starši in mladostnikom značilna tako<br />

imenovana selektivna komunikacija. Mladostniki<br />

se s starši pogovarjajo o šoli, izbiri<br />

študija, vedenjskih normah, različnih<br />

življenjskih nazorih, idejah, načelih ter o<br />

družinskih problemih. Redko se pogovarjajo<br />

o širših družbenih problemih (uživanje<br />

drog in alkohola) in smislu življenja,<br />

še posebej pa se izmikajo temi spolnosti.<br />

V mladostniškem obdobju postajajo<br />

odnosi s sovrstniki vedno bolj pomembni.<br />

To pa še ne pomeni, da družina (starši,<br />

bratje, sestre) v mladostnikovem življenju<br />

izgublja na pomenu. Čas, ki ga imajo<br />

starši <strong>za</strong> mladostnika, postavljanje meja<br />

mladostniku in pove<strong>za</strong>nost z družino<br />

pomembno vplivajo na nadaljnji razvoj<br />

mladostnikov in predstavljajo temelje <strong>za</strong><br />

uspešno obvladovanje razvojnih nalog.<br />

Kot smo že omenili, so odnosi mladostnika<br />

s sovrstniki v mladostništvu<br />

pomembni, pridobivajo na pomenu pri<br />

njegovem razvoju, njegovem osamosvajanju<br />

od primarne družine, oblikovanju<br />

identitete (kdo sem), samopodobe (kakšen<br />

sem), vzorcev moralnega presojanja<br />

in vedenja, pridobivanju socialnih spretnosti<br />

in upadu mladostniškega prepričanja,<br />

da je v središču pozornosti. Mladostnik<br />

v odnosu s sovrstniki predela teme,<br />

ki jih s starši ne more (spolnost), hkrati<br />

pa mu ti odnosi služijo kot prototip, simulacija,<br />

odraslega življenja. Mladostnik,<br />

ki ne uspe vzpostaviti dobrega odnosa<br />

s sovrstniki, ima običajno v svojem nadaljnjem<br />

življenju več težav. Osamljen in<br />

nesprejet mladostnik je v socialnih interakcijah<br />

bolj anksiozen, depresiven, manj<br />

pripravljen na v<strong>za</strong>jemne dogovore in samorazkrivanje<br />

in izraža več medosebne<br />

sovražnosti kot ostali. Običajno pa težnja<br />

in potreba po neuresničeni sprejetosti v<br />

okolju vodi v različne oblike tveganega<br />

vedenja. Tvegano vedenje pri mladostniku<br />

je sicer vsakodnevni pojav, saj je<br />

tovrstno vedenje lahko le del običajnega<br />

preizkušanja mej in iskanja svoje vloge.<br />

Tvegano vedenje pa lahko postane ogrožujoče<br />

takrat, ko se pojavi že zgodaj v<br />

razvoju mladostništva. Tovrstno vedenje<br />

ogroža mladostnika takrat, ko je to kontinuirano,<br />

ko je pove<strong>za</strong>no z življenjskim<br />

slogom, ki je <strong>za</strong> mladostnika neustrezen<br />

in otežuje ali onemogoča konstruktivne<br />

dejavnosti.<br />

Mladostniki velikokrat tvegano vedenje<br />

povezujejo s pozitivnimi izkušnjami.<br />

Zato ob njih čutijo ugodje, občutek sprostitve,<br />

vznemirjenja, občutek odraslosti<br />

in neodvisnosti, poguma in moči. Tvega-<br />

VArNOST<br />

no vedenje lahko nadomešča druge oblike<br />

samopotrditve, pomeni sprejemanje<br />

s strani vrstnikov, ugled in veljavo v njihovih<br />

očeh, <strong>za</strong>polni prosti čas, odpravlja<br />

dolgčas, lajša neugodna čustva in razpoloženja,<br />

veča <strong>za</strong>dovoljstvo s samim seboj<br />

in nadomesti druge, teže dosegljive vire<br />

samospoštovanja.<br />

Tvegano vedenje v mladostništvu<br />

najpogosteje predstavlja kajenje, uživanje<br />

alkohola in drugih drog oziroma<br />

psihoaktivnih snovi. Včasih pa se pojavijo<br />

tudi druge oblike, kot so različne oblike<br />

nasilja, motnje hranjenja, tvegana spolnost,<br />

razne odvisnosti itd. Nekatere oblike<br />

tveganega vedenja lahko vodijo v<br />

razvoj duševnih motenj, kot so depesija<br />

in anksioznost. Velikokrat pa vodijo tudi<br />

do samopoškodovalnega in samomorilnega<br />

vedenja.<br />

DEJAVNIKI TVEGANJA<br />

Predstavili bomo dejavnike tveganja,<br />

ki pripomorejo k razvoju samomorilnega<br />

in samopoškodovalnega vedenja. Prepoznava<br />

in odprava le-teh je zelo pomembna<br />

pri preprečevanju tovrstnega<br />

vedenja. Dejavniki tveganja se običajno<br />

pri mladostnikih ne pokažejo izolirano,<br />

temveč se največkrat prekrivajo in povezujejo,<br />

vendar je prav, da jih <strong>za</strong>radi boljše<br />

preglednosti razdelimo v tri skupine:<br />

— individualni dejavniki,<br />

— družinski dejavniki,<br />

— dejavniki okolja.<br />

INDIVIDUALNI DEJAVNIKI TVEGANJA<br />

Ti dejavniki so ve<strong>za</strong>ni neposredno na<br />

mladostnika, na njegovo osebnost. To so<br />

duševne motnje, osebnostne značilnosti,<br />

načini reševanja problemov, samopodoba,<br />

zloraba drog, spolna usmerjenost.<br />

Duševne motnje predstavljajo pomembnejši<br />

dejavnik tveganja <strong>za</strong> razvoj<br />

samopoškodovalnega vedenja in samomorilnega<br />

vedenja pri mladostnikih. Pri<br />

veliki večini mladostnikov, ki si skušajo<br />

vzeti življenje, je prisotna duševna motnja.<br />

Večinoma so to motnje razpoloženja,<br />

predvsem depresivne motnje, pogosta<br />

pa je tudi pove<strong>za</strong>nost samomorilnega<br />

vedenja z motnjami hranjenja ter s psihotičnimi<br />

in osebnostnimi motnjami. Pri<br />

mladostnikih so najpogostejše duševne<br />

motnje različne oblike depresivne motnje.<br />

Takšne mladostnike spremljajo simptomi<br />

in znaki, kot so depresivno, razdražljivo<br />

ali otopelo razpoloženje, pomanjkanje<br />

energije, utrujenost, jok, opuščanje ali<br />

izguba <strong>za</strong>nimanja <strong>za</strong> dejavnosti, ki so bile<br />

prej <strong>za</strong>nje pomembne. Depresivne motnje<br />

pri mladostnikih je težko prepoznati,<br />

saj se kažejo na različne načine. Pogosto<br />

pa so prekrite z motnjami vedenja, hiperaktivnostjo,<br />

motnjami hranjenja. Nekate-<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

ri depresivni mladostniki so manj opazni,<br />

so umaknjeni, tihi in <strong>za</strong> okolico ne<strong>za</strong>interesirani.<br />

Tako se soočajo s svojo stisko.<br />

Na depresivne motnje je treba pomisliti<br />

tudi pri mladostniku, ki se vede delinkventno.<br />

Mladostnik je depresiven takrat,<br />

kadar obdobja potrtosti trajajo dolgo, se<br />

opazno odražajo v njegovih dejavnostih<br />

in vedenju, <strong>za</strong>virajo njegove zdrave odnose<br />

z drugimi, razvoj in uveljavljanje<br />

<strong>za</strong>nimanja in v splošnem <strong>za</strong>virajo njegov<br />

duševni razvoj. Mladostniki z motnjami<br />

hranjenja pogosto posegajo po samopoškodovanju<br />

in samomorilnem vedenju.<br />

Ugotavljajo, da pri posameznikih, pri katerih<br />

se anoreksija pojavi kasneje, izgubljanje<br />

teže pogosto izraža željo po smrti –<br />

samomorilno vedenje. Obstaja pove<strong>za</strong>va<br />

med depresijo, samomorilnim vedenjem<br />

in anoreksijo. Za nekatere mladostnice<br />

izgubljanje teže predstavlja na nek način<br />

samozdravljenje depresije. Mladostnice<br />

se ob izgubi teže počutijo bolje, saj so si<br />

s tem izboljšale svojo telesno samopodobo.<br />

Po drugi strani pa izguba teže povzroči<br />

hudo obliko depresivne motnje in<br />

to sproži samomorilno vedenje. Za mladostnike<br />

z bulimijo je bolj značilno samopoškodovanje,<br />

vendar se tudi pri njih pojavijo<br />

resni samomorilni poskusi.<br />

Pri mladostnikih, ki se samopoškodujejo,<br />

in tistih s samomorilnim vedenjem<br />

so pogosto prisotne osebnostne in vedenjske<br />

značilnosti, ki se kažejo kot vedenjske<br />

motnje. Takšna osebnostna značilnost<br />

je impulzivnost, ki mladostnika<br />

ovira pri <strong>za</strong>znavanju in reševanju stresne<br />

situacije. Mladostnik bo reagiral prehitro<br />

in ne bo razmišljal o posledicah svojega<br />

dejanja. Značilna je tudi njegova nasilnost,<br />

socialni umik in izogibalno vedenje.<br />

Takšni mladostniki imajo običajno šibko<br />

<strong>za</strong>upanje vase in v svoje sposobnosti ter<br />

nizko samopodobo.<br />

Za mladostnike je značilno, da na<br />

različne načine rešujejo probleme. Neprimerni<br />

načini reševanja problemov so<br />

tisti, ki kažejo negativno <strong>za</strong>znavanje situacije<br />

brez sposobnosti prilagajanja in širšega<br />

vpogleda v nastalo situacijo, težavo.<br />

Za mladostnike je značilna nagnjenost<br />

k pesimističnemu pojmovanju povsem<br />

običajnih življenjskih dogajanj. Zaradi<br />

takšnega pristopa bodo mladostniki<br />

doživljali nastali problem enobarvno in<br />

nerešljivo, kar lahko vodi k občutkom<br />

nemoči in obupa. Takšno vedenje zmanjšuje<br />

<strong>za</strong>upanje vase in druge ter utrjuje<br />

predstavo o sebi kot žrtvi.<br />

Homoseksualna usmerjenost pri<br />

mladostnikih je pomembno pove<strong>za</strong>na s<br />

samomorilnim vedenjem in samopoškodovanjem.<br />

Pri homoseksualni populaciji<br />

je samomorilni poskus večji kot pri heteroseksualni<br />

populaciji. Največje tveganje<br />

predstavlja obdobje, ko se mladostnik<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

sooči s svojo homoseksualno usmerjenostjo,<br />

in je pred njim naloga, da to sprejme.<br />

Še večjemu tveganju so izpostavljeni<br />

mladostniki, ki so v svojem okolju osamljeni<br />

in se s svojo spolno usmerjenostjo<br />

obremenjujejo dalj časa. Zelo pomembno<br />

na to vpliva tudi homofobno okolje.<br />

Zloraba drog in samomorilno vedenje<br />

ter samopoškodovanje so pove<strong>za</strong>ni.<br />

Zloraba drog lahko neposredno vpliva<br />

na razvoj samomorilnega vedenja in samopoškodovanja,<br />

saj poslabša presojo<br />

dejanj, zviša raven impulzivnosti, povzroči<br />

resne razpoloženjske motnje, tudi<br />

intenzivne depresivne motnje s samomorilnimi<br />

težnjami. Izka<strong>za</strong>lo se je, da je<br />

večja verjetnost storitve samomora pove<strong>za</strong>na<br />

z večjo količino <strong>za</strong>užitega alkohola<br />

ali druge droge. Ravno tako poslabša<br />

že prisotne motnje, poveča tesnobnost,<br />

poglobi depresijo, povzroči več halucinacij<br />

pri psihozi. Naslednja pove<strong>za</strong>nost z<br />

zlorabo drog je ta, da je <strong>za</strong> otroke alkoholikov<br />

večja verjetnost, da so gensko<br />

bolj nagnjenji k razvoju samomorilnega<br />

vedenja.<br />

DRUŽINSKI DEJAVNIKI TVEGANJA<br />

Družinske dejavnike tveganja predstavljajo<br />

značilnosti družine, ločitev ali<br />

izguba staršev, psihične, fizične in spolne<br />

zlorabe v družini.<br />

Duševne motnje pri starših so najbolj<br />

odločilni dejavnik tveganja <strong>za</strong> razvoj<br />

samomorilnega vedenja in samopoškodovanja.<br />

Te duševne motnje so lahko<br />

depresivne ali tesnobne motnje, zloraba<br />

drog, antisocialna osebnostna motnja,<br />

še posebej pa družinska zgodovina samomorilnega<br />

vedenja. Izpostavljenost<br />

samomorilnemu vedenju v družini lahko<br />

deluje po principu modela, kar pomeni,<br />

da lahko postane družinskim članom<br />

misel na samomor kot način reševanja<br />

problemov, ko so v stresni situaciji, bližja.<br />

S tem pove<strong>za</strong>na je tudi večja verjetnost<br />

posnemanja podobnih oblik samomorilnega<br />

vedenja. Ali bo tovrstno vedenje<br />

staršev vplivalo na mladostnika, je v veliki<br />

veri odvisno od stališča članov družine<br />

do tovrstnega vedenja, od značilnosti in<br />

okoliščin samega dejanja in odnosa med<br />

člani družine.<br />

Veliko mladostnikov, ki se samopoškoduje<br />

ali samomorilno vede, navaja<br />

nasilje v družini. Navajajo telesne ali<br />

spolne zlorabe, čustveno in dejansko <strong>za</strong>nemarjenost,<br />

pomanjkanje pomembnih<br />

čustvenih vezi v družini in pretirano <strong>za</strong>prtost<br />

družine pred okoljem. V takšnih družinah<br />

so pogosti tudi konfliktni odnosi,<br />

slaba komunikacija med člani in nizka ali<br />

visoka pričakovanja staršev do otrok.<br />

Prav gotovo na tovrstno vedenje<br />

vpliva tudi socialno-ekonomski status<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

družine. Mnogi mladostniki, ki kažejo visoko<br />

tveganje <strong>za</strong> samomorilno vedenje<br />

in samopoškodovanje, izhajajo iz slabih<br />

socialnih razmer. Za take mladostnike so<br />

značilne številne prikrajšanosti. Raziskave<br />

so poka<strong>za</strong>le, da je v družinah tovrstnih<br />

mladostnikov prisotnih več dejavnikov,<br />

ki so med seboj prepleteni.<br />

Izguba staršev je pomemben dejavnik<br />

tveganja <strong>za</strong> razvoj samomorilnega<br />

vedenja in samopoškodovanja pri mladostniku.<br />

Izguba staršev <strong>za</strong>radi ločitve<br />

ima še pomembnejši vpliv kot izguba<br />

staršev <strong>za</strong>radi smrti. Otrok se laže sprijazni<br />

s smrtjo kot z ločitvijo, saj je smrt<br />

dokončna. Težave mladostnikov v ločenih<br />

družinah se <strong>za</strong>čno že prej, pred<br />

ločitvijo. Intenzivnost in pogostost konfliktov<br />

med staršema sta napovednika<br />

mladostnikovega samomorilnega vedenja<br />

in samopoškodovanja. Poka<strong>za</strong>lo se<br />

je, da so konflikti znotraj družine neposredno<br />

pove<strong>za</strong>ni s tovrstnim vedenjem,<br />

medtem ko dobri odnosi v družini predstavljajo<br />

varovalo pred njim.<br />

Fizična, psihična in spolna zloraba<br />

mladostnika so pomembni dejavniki<br />

tveganja <strong>za</strong> razvoj samomorilnega vedenja<br />

in samopoškodovanja pri mladostniku.<br />

Reakcije na zlorabe so različne<br />

pri dekletih in fantih. Pri dekletih se večkrat<br />

razvijejo zdravstvene in psihološke<br />

težave, pri fantih pa vedenjske motnje.<br />

DEJAVNIKI OKOLJA<br />

Dejavniki okolja izhajajo iz socialnega<br />

okolja mladostnika: iz šolskega okolja,<br />

vpliva interneta in drugih medijev.<br />

V mladostnikovem razvoju imajo<br />

pomembno vlogo odnosi s sovrstniki<br />

in obratno. Tako ima samomorilno vedenje<br />

in samopoškodovanje sovrstnika<br />

pomemben vpliv na mladostnika in<br />

predstavlja pomemben dejavnik tveganja<br />

<strong>za</strong> razvoj tovrstnega vedenje tudi pri<br />

njem. Lahko pride tudi do posnemanja.<br />

Tveganje je toliko večje, če se je mladostnik<br />

identificiral s sovrstnikom, če je<br />

mladostnik sovrstnikovo vedenje razumel<br />

tako, da je sovrstnik na tak način<br />

dosegel to, kar je želel, oziroma kar bi<br />

si sam želel (pozornost okolice, pobeg<br />

pred problemom). Težave v odnosih<br />

med sovrstniki, kot so prepiri, prekinitev<br />

prijateljstva, težave pri pridobivanju<br />

prijateljev in osamljenost, povečujejo<br />

možnost samomorilnega vedenja in samopoškodovanja.<br />

Pomemben dejavnik<br />

tveganja je tudi ustrahovanje sovrstnikov.<br />

Pri ustrahovanem mladostniku se<br />

lahko razvijejo številni vedenjski in psihološki<br />

simptomi, tudi depresija in tesnobnost.<br />

Omenjeno pa ima prav gotovo<br />

vpliv na razvoj samomorilnega in samopoškodovalnega<br />

vedenja.<br />

31

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

Šola ima osrednjo vlogo v življenju<br />

mladostnika, saj večino svojega časa<br />

preživi v šoli. Lahko bi dejali, da je drugi<br />

najpomembnejši socialni sistem, v<br />

katerega je mladostnik vključen, takoj<br />

<strong>za</strong> družino. Težave, pove<strong>za</strong>ne s šolo, ki<br />

lahko predstavljajo dejavnik tveganja <strong>za</strong><br />

razvoj samomorilnega in samopoškodovalnega<br />

vedenja pri mladostniku, sta<br />

najpogosteje šolski neuspeh in ustrahovanje<br />

s strani sovrstnikov. Zaradi slabega<br />

šolskega uspeha lahko <strong>za</strong>čne mladostnik<br />

dvomiti vase, razvije nizko samopodobo,<br />

tesnobo, depresivno razpoloženje.<br />

Morda <strong>za</strong>čne razmišljati tudi o samomorilnem<br />

vedenju kot o rešitvi problema.<br />

Samomorilno vedenje se lahko razvije<br />

pri mladostniku s trajnim učnim neuspehom,<br />

ki stalno utrjuje njegove občutke<br />

nesposobnosti in manjvrednosti. Ravno<br />

tako pri mladostniku z nenadnim, nepričakovanim<br />

neuspehom, še posebej, če je<br />

bil mladostnik prepričan v dober rezultat.<br />

Zelo pomembno vlogo imajo pričakovanja<br />

staršev v zvezi s šolskim uspehom ter<br />

mladostnikova želja po njihovi izpolnitvi.<br />

Po besedah nekaterih strokovnjakov naj<br />

bi bil najpogostejši vzrok <strong>za</strong> samomorilno<br />

vedenje v Sloveniji prav previsoka pričakovanja<br />

staršev do otrok. Ne smemo<br />

<strong>za</strong>nemariti tudi mladostnikovih težav z<br />

disciplino in nedovoljenim izostajanjem<br />

od pouka. To je lahko pomemben opozorilni<br />

znak, da se z mladostnikom nekaj<br />

dogaja in da se <strong>za</strong> tem lahko skriva tudi<br />

samomorilno vedenje ali samopoškodovanje.<br />

Tudi internet ima lahko vpliv na pojav<br />

samomorilnega in samopoškodovalnega<br />

vedenja med mladostniki. Mladostnik<br />

na internetu dostopa do veliko koristnih<br />

informacij in oblik pomoči kot tudi do<br />

škodljivih ali celo nevarnih informacij.<br />

Na internetu je mogoče najti ogromno<br />

spletnih strani z vsebinami o samomorilnem<br />

in samopoškodovalnem vedenju.<br />

Na določenih straneh bo mladostnik prišel<br />

do koristnih informacij, ki prispevajo k<br />

boljšemu razumevanju tovrstnega vedenja,<br />

na drugih pa lahko dobi informacije<br />

o tem, kje lahko poišče nasvet ali pomoč,<br />

če se sam sooča s tovrstnim vedenjem.<br />

Največje tveganje predstavljajo spletne<br />

strani z nasveti, kako storiti samomor ali<br />

kako se samopoškodovati, nekatere vsebine<br />

pa celo spodbujajo k tovrstnemu<br />

vedenju.<br />

Tudi mediji so lahko pomemben dejavnik<br />

tveganja <strong>za</strong> samomorilno in samopoškodovalno<br />

vedenje pri mladostnikih.<br />

Pomemben je način poročanja o tovrstnem<br />

vedenju, saj se lahko mladostnik<br />

identificira s predstavljenim posameznikovim<br />

dejanjem in v njem vidi rešitev<br />

tudi svojega problema. S tem pove<strong>za</strong>no<br />

je tudi tveganje posnemanja načina sto-<br />

32<br />

ritve takšnega dejanja. Ravno tako ne<br />

smemo <strong>za</strong>nemariti, da sen<strong>za</strong>cionalistično,<br />

»herojsko« in podobno predstavljanje<br />

tovrstnega vedenja lahko povzroči<br />

pri ljudeh sprejemanje takšnega vedenja<br />

kot sprejemljivega in običajnega reševanja<br />

problemov, kar pa prav gotovo ni<br />

prav in ni prava rešitev.<br />

DEJAVNIKI, KI ZMANŠUJEJO TVEGA-<br />

NJE<br />

Na manjše tveganje <strong>za</strong> samomorilno<br />

in samopoškodovalno vedenje vpliva odsotnost<br />

prej omenjenih dejavnikov. Treba<br />

je omeniti nekaj varovalnih dejavnikov, ki<br />

preprečujejo razvoj tovrstnega vedenja<br />

pri mladostniku. Tudi te dejavnike bomo<br />

razdelili v individualne, družinske in dejavnike<br />

okolja.<br />

Individualni dejavniki so: dobre socialne<br />

spretnosti, visoka samopodoba,<br />

<strong>za</strong>upanje vase in v svoje sposobnosti,<br />

sposobnost iskanja pomoči v stresnih situacijah<br />

in iskanje nasvetov pri pomembnih<br />

odločitvah, odprtost <strong>za</strong> upoštevanje<br />

predlogov in izkušenj drugih ljudi, odprtost<br />

<strong>za</strong> sprejemanje novega znanja.<br />

Družinski dejavniki so: dober odnos s<br />

starši in drugimi družinskimi člani, podpora<br />

družine, zgled <strong>za</strong> konstruktivne načine<br />

reševanje stresnih situacij.<br />

Dejavniki okolja so: dobra socialna<br />

integracija (prostočasne dejavnosti), dober<br />

odnos s sovrstniki, z učitelji in drugimi<br />

pomembnimi odraslimi ter podpora z<br />

njihove strani.<br />

Varovalnih dejavnikov ne smemo<br />

prezreti, temveč jih je treba krepiti. Tako<br />

bomo zmanjšali možnost tveganega vedenja<br />

in s tem samomorilnega in samopoškodovalnega<br />

vedenja.<br />

Izrednega pomena je preventiva,<br />

vendar se policisti s tem področjem ne<br />

ukvarjamo sistematično. Najpomembnejšo<br />

vlogo pri prepoznavanju in preprečevanju<br />

samomorilnega vedenja in<br />

samopoškodovanja imajo starši, šolski<br />

svetovalni delavci in učitelji, zdravniki in<br />

drugi delavci v šolskih ambulantah, sovrstniki<br />

in drugi.<br />

NAMESTO ZAKLJUČKA<br />

Ali sta samomorilno vedenje in samopoškodovanje<br />

med mladostniki v Sloveniji<br />

redek pojav Raziskave kažejo, da<br />

ne. Samomor je po raziskavah na tretjem<br />

mestu kot vzrok smrti med mladostniki.<br />

V Sloveniji si življenje v<strong>za</strong>me okoli 600<br />

ljudi letno. Od tega je okoli 20 mladostnikov.<br />

Poskusov samomora pa je približno<br />

dvajsetkrat toliko. Leta 1999 je bila med<br />

slovenskimi srednješolci opravljena raziskava<br />

o samomorilnem vedenju. Raziskava<br />

je poka<strong>za</strong>la, da je kar 31,1 % fantov in<br />

VArNOST<br />

45,1 % deklet že razmišljalo o samomoru,<br />

6,8 % fantov in 13,5 % deklet v starosti od<br />

14 do 19 let pa je poročalo o tem, da so<br />

samomor že poskušali izvesti. Poudariti<br />

je treba, da v raziskavo niso bili <strong>za</strong>jeti<br />

mladostniki, ki se niso šolali, <strong>za</strong>to je podatek<br />

<strong>za</strong> splošno populacijo mladostnikov<br />

pri nas verjetno še višji. Mladostniki, ki ne<br />

obiskujejo šole, so običajno izpostavljeni<br />

tudi večjemu številu dejavnikov tveganja.<br />

Po podatkih drugih raziskav, ki sicer niso<br />

bile narejene v Sloveniji, pa lahko ugotovimo,<br />

da se približno 10 % mladostnikov<br />

samopoškoduje. Iz navedenega vidimo,<br />

da je delež samomorilnega in samopoškodovalnega<br />

vedenja med mladostniki<br />

ne<strong>za</strong>nemarljiv. Zaradi tega je <strong>za</strong>lo pomembno,<br />

da se naučimo prepoznavati<br />

dejavnike tveganja, ki lahko mladostnika<br />

privedejo do tovrstnega vedenja. Še pomembneje<br />

pa je, da skušamo, kolikor je v<br />

naši moči, preprečiti dejavnike tveganja<br />

in okrepiti varovalne dejavnike.<br />

LITERATURA IN VIRI<br />

— Crawford, M., Thomas, O.,Khan, N., Kulinskaya,<br />

E. (2007). Psychosocial interventions<br />

following self-harm. British Jurnal Of<br />

Psyhiatry, 190, 11–17.<br />

— Fortune, S., Hawton, K. (2005). Deliberate<br />

Self-Harm in Children and Adolescents: A<br />

Reasearch Update. Curr Opin Psychiatry,<br />

18 (4), 401–406.<br />

— Haqqi, S. (2008). Suicide and Domestic<br />

Violence: could There Be a Correlation<br />

Medscape, 10 (12), 287.<br />

— Jeffrey, S. (2007). Suicide in Youth and<br />

Young Adults Skiped in 2003–2004: CDC<br />

Report. Medscape Medical News.<br />

— Lubell, K., Kegler, S., Crosby, A., Karch, D.<br />

(2007). Suicide Trends Among Youghts<br />

and Yung Adults Aged 10–24 Years.<br />

MMWR, 56 (35), 912-915.<br />

— Marušič, A., Roškar, S. (2003). Slovenija s<br />

samomorom ali brez. Ljubljana DZS.<br />

— Owens, D., Horrocks, J., House, A. (2002).<br />

Fatal and non-fatal repetition of self-harm.<br />

British Jurnal Of Psyhiatry, 181, 193–199.<br />

— Portzky, G., Van Heeringen, K. (2007). Deliberate<br />

Self-Harm in Adolescents. Curr<br />

Opin Psychiatry, 20 (4), 337–342.<br />

— Spletna stran Centers for Disease Control<br />

and Prevention. URL: http://www.cdc.<br />

gov/<br />

— Spletna stran Inštituta <strong>za</strong> varovanje zdravja<br />

Republike Slovenije. URL: http://www.<br />

ivz.si/<br />

— Tančič, A., Puštovan, V. (2008). Spregovorimo<br />

o samomoru. Ljubljana, Inštitut <strong>za</strong><br />

varovanje zdravja Republike Slovenije.<br />

— Timms, P. (2006). Self-Harm. London, The<br />

Royal Gollege fo Psychiatrists.<br />

— Tomori, M. (1999). Suicide risk in high<br />

school students in Slovenia. Crisis, 20 (1),<br />

23–27.<br />

— Tomori, M., Stergar, E., Pinter, B., Rus Makovec,<br />

M. in Stikovič, S. (1998). Dejavniki<br />

tveganja pri slovenskih srednješolcih.<br />

Ljubljana, Psihiatrična klinika Ljubljana.<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

Nova aplikacija<br />

Kalkulator <strong>za</strong> izračun časa bivanja na<br />

schengenskem območju na PU Maribor<br />

Albin Gradišnik<br />

Anton Cafuta<br />

V letu 2008 je bilo na območju PU Maribor obravnavanih 824 kršitev nedovoljenega prebivanja, kar v slovenskem merilu<br />

znaša kar 42,80 % vseh ugotovljenih kršitev. Gibanje tovrstnih kršitev se je nadaljevalo tudi v letu 2009, saj je bila<br />

v prvem polletju obravnavana že 501 kršitev, kar v slovenskem merilu pomeni 46,47 % vseh kršitev. Policisti na mejnih<br />

prehodih in v notranjosti so imeli v postopkih s tujci nemalo težav pri izračunu časa bivanja na območju držav pogodbenic<br />

konvencije v skladu s 13. členom Zakona o tujcih. Računanje časa dovoljenega bivanje je podaljševalo postopek s<br />

tujcem. Poleg tega je pogosto prihajalo do napačnih izračunov, še zlasti, ko je oseba imela več vstopov in izstopov.<br />

Policisti so izražali potrebo po pripomočku, ki bi jim omogočal avtomatično računanje dovoljenega časa bivanja na<br />

območju držav pogodbenic konvencije (schengenskem območju). Potrebe policistov po tovrstnem pripomočku in nenehno<br />

opo<strong>za</strong>rjanje enot na nepravilnosti pri izračunu dovoljenega časa bivanja so vodile v izdelavo nove aplikacije,<br />

imenovane Kalkulator <strong>za</strong> izračun bivanja na schengenskem območju.<br />

CALCULATOR OF DURATION OF STAY IN THE SCHENGEN AREA: a new application used by the Maribor Police Directorate / In<br />

2008, the Maribor Police Directorate considered 824 infringements of illegal stays in the Schengen area, accounting for 42.80% of<br />

all established similar infringements concerning Slovenia. This dynamic has continued through 2009, when in the first half-year<br />

501 cases of infringements were established, or 46.47% of all established infringements in Slovenia. In dealing with foreigners, the<br />

cross-border and inland police had to overcome many difficulties in calculating the precise duration of their stay in the territory of<br />

parties to the Convention in accordance with Article 13 of the Aliens Act. The legal stay calculating procedure very often resulted in<br />

a long processing time. In addition, erroneous calculations of stay were frequent, particularly in cases of multiple entries and exits<br />

by foreigners.<br />

In such circumstances, the police expressed the need for an appropriate tool to facilitate automatic calculation of legal stay in the<br />

territory of the parties to the Convention (Schengen area). The need for such a tool and repeated warnings by the police of irregularities<br />

in calculating the duration of stay of foreigners finally resulted in a new application called the Calculator of Duration of Stay<br />

in the Schengen Area.<br />

PRISTOP K REŠITVI<br />

Ideja je prišla s strani policijskega inšpektorja v SUP PU Maribor<br />

Antona Cafute. Aplikacijo, ki deluje v programskih jezikih<br />

Hyper Text Markup Language (v<br />

nadaljevanju: HTML) in JavaScript<br />

(v nadaljevanju: JS), je kot spletno<br />

stran v delujočo obliko izdelal<br />

policijski inšpektor v OKC PU Maribor<br />

Albin Gradišnik. Ta rešitev je<br />

v koraku s časom, je primerna in<br />

testirana ter <strong>za</strong>jema vse komponente,<br />

s katerimi je mogoče uresničiti<br />

<strong>za</strong>htevane cilje. HTML in JS<br />

sta bila izbrana <strong>za</strong>radi ekonomičnosti<br />

rešitve. HTML lahko pišemo<br />

z vsakim urejevalnikom besedil in<br />

<strong>za</strong> programiranje ne potrebujemo<br />

drage programske opreme. Lahko<br />

ga tudi kombiniramo s PHP in<br />

drugimi programskimi jeziki ob<br />

razvoju te programske kode v prihodnosti.<br />

JS pa je odprt programski<br />

jezik, katerega lahko brezplačno<br />

uporablja vsakdo, ne da bi pri<br />

tem potreboval licenco. Podpirajo<br />

pa ga vsi spletni brskalniki.<br />

Aplikacija Kalkulator <strong>za</strong> izračun<br />

časa bivanja na schengenskem območju<br />

je spletna aplikacija. Dostop do nje je možen na vseh računalnikih,<br />

ki so pove<strong>za</strong>ni v omrežje policije in imajo brskalnik<br />

Internet Explorer. Aplikacijo je mogoče poganjati tudi direktno<br />

Slika 1: Kalkulator <strong>za</strong> izračun časa bivanja na schengenskem območju kot spletna stran<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

33

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

iz LAN omrežja in celo s trdega diska posameznega računalnika<br />

ob predhodni namestitvi ciljne mape na trdi disk. Aplikacija<br />

deluje tudi preko oddaljenega namizja na oddaljenem računalniku.<br />

Za delovanje je potrebnega vsega 1,84 MB prostora<br />

na strežniku. Na uporabnikovem računalniku pa potrebujemo<br />

le enega od internetnih brskalnikov (Internet Explorer, Mozilla<br />

Firefox, Opera, Apple Safari, Netscape Navigator …) .<br />

MOŽNOST ŠIROKE UPORABE<br />

Aplikacija je pripravljena <strong>za</strong> širšo uporabo. Do nje je mogoče<br />

dostopati preko strežnika PU Maribor, na katerem je postavljen<br />

»portal meja«, ki služi usposabljanju policistov na PU<br />

Maribor. V bodoče bo mogoče navedeno aplikacijo preseliti na<br />

strežnik policije in dostop do nje omogočiti preko intranetnih<br />

strani policije.<br />

DELO Z APLIKACIJO V PRAKSI<br />

Dovoljen čas bivanja ugotavljamo preko žigov mejne kontrole<br />

(vstop–izstop). Po izbiri ustreznega datum vstopa in izstopa<br />

pritisnemo na gumb »IZRAČUNAJ«. V poljih »na Schengenskem<br />

območju je bival« in »lahko biva – prekoračil« se nam<br />

izpiše čas bivanja znotraj držav članic konvencije.<br />

Kalkulator samodejno kontrolira pravilnost podatkov po<br />

logičnem <strong>za</strong>poredju Gregorijanskega koledarja (vstop tujca je<br />

VArNOST<br />

vedno pred izstopom). Če smo podatke v polja vnesli napačno,<br />

nas kalkulator na to opozori. Programska koda pa prepreči<br />

izračun. To opozori policista, da sta postopek ugotavljanja dolžine<br />

bivanja in delo s kalkulatorjem napačna.<br />

V skladu s 13. členom Zakona o tujcih kalkulator izračuna<br />

še interval šestmesečnega obdobja <strong>za</strong> na<strong>za</strong>j in <strong>za</strong> vnaprej. Podatek<br />

o šestmesečnem obdobju policistu pomaga pri določanju<br />

časovnega obdobja, na katerega se bo kontrola omejila.<br />

V kalkulator je vključeno tudi okno z opisom <strong>za</strong>ščitnih elementov<br />

vizuma kot pripomoček policistom <strong>za</strong> prepoznavanje<br />

ponaredkov oz. prenaredkov <strong>za</strong> preprečevanje nelegalnih migracij<br />

in kaznivih dejanj zoper pravni promet.<br />

Na koncu je dodana še spletna pomoč. Ob kliku na gumb<br />

»Pomoč« je uporabniku aplikacije vedno na voljo opis, kako<br />

se ta aplikacija uporablja.<br />

POPOTNICA APLIKACIJI<br />

Avtorja aplikacije imata dokaj dobro strokovno znanje s<br />

področja mejnih <strong>za</strong>dev in tujcev. Oba si tudi v prihodnje želita<br />

delati predvsem na tem področju. Poleg tega pa imata tudi<br />

druga znanja, <strong>za</strong>to želita to znanje izkoristiti tako <strong>za</strong>se kot<br />

v dobro policijske organi<strong>za</strong>cije. Upata tudi, da jima bo druga<br />

stran stopila naproti in njun trud prepoznala v široki uporabi<br />

te aplikacije.<br />

Poslovni bonton in poslovna darila –<br />

kultura poslovnega komuniciranja<br />

Vanja Bratušek<br />

Časi in razmere se hitro spreminjajo; prav tako se hitro spreminjajo tudi nekatera pravila lepega vedenja, obenem pa<br />

nastajajo nova. Poslovni svet je arena, v kateri eni zmagujejo, drugi so poraženi. Posledice in napake so hude, k temu<br />

pa prispeva tudi poslovni bonton.<br />

Marsikdo meni, da je olikano vedenje <strong>za</strong>pletena veščina, ki velja samo v visoki družbi, diplomaciji in v kraljevih hišah.<br />

Pa ni tako, pravila bontona – lepega vedenja veljajo tudi v poslovnem svetu. Olikano vedenje v prvi vrsti predstavlja nas<br />

same in ne na<strong>za</strong>dnje organi<strong>za</strong>cijo, v kateri smo <strong>za</strong>posleni. Za povprečno razgledanega človeka je najbolj naravna stvar<br />

na svetu. Olika temelji na osnovnih pravilih, ki smo se jih že zdavnaj naučili; naučili so nas jih starši, šola, družba, potrjujeta<br />

pa jih zdrava pamet in občutek.<br />

Slovenija prihaja z globali<strong>za</strong>cijo v stik z razvitimi državami, ki imajo že desetletja v vrtcih in šolah programe o lepem<br />

vedenju. Uspešni poslovneži v svetu se kot odrasle osebe ne ukvarjajo več z osnovami pozdravljanja, predstavljanja,<br />

primernega oblačenja, ker so se vsega tega naučili že v rani mladosti. Svojo energijo vlagajo v potrebna znanstva, gospodarska<br />

in politična znanja, da lažje dosegajo želene uspehe (povzeto po Dreo: 2003, 9).<br />

BUSINESS ETIQUETTE AND BUSINESS GIFTS – THE CULTURE OF BUSINESS COMMUNICATION / Times and circumstances change quickly;<br />

some rules of proper behaviour similarly change quickly, while at the same time new ones are created. The business world is an<br />

arena in which some win and some lose. Consequences and mistakes are serious, and business behaviour also contributes to this.<br />

Many believe that good behaviour is a complicated skill that only applies in high society, diplomacy and in royal houses. However, this<br />

is not so, the rules of etiquette – good behaviour – also apply in the business world. Good behaviour is first of all the presentation of ourselves<br />

and, not least, the organisation in which we are employed. For an average person it is the most natural thing in the world. Good<br />

manners are based on basic rules that we already learned long ago; we were taught them by our parents, school, society, and they are<br />

confirmed by common sense and sensitivity.<br />

With globalisation, Slovenia is coming into contact with developed countries, which have had programmes of good behaviour in kindergartens<br />

and schools for years. Successful business persons in the world as adults no longer deal with basic greetings, presenting<br />

themselves and suitable dress, because they have already learned all that in tender youth. They invest their energy in the required<br />

knowledge, economic and political knowledge, in order more easily to achieve the desired success (summarised from Dreo: 2003, 9).<br />

34<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

OPREDELITEV POJMOV POSLOVNEGA<br />

KOMUNICIRANJA IN POSLOVEGA BON-<br />

TONA<br />

Vloga in pomen poslovnega komuniciranja<br />

Kultura sodobnega poslovnega komuniciranja<br />

sega dosti bolj na široko, kot<br />

smo vajeni misliti. Če se hočemo pridružiti<br />

svetu, moramo pristati na že uveljavljene<br />

modele. Zato moramo v komunikacijskem<br />

procesu delovati profesionalno. Okolje in<br />

svet ne verjameta samo našim besedam<br />

o tem, kakšni smo, raje nas presojata po<br />

tem, kako ravnamo. Ves sodobni svet temelji<br />

na načelih hitrega in uspešnega komuniciranja.<br />

Poslovno komuniciranje je oblika javnega<br />

komuniciranja z nekaterimi posebnostmi:<br />

v njem se prepletajo stiki delovne<br />

skupine s komuno, delavci med seboj ipd.<br />

Tako kot povsod se tudi v poslovnem komuniciranju<br />

moramo kar najprej izpopolnjevati.<br />

Filozof se še lahko požvižga na<br />

to, kaj drugi mislijo o njem, poslovnež pa<br />

si tega žal ne more dovoliti (povzeto po<br />

Osredečki: 1990, 6).<br />

Spretno poslovno komuniciranje prispeva<br />

k želji vsakega človeka – da bi ga<br />

drugi razumeli in spoštovali. Zato v modernem<br />

svetu, z razvitimi tržnimi odnosi,<br />

uspevajo tisti, ki znajo na nevsiljiv način in<br />

s sredstvi, ki so nam vsem na voljo, poka<strong>za</strong>ti,<br />

da jim ni vseeno <strong>za</strong> stranko.<br />

Za stike z javnostjo je dobro poslovno<br />

komuniciranje nadvse pomembno. Naložba<br />

v poslovni bonton je najcenejša, ima pa<br />

odločilno vlogo pri ustvarjanju dobička, ki<br />

pa se ne kaže vedno v gmotni obliki.<br />

Olika pri besednem in pisnem poslovnem<br />

komuniciranju<br />

Olika je v bistvu komuniciranje – sporočanje,<br />

da je naše vedenje bolj ali manj<br />

skladno s pričakovanji vanj vpletenih ljudi.<br />

Olikano je tisto vedenje, ki vpletenim prinaša<br />

koristi, ki je uglajeno, prijetno.<br />

Olikano ali neolikano je tisto sporazumevanje,<br />

ki služi usklajevanju stališč, skupnemu<br />

snovanju <strong>za</strong>misli ipd. Poslovna olika<br />

pa se najbolj kaže prav tukaj (povzeto po<br />

Tavčar: 1997, 29).<br />

Besedno sporazumevanje je veščina, ki<br />

je značilna <strong>za</strong> človeka in je ne zmore nihče<br />

drug v živem svetu. Besedno sporazumevanje<br />

je nenadomestljivo v poslovanju in<br />

poslovnem življenju. Ta znanja spadajo v<br />

osnovno usposobljenost vsakega menedžerja.<br />

Temelji na besednem komuniciranju,<br />

skoraj vedno pa jo spremlja tudi nebesedna<br />

komunikacija – govorica telesa,<br />

ton glasu ipd.<br />

Olikano poslovno komuniciranje je <strong>za</strong><br />

vpletene prijetno, pošteno, koristno.<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

V besedno poslovno komuniciranje<br />

štejemo (povzeto po Tavčar: 1997, 29):<br />

Poslovni razgovor in pogajanja, ponavadi<br />

med dvema osebama; olikan poslovni<br />

razgovor terja aktivno poslušanje,<br />

vljudno spraševanje, spoštovanje<br />

časa in dogovorov.<br />

Poslovni sestanek, kjer sodeluje manjša<br />

skupina ljudi. Olikan poslovni sestanek<br />

terja skrbno pripravo in pozorno izbiranje<br />

udeležencev, spretno in pošteno<br />

vodenje in dobre sklepe.<br />

Poslovna predstavitev, ki se je udeleži<br />

velika skupina ljudi, terja dobro pripravo,<br />

veščo dramaturgijo izvedbe in<br />

vljudne odnose z udeleženci.<br />

Pisno komuniciranje je okornejše, vendar<br />

trajnejše od govornega. V preteklosti<br />

je bilo temelj poslovnega komuniciranja,<br />

danes pa služi le <strong>za</strong> pomembnejše <strong>za</strong>deve.<br />

Tukaj ima poseben pomen slog pisanja,<br />

ličnost in pravopis. Izraža pisca in njegovo<br />

organi<strong>za</strong>cijo. Je odsev menedžerjeve<br />

osebne kulture, izobraženosti, razgledanosti.<br />

»Nepismeno« napisano pismo razume<br />

prejemnik kot podcenjevanje.<br />

Izogibati se je treba žargonskih izrazov<br />

in tujk. Poslovno pismo ni literatura. Vanj<br />

tudi nikoli ne sodijo žaljivke, opravljanje<br />

ipd.<br />

V pisno poslovno komuniciranje štejemo<br />

(povzeto po Tavčar: 1997, 41):<br />

Kratka pisna sporočila: poslovno pismo<br />

in kratki opomnik. Olikana pisma so<br />

enostavna in pregledna, jezikovno korektna,<br />

spoštljiva, obzirna in vljudna.<br />

Daljša pisna sporočila: poročila, predlogi,<br />

analize, projekti, elaborati. Velja<br />

enako kot <strong>za</strong> kratka pisna sporočila.<br />

Prvi vtis<br />

V življenju je veliko stvari odvisnih od<br />

tega, kakšen prvi vtis dobijo ljudje o nas.<br />

Ne glede na priložnost in razgovore, se odloča<br />

o naši prihodnosti. Za prvi vtis imamo<br />

vedno le eno priložnost, popravnega izpita<br />

ni. Ljudem okoli sebe oddajamo signale,<br />

s pomočjo katerih si ustvarjajo sliko o nas<br />

– bodisi pozitivno, bodisi negativno. Prvi<br />

vtis je sestavljen tako: 55 % – neverbalna<br />

komunikacija (oči, pričeska, noge, roke,<br />

obleka, ipd.), 38 % – zvok glasu (cvileč, prijeten,<br />

žameten ipd.) in 7 % – verbalna komunikacija<br />

(poslušamo povedano) (povzeto<br />

po Dreo: 2003, 10-11). Vse to človek<br />

ob prvem srečanju ocenjuje od 15 do 90<br />

sekund. Časovni razmik je v velikem razponu,<br />

kar pa je seveda odvisno od starosti<br />

ljudi. Ljudje, stari od 40 let naprej, potrebujejo<br />

do 90 sekund, da si ustvarijo prvi<br />

vtis o sogovorniku.<br />

Vpliv prvega vtisa nas spremlja ves čas<br />

poznanstva. Če prvi vtis ni dosegel želenega<br />

učinka, je <strong>za</strong> njegov popravek potrebnega<br />

veliko časa.<br />

Osnove lepega vedenja<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

Če hočemo, da nas bodo ljudje cenili,<br />

bodimo pokončni, neodvisni in samosvoji.<br />

Držimo se svojih pravil in načel – da nas<br />

bodo imeli <strong>za</strong> značajne, pa vendar vljudne<br />

in ne preveč težavne. Ker živimo v družbi,<br />

se moramo okolju tudi prilagajati. Osnovna<br />

pravila lepega vedenja moramo upoštevati<br />

vedno in povsod. Za svoje vedenje<br />

smo odgovorni sami. Lepo vedenje odpira<br />

mnoga vrata in pozitivno deluje na poslovne<br />

partnerje. Cilj olikanega vedenja sta<br />

<strong>za</strong>upanje in naklonjenost.<br />

Tri osnovne vrline, ki bodo med sodelavci<br />

vedno naletele na pozitiven odziv, so:<br />

prijaznost, nasmeh in vljudnost. Prijaznost<br />

je lastnost, s katero lažje navezujemo stike.<br />

Večinoma delamo <strong>za</strong> denar, kar nekaj pa<br />

naredimo tudi <strong>za</strong>stonj. To pozitivno vpliva<br />

na naše telesno in duševno počutje. Z nasmehom<br />

naredimo ugoden vtis na sočloveka.<br />

Z njim lahko premagamo <strong>za</strong>drego.<br />

Biti mora neprisiljen in prisrčen. Vljudnost<br />

pa ustvarja ugled in <strong>za</strong>upanje. Bodimo<br />

vljudni, tako si lahko pridobimo med sodelavci<br />

velik ugled, <strong>za</strong>upanje in spoštovanje.<br />

Pozdravljanje<br />

Pozdravljanje je osnova bontona. Pozdraviti<br />

je lepo in vljudno. Že staro pravilo<br />

pravi, da je bolje pozdraviti desetkrat kot<br />

enkrat, odzdraviti pa je obvezno. Pozdravljanje<br />

mora biti prisrčno, z izrazom spoštovanja<br />

do tistega, katerega pozdravljamo.<br />

Pozdrav niso le besede, vključuje tudi<br />

prijazen pogled, prijazen izraz na obrazu,<br />

nasmeh ipd. (povzeto po Popovič in Zajc:<br />

2002, 29-30). Vedno pozdravimo jasno,<br />

glasno in pozdravljenega pogledamo v<br />

oči. V znak spoštovanja tudi pokimamo.<br />

Dvigovanje klobukov in telesni nagibi niso<br />

več moderni (povzeto po Dreo: 2003, 39).<br />

Če nekoga pozdravimo, pa ne dobimo<br />

nobenega odgovora, je to žaljivo.<br />

Zato pozdravimo še dva- do trikrat in se<br />

tako prepričamo, da pozdravljeni noče odzdraviti<br />

oz. odgovoriti. Potem prekinemo s<br />

pozdravljanjem. S temi ljudmi se ni treba<br />

obremenjevati, saj je nekaj narobe z njimi<br />

in ne z nami. Taki ljudje velikokrat mislijo,<br />

da so nekaj več od drugih. Ta pojav je zelo<br />

pogost v slovenskih vodstvenih strukturah.<br />

Pozdravljamo tako (povzeto po Dreo:<br />

2003, 39):<br />

Od 8. do 9. ure se <strong>za</strong>čne pozdravljati<br />

z »dober dan« in s tem pozdravom se<br />

pozdravlja do 18. ure v zimskem času<br />

in do 20. ure v poletnem času, ko je<br />

dan daljši.<br />

Od teh popoldanskih ur naprej se do<br />

polnoči ali do 1. ure zjutraj pozdravlja<br />

z »dober večer«.<br />

Od teh zgodnjih jutranjih ur pa do 8. ali<br />

9. ure se pozdravlja z »dobro jutro«.<br />

35

STROKOVNI PRISPEVKI<br />

Takšno pozdravljanje je sprejemljivo v<br />

poslovnem svetu, v <strong>za</strong>sebnem življenju in<br />

po telefonu. Vsa ostala pozdravljanja, kot<br />

so »zdravo«, »čao«, »hallo«, ipd. niso <strong>za</strong>želena.<br />

Če nas kdo tako pozdravi, mu enako<br />

odzdravimo.<br />

Nikoli ne pozdravljamo s cigareto v<br />

ustih, z rokami v žepu, pa tudi žvečilni<br />

gumi v ustih ni primeren. Vedno pozdravljamo<br />

spoštljivo, saj s tem kažemo srčno<br />

kulturo.<br />

Velja pa si <strong>za</strong>pomniti tudi naslednja<br />

pravila, ki veljajo po bontonu (povzeto po<br />

Dreo: 2003, 39):<br />

Podrejeni pozdravi nadrejenega.<br />

Vedno pozdravi moški žensko.<br />

Mlajši pozdravi starejšega.<br />

Prvi pozdravi tisti, ki vstopi v prostor.<br />

Prvi pozdravi tisti, ki pristopi ali prisede.<br />

V hribih, čakalnicah, ipd. pozdravljamo<br />

tudi neznance (tako, kot je to veljalo v<br />

preteklosti).<br />

Pozdravljanje je pogosto pove<strong>za</strong>no s<br />

predstavljanjem in rokovanjem.<br />

Predstavljanje<br />

Predstavlja gostitelj, mentor, znanec,<br />

prijatelj. Lahko pa se predstavimo tudi sami.<br />

Predstavitev obsega ime in osnovne<br />

informacije o osebi. Vedeti moramo, da<br />

vsakemu človeku ime in priimek veliko pomenita,<br />

<strong>za</strong>to ju spoštujmo in vedno pravilno<br />

izgovorimo ter pogosto uporabljamo.<br />

Tudi pri predstavljanju veljajo določena<br />

pravila – prednostne razvrstitve, <strong>za</strong>to<br />

predstavimo (povzeto po Tavčar: 1997,<br />

22–23):<br />

prišleka navzočim,<br />

podrejenega nadrejenemu in nato<br />

obratno,<br />

moškega ženski in nato obratno,<br />

mlajšega starejšemu in nato obratno,<br />

neznanega znancem in nato obratno,<br />

sami se predstavimo posamezniku ali<br />

skupini.<br />

Pogosto se zgodi, da slabo slišimo ali<br />

razumemo ime. Vedno takoj še enkrat<br />

vprašajmo: »Bi prosim še enkrat ponovili<br />

svoje ime Slabo sem slišala.« Tudi mi svoje<br />

ime povemo počasi in razločno.<br />

Rokovanje<br />

Ko se rokujemo, moramo vedno vstati<br />

in pozdraviti, to je odraz spoštovanja.<br />

Pristopimo k osebi in na razdalji približno<br />

45 cm iztegnemo roko, zgornji del roke iztegnemo<br />

v kotu 75 stopinj glede na telo,<br />

spodnji del roke naj tvori z zgornjim delom<br />

roke kot 90 stopinj. Z desno nogo stopimo<br />

naprej ali pa stojimo z nogami skupaj. Leva<br />

roka naj sproščeno visi ob telesu. Desna<br />

36<br />

roka primerno stiska roko partnerja, ki ga<br />

gledamo v oči, spregovorimo prijazno besedo,<br />

povemo ime in priimek, se nasmehnemo.<br />

Tako rokovanje daje posebno noto<br />

prvemu vtisu ali srečanju.<br />

Najnovejši bonton upošteva usmeritve<br />

poslovnega sveta. Pri predstavljanju,<br />

rokovanju in pozdravljanju se upošteva<br />

hierarhična lestvica. Če hierarhija ni prisotna<br />

ali se ne ve, kdo je kdo, veljajo pravila<br />

bontona.<br />

Tudi pri rokovanju veljajo določena<br />

pravila (povzeto po Dreo: 2003, 38):<br />

ženska prva poda roko moškemu;<br />

nadrejeni odloča, s kom se bo rokoval;<br />

starejši ponudi roko mlajšemu;<br />

rokovanje v skupini: moški – moški,<br />

ženska – ženska, v družbi se rokujejo<br />

ženske z žensko, ženske z moškimi in<br />

šele nato moški z moškimi. Rokujemo<br />

se samo dvakrat na dan z isto osebo,<br />

ob prihodu in odhodu;<br />

gostitelj – gost: na sprejemih in prireditvah<br />

se rokujemo najprej z gostiteljem<br />

in nadaljujemo z ostalimi gosti<br />

ali samo z nagibom glave pozdravimo<br />

ostale.<br />

Velja pa pravilo, da vedno sprejmemo<br />

ponujeno roko <strong>za</strong> rokovanje.<br />

Poslavljanje<br />

Oditi brez pozdrava ni olikano. Če odhajajo<br />

vsi naenkrat, je poslavljanje preprosto,<br />

ponavadi vsevprek. Stisnemo roko,<br />

rečemo kako ljubeznivo besedo ipd. Obvezno<br />

se moramo posloviti od gostitelja,<br />

sklicatelja, vodje sestanka, od drugih, kot<br />

narekujejo okoliščine.<br />

Če odhajamo prvi iz manjše skupine, je<br />

prav, da to napovemo: »Žal mi je, ampak<br />

bom morala iti – čez eno uro imam sestanek.«,<br />

potem vstanemo in se poslovimo od<br />

vseh skupaj. Od okoliščin je odvisno, ali se<br />

poslavljamo od vsakega posebej, ker je to<br />

lahko preveč moteče.<br />

Brez slovesa, potiho, odidemo le iz zelo<br />

velikih skupin, kjer nas nihče ne bo posebno<br />

pogrešil. A tudi takrat, če je le mogoče,<br />

se poslovimo od gostitelja in mu rečemo<br />

nekaj ljubeznivih besed, se <strong>za</strong>hvalimo <strong>za</strong><br />

povabilo, se poslovimo, potem pa neopazno<br />

odidemo.<br />

POSLOVNI BONTON IN OSEBNA UREJE-<br />

NOST<br />

Osebna urejenost je zelo pomembna,<br />

ker sporoča: »Če izgledaš dobro, kot iz<br />

škatlice, potem imaš tudi urejeno “podstrešje”.«<br />

Včasih so take trditve nerealne,<br />

saj se o tem kaj hitro prepričamo, ko s<br />

poslovnežem <strong>za</strong>čnemo sodelovati. Vendar<br />

vzorec, ki ga nosimo v sebi, odloča o<br />

tem, kako bomo človeka presodili in spoštovali.<br />

VArNOST<br />

Enotna oblačila so stara toliko kot delitev<br />

dela v človeški družbi in imajo poleg<br />

praktične še simbolično veljavo. Povrh so<br />

pomembna podoba organi<strong>za</strong>cije. V poslovnem<br />

svetu je <strong>za</strong>upanje prvo. Zaupamo<br />

starejšim, častivrednim poslovodnikom,<br />

vemo, koliko velja njihova beseda.<br />

Zaupamo tudi mlajšim – če so na pogled<br />

podobni prvim. Standardna, uglajena poslovna<br />

obleka naj ne bo obveznost in prisila,<br />

ampak koristno sredstvo in pravica.<br />

Pri obleki ne gre le <strong>za</strong> slog, temveč tudi<br />

<strong>za</strong> vzdrževanje, predvsem pa <strong>za</strong> brezhibno<br />

čistočo. Tu velja omeni tudi osebno nego,<br />

ki <strong>za</strong>jema preprečevanje neprijetnih<br />

vonjev (telesa in ustne votline), nego nog,<br />

rok, lasišča, obra<strong>za</strong>, brade in brkov, ipd.<br />

Ženska poslovna oblačila<br />

Ženska poslovna obleka je manj standardizirana<br />

kot moška. Vedno mora biti<br />

elegantna, kakovostna in skladna. Na prvem<br />

mestu je kakovost materialov in izdelave;<br />

druga je nevtralnost, sprejemljiva<br />

<strong>za</strong> večino ljudi v poslovnem svetu; tretja je<br />

praktičnost. Seveda to ne pomeni, da bi se<br />

morale poslovne ženske oblačiti kot možače,<br />

pač pa gre tu <strong>za</strong> <strong>za</strong>vzemanje <strong>za</strong> mirno<br />

elegantnost in žlahtno ženskost (povzeto<br />

po Tavčar: 1997, 91).<br />

Priporočila <strong>za</strong> poslovno žensko:<br />

naj se v vseh okoliščinah obnaša kot<br />

ženska;<br />

naj bo tudi videti kot ženska;<br />

naj se tudi v poklicu oblači kot ženska;<br />

naj bo urejena kot ženska;<br />

izogiba naj se pretiravanju v modi, <strong>za</strong>peljivosti,<br />

blišču in barvah.<br />

Za poslovni svet ni primerno: vse, kar<br />

je prozorno, majice z napisi, športni copati,<br />

kratke hlače, pletenine, kavbojke, sandali<br />

in natikači, vse, kar izziva, in vse, kar je kič.<br />

Moška poslovna oblačila<br />

Moške poslovne obleke so standardne.<br />

Biti morajo umirjene in se dobro prilegati.<br />

Blago mora biti kakovostno. Varčevanje<br />

pri nakupu oblek se ne obnese.<br />

Priporočila <strong>za</strong> poslovne moške:<br />

<strong>za</strong> svečano priliko izberemo svečano<br />

obleko;<br />

<strong>za</strong> vsakdanjo rabo izberemo vsakdanjo<br />

obleko;<br />

mešanica vsakdanjih in svečanih oblačil<br />

ne deluje dobro;<br />

ne oblačimo se opazno bolje kot vplivnejši<br />

od nas v organi<strong>za</strong>ciji;<br />

prilagajamo se pričakovanju gostov.<br />

Urejen moški mora poskrbeti <strong>za</strong> svež<br />

vonj telesa, redno britje, obisk frizerja enkrat<br />

mesečno, <strong>za</strong> čiste in urejene nohte,<br />

paziti mora, da nima obrabljenih srajčnih<br />

ovratnikov.<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

POSLOVNA DARILA<br />

Darilo je znak spoštovanja in pozornosti<br />

do obdarovanega. Obdarovanje je v<br />

poslovnem svetu zelo stara navada. Darila<br />

izročamo poslovnim partnerjem in sodelavcem.<br />

Na podarjenem naj bo znak ali<br />

ime naše organi<strong>za</strong>cije. Kadar izročamo darila<br />

iz svojega proizvodnega programa, jih<br />

<strong>za</strong>vijemo v okusno embalažo. Kadar darila<br />

po kom dostavljamo ali jih pošiljamo po<br />

pošti, vedno priložimo vizitko z nekaj prijaznimi<br />

besedami in podpisom. Obdarovanec<br />

se mora <strong>za</strong> darilo <strong>za</strong>hvaliti in se ob prvi<br />

priložnosti enako oddolžiti.<br />

V poslovnem svetu se največkrat obdarujejo<br />

ob novem letu in božiču, sklenitvi<br />

poslovne pogodbe, predstavitvi novega<br />

izdelka ipd. Vrednost darila mora biti takšna,<br />

da ne žali obdarovanca. Ne sme biti<br />

prevelika, da ne vzbuja pomislekov, da gre<br />

<strong>za</strong> podkupnino. Pri izbiri darila se ravnamo<br />

po svojem instinktu in z upoštevanjem<br />

človeka, s katerim poslujemo. Seveda pa<br />

dajanje daril <strong>za</strong>hteva poleg dobrega okusa<br />

tudi občutek <strong>za</strong> mejo.<br />

Darilo mora biti domiselno, izvirno, z<br />

osebno noto in prisrčno.<br />

Vrste daril<br />

CVETJE – v Evropi je to modni hit med<br />

poslovneži. Šopki morajo imeti vizitko in z<br />

roko napisano <strong>za</strong>hvalo s podpisom. Cvetje<br />

mora biti re<strong>za</strong>no. Nikoli ne podarjamo<br />

lončnic – še posebno ne kaktusov. Pri<br />

podarjanju cvetja pazimo, komu ga podarimo<br />

– saj so pri tem pomembne barve,<br />

vrsta cvetja ipd.<br />

HRANA IN PIJAČA – je modni hit, zlasti<br />

pri obdarovanju iz drugih pokrajin ali<br />

držav. Tako se širi znanje s področja gastronomije.<br />

Tudi tukaj je treba upoštevati<br />

kulturo obdarovanca, da darilo ne žali.<br />

Npr.: muslimanom ne podarjamo alkohola;<br />

buteljke nikoli ne podarjamo same, pač<br />

pa s setom <strong>za</strong> odpiranje ali z dvema ali več<br />

ko<strong>za</strong>rci. Vedno pa obdarjencu tudi razložimo<br />

pomen jedi in pijač.<br />

ZNAČILNOSTI POKRAJINE IN DRŽAVE<br />

– takšna darila naj imajo certifikat in obrazložitev.<br />

Za našo državo so značilni: kozolec,<br />

klopotec ipd.<br />

SLIKE, GRAFIKE – vedno upoštevamo<br />

cenovni razred in možnost transporta slike.<br />

Slik nikoli ne <strong>za</strong>vijamo, lahko pa se na<br />

robu <strong>za</strong>veže pentlja.<br />

KOSILA, VEČERJE – so najbolj primerno<br />

darilo, če so nekaj posebnega. Lokal mora<br />

biti izjemen bodisi <strong>za</strong>radi lege, vide<strong>za</strong> ali<br />

<strong>za</strong>radi dobre, domače hrane (povzeto po<br />

Dreo: 2003, 75–76).<br />

Nikoli ne podarjamo:<br />

kozmetike, mila, kreme, parfuma – izbira<br />

je odvisna od okusa posameznika<br />

in je zelo narobe, če podarimo nekaj,<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

kar obdarovanec sploh ne uporablja ali<br />

mu ni všeč;<br />

nakita, kravate, okrasne rute – če ne<br />

poznamo okusa obdarovanca;<br />

osebnih slik se v poslovnem svetu nikoli<br />

ne podarja, z izjemo skupinskih slik<br />

kot spomin na srečanje;<br />

spodnjega perila – ker ste s tem lahko<br />

zelo žaljivi;<br />

denarja – ker se to v poslovnem svetu<br />

šteje <strong>za</strong> podkupnino.<br />

In <strong>za</strong>pomnimo si: nikoli ne podarjamo<br />

daril v dekorativnih vrečkah, kot je to sedaj<br />

modni hit v Sloveniji.<br />

Darilo lahko izročimo obdarovancu<br />

osebno, po pošti, po kurirju, ob prihodu<br />

na srečanje, ob pogostitvi po glavni jedi<br />

ali pred toplo sladico ali ob odhodu. Ob<br />

večjih prireditvah je treba upoštevati protokol.<br />

Darilo sprejemamo tako, da stojimo<br />

umirjeno in pozorno poslušamo izrečene<br />

želje ali čestitke. Nato se rokujemo in po<br />

pravilu tudi poljubimo, če je dovoljeno in<br />

<strong>za</strong>želeno. Darilo vedno sprejmemo z obema<br />

rokama, se <strong>za</strong>nj vljudno <strong>za</strong>hvalimo in<br />

povemo kaj lepega o njem. Nikoli ne rečemo<br />

»saj ni bilo treba«. Vedno ga odpremo<br />

in pokažemo prisotnim. Za sprejeto<br />

darilo po pošti, pa se vedno ustno – telefonsko<br />

<strong>za</strong>hvalimo. Lahko pa se <strong>za</strong>hvalimo<br />

tudi pisno – <strong>za</strong>hvalo vedno napišemo na<br />

roko. Nikoli je ne pošiljamo po e-pošti.<br />

Vedno se moramo <strong>za</strong>hvaliti vsaj 48 ur po<br />

sprejemu darila.<br />

Lahko pa darilo tudi <strong>za</strong>vrnemo, in sicer<br />

takrat, če je to žaljivo in provokativno. Zavrnjeno<br />

darilo mora partner sprejeti brez<br />

<strong>za</strong>mere.<br />

Poslovni bonton obdarovanja<br />

Pri izbiri in izročanju poslovnih daril nas<br />

usmerja poslovni bonton obdarovanja. Pri<br />

tem moramo upoštevati pravila lepega<br />

vedenja in nenapisana pravila poslovnega<br />

obdarovanja.<br />

Obstajajo splošna pravila, ki jih je priporočljivo<br />

upoštevati, da z obdarovanjem<br />

ne dosežemo negativnega odziva obdarovanca.<br />

Pri poslovnem obdarovanju<br />

moramo zelo paziti, da z darilom, ki ga podarimo,<br />

ne nakazujemo obdarovančevih<br />

pomanjkljivosti, da z njim ne posegamo v<br />

intimno sfero njegovega življenja, da nikoli<br />

ne podarjamo preveč cenenih daril. Obdarovalec<br />

lahko pokaže svojo profesionalnost<br />

tudi s tem, da zna izbrati pravo darilo,<br />

ki obdarovanca tudi prijetno preseneti.<br />

Poseben vtis naredimo s svečano izročitvijo<br />

darila, ki jo pospremimo s spremno<br />

zgodbo, ki razkrije bistvo darila. Pri tem je<br />

zelo pomembno, da ne prekoračimo meje,<br />

da bi obdarovanec razumel darilo kot podkupnino<br />

ali obveznost.<br />

ZAKLJUČEK<br />

EXPERT CONTRIBUTIONS<br />

Poznavanje osnov poslovnega bontona<br />

in s tem tudi poslovnega bontona<br />

obdarovanja je nujno <strong>za</strong> dobro poslovanje<br />

vsake organi<strong>za</strong>cije. Pri tem je treba<br />

veliko pozornosti posvetiti tudi primernemu<br />

obnašanju, ki mora temeljiti na<br />

spoštovanju ljudi. Skrbeti moramo, da<br />

spletemo trdne in iskrene poslovne vezi,<br />

ki bodo pozitivno vplivale tudi na naš<br />

poslovni uspeh.<br />

Pri poslovnih srečanjih je velik poudarek<br />

prav na lepem obnašanju in na<br />

nebesedni komunikaciji. Nebesedna komunikacija<br />

se izraža na različne načine: s<br />

kretnjami, z mimiko, gestikulacijo, načinom<br />

hoje, držo telesa, obleko, kozmetiko,<br />

frizuro ipd. Pogosto z nebesedno komunikacijo<br />

povemo več kot z besedami. Ta<br />

pa ne deluje vedno pozitivno, še zlasti če<br />

nanjo nismo dovolj pozorni. Paziti moramo<br />

tudi na to, s kom poslujemo, saj so<br />

pravila poslovnega bontona na različnih<br />

koncih sveta različna.<br />

V sodobnem mednarodnem poslovanju<br />

ni nič prepuščeno naključjem. Tako<br />

velja, da je tudi izbira poslovnega oblačila<br />

in poslovnega darila pomembna oblika<br />

poslovnega komuniciranja. Pri tem<br />

pa moramo veliko pozornost posvetiti<br />

tudi osebnemu nastopu. Prvi vtis, ki ga<br />

o nekom dobimo, je odločilen in se le<br />

redko spremeni. Zato slab nastop lahko<br />

zelo negativno vpliva na nadaljnje poslovanje.<br />

Žal je tako, da človeka najprej<br />

presojamo prav po prvem vtisu in zunanjem<br />

videzu.<br />

Dobri odnosi med poslovnimi partnerji<br />

se gradijo tudi z malenkostmi, tj.<br />

poslovnimi darili, ki pa morajo biti izvirna<br />

in domiselna. Poslovno darilo mora prispevati<br />

k dobrim poslovnim odnosom,<br />

nikakor pa ne k manipulaciji in podkupovanju.<br />

Prav je, da se tudi na tem področju izobražujemo.<br />

Izobraževanja, ki jih pripravlja<br />

kar nekaj institucij v Sloveniji, so zelo<br />

koristna. Pripravijo nas na to, da bomo<br />

v poslovnem svetu dobro odigrali svojo<br />

vlogo. Že Eduard Spencer je rekel, da<br />

človeka po ničemer ne spoznaš bolje kot<br />

prav po njegovem vedenju.<br />

LITERATURA:<br />

Dreo, Zlatka, Pot v poslovni svet, Iz<strong>za</strong> d. o. o.<br />

Slovenska Bistrica, 2003.<br />

Osredečki, Eduard, Poslovni bonton, Tehniška<br />

<strong>za</strong>ložba Slovenije, Ljubljana, 1990.<br />

Popovič, Marija, Zajc, Mimi, Vstop v poslovni<br />

svet, Tehniška <strong>za</strong>ložba Slovenije, Ljubljana,<br />

2002.<br />

Tavčar I., Mitja, Preprosti poslovni bonton,<br />

Novi forum, Ljubljana, 1997.<br />

37

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

VArNOST<br />

6. LETNI PREIZKUS<br />

POLICISTOV<br />

MOTORISTOV<br />

Drugega oktobra so se na avtopoligonu<br />

Policijske akademije v Tacnu v spretnostni<br />

vožnji z motornimi kolesi pomerili policisti<br />

motoristi. Kljub močnemu dežju v prvi vožnji<br />

in slabim voznim razmeram tudi v drugi<br />

vožnji so znova doka<strong>za</strong>li svojo strokovno<br />

usposobljenost.<br />

Vozili so z motornimi kolesi znamke BMW R<br />

1150 RT in Honda Deauvile NT 700, tekmovali pa<br />

so v ekipni in posamični konkurenci.<br />

Namen letnega preizkusa, ki ga organizira<br />

Policijska akademija v sodelovanju s policijskimi<br />

upravami in generalno policijsko upravo, je<br />

namreč preveriti usposobljenost policistov motoristov<br />

v spretnostni vožnji z motornimi kolesi.<br />

Preizkusa so se udeležili policisti motoristi iz prometnih<br />

policijskih postaj vseh enajstih policijskih<br />

uprav ter urada <strong>za</strong> varnost in <strong>za</strong>ščito. Svojo usposobljenost<br />

so zunaj konkurence preverili tudi policisti<br />

PP Kočevje, ki svoje delo opravljajo tudi z<br />

motornimi kolesi, vojaški policisti in reševalci.<br />

Po besedah vodje preizkusa Andreja Ošlaka<br />

vaje izhajajo iz treninga varne vožnje, le da so tukaj<br />

pove<strong>za</strong>ne in da se meri čas. Zaradi močnega<br />

dežja niso pri točkovanju nobenemu pogledali<br />

skozi prste, prav tako niso spreminjali postavitve<br />

poligona, so pa <strong>za</strong> nekaj časa odložili start. V ta<br />

preizkus se vključujejo vedno mlajši, letos pa je<br />

bil prvič organiziran ob koncu motoristične sezone.<br />

Obiskovalci so si lahko ogledali devet vaj:<br />

start, slalom, postavitev motornega kolesa, <strong>za</strong>klon,<br />

ostre <strong>za</strong>voje, ožino, osmico, prenos žogice v<br />

koridorju in cilj s podiranjem letvice. Nad tem, ali<br />

bodo vaje brezhibno opravljene ali ne, je bedelo<br />

pet ocenjevalcev. Glavni ocenjevalec Stojan Šrajner:<br />

»Vsaka vaja <strong>za</strong>hteva svoje znanje, tj. glede<br />

nagiba, prenosa težnosti … to, kar v bistvu policisti<br />

motoristi potrebujejo med opravljanjem dela.<br />

Preizkus pa poteka tako, da mora voznik odpeljati<br />

v najkrajšem času in s čim manj kazenskimi točkami.<br />

Npr. vsaka žogica, ki pade s stožca, prinese<br />

dve kazenski točki ali pribitek dveh sekund.«<br />

Preizkusa se je kot gledalec udeležil tudi<br />

Brane Legan, inštruktor varne vožnje v Policijski<br />

akademiji v pokoju. Tudi sam je motorist in pravi,<br />

da je predvidevanje tisto, ki prinaša varnost.<br />

»Policisti motoristi so glede tega zelo dobro<br />

usposobljeni, to pomeni, da znajo poleg vsega<br />

dela, ki ga morajo na motornem kolesu opravljati,<br />

pravočasno oceniti vse nevarne situacije,<br />

kot je že samo mokro vozišče. To <strong>za</strong>hteva dobro<br />

psihofizično pripravljenost. In velika prednost pri<br />

policistih motoristih je, da so vsi motoristi tudi v<br />

svojem prostem času.«<br />

38<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

KAKO SO PELJALI<br />

Borut Drevenšek, Alan Vižentin, Dejan Buzečan, PPP Koper<br />

Fantje so policisti že dalj časa, delo policista motorista pa opravljajo<br />

eno, dve in štiri leta. Zase pravijo, da so se super odre<strong>za</strong>li. S hondo<br />

so ekipno <strong>za</strong>sedli drugo mesto.<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

Najboljšim sta vodja preizkusa Andrej Ošlak in generalni<br />

direktor policije Janko Goršek na koncu podelila<br />

priznanja, medalje in pokale. Ob tej priložnosti se<br />

jim je generalni direktor policije <strong>za</strong>hvalil <strong>za</strong> delo, ki<br />

so ga opravili v prejšnji sezoni, in <strong>za</strong> ves vložen trud<br />

v preventivne dejavnosti <strong>za</strong> izboljšanje varnosti motoristov.<br />

Hkrati jim je <strong>za</strong>želel, da se ob letu srečajo še<br />

v večjem številu in z enako dobro novico kot letos, tj.<br />

da so sezono <strong>za</strong>ključili varno.<br />

Srečko Falkner,<br />

PPP Novo mesto<br />

»Proga je bila malo težja kot lani,<br />

ker je bila mokra. Drugače pa<br />

je bil način postavitve podoben<br />

lanskemu. S svojo vožnjo sem bil<br />

<strong>za</strong>dovoljen.«<br />

Damjan Breganc, vojaški policist<br />

motorist<br />

Rok Mihelčič, UVZ<br />

»V prvi vožnji mi je žogica pri<br />

prenosu padla iz rok in sem<br />

potem vajo ponavljal. Zaradi<br />

te napake sem izgubil precej<br />

časa. Druga vožnja je bila sicer<br />

boljša, vendar tudi z njo nisem<br />

bil <strong>za</strong>dovoljen. Rezultati so bili<br />

<strong>za</strong> ekipo v redu, sam pa sem si<br />

želel boljše.«<br />

6. PU Novo mesto<br />

7. PU Murska Sobota<br />

8. PU Krško<br />

9. PU Koper<br />

10. PU Slovenj Gradec<br />

11. PU Postojna<br />

Ekipni vrstni red – honda<br />

1. PU Ljubljana<br />

2. PU Koper<br />

3. Urad <strong>za</strong> varnost in <strong>za</strong>ščito<br />

GPU<br />

4. PU Novo mesto<br />

5. PU Maribor<br />

6. PU Murska Sobota<br />

7. PU Krško<br />

8. PU Nova Gorica<br />

9. PU Celje<br />

Uvrstitev posameznikov<br />

– BMW<br />

1. Matej Golec,<br />

Urad <strong>za</strong><br />

varnost in<br />

<strong>za</strong>ščito GPU<br />

2. Tine<br />

Prevec, PU<br />

Ljubljana<br />

3. Zoran<br />

Vidas, PU<br />

Ljubljana<br />

4. Tomaž Hafnar, PU<br />

Kranj<br />

5. Borut Hojsak, PU Postojna<br />

»Motor vozim 20 let in če štejem<br />

še prejšnje podobne preizkuse<br />

v policiji, sem tokrat vozil šestnajstič.<br />

Voziti hondo ali BMW je<br />

seveda razlika, osebno sem pristaš<br />

slednjega, vendar ko enkrat<br />

obvladaš, je prav vseeno, kateri<br />

tip motorja voziš. Tekmovanja<br />

se je udeležilo šest policistov<br />

motoristov iz PU Novo mesto, in<br />

sicer v dveh ekipah. Čase smo v<br />

drugi vožnji seveda izboljšali in<br />

pričakovali dobre rezultate.«<br />

Sandi Čorić, PP Kočevje<br />

»Letos sem na tem preizkusu prvič.<br />

Z rezultatom nisem bil ravno<br />

<strong>za</strong>dovoljen, ker je bil poligon<br />

drugačen kot tisti, na katerem<br />

smo vadili v vojašnici, tj. še po<br />

stari postavitvi. Tudi časi bi bili<br />

lahko boljši. Za drugo leto bom<br />

moral bolj trenirati predvsem<br />

slalom in osmico.«<br />

Rezultati:<br />

Ekipni vrstni red – BMW<br />

1. Urad <strong>za</strong> varnost in <strong>za</strong>ščito<br />

GPU<br />

2. PU Ljubljana<br />

3. PU Kranj<br />

4. PU Celje<br />

5. PU Maribor<br />

Uvrstitev posameznikov<br />

– honda<br />

1. Gašper Kelbl, PU Ljubljana<br />

2. Jurij Fortuna, PU Ljubljana<br />

3. Sandi Sheikha, PU Ljubljana<br />

4. Zvonko Zajšek, PU Novo<br />

mesto<br />

5. Boštjan Učakar, Urad <strong>za</strong><br />

varnost in <strong>za</strong>ščito GPU<br />

Besedilo: Brigita Petric<br />

Foto: Brigita Petric,<br />

Mirko Verovšek, Tadej Fischinger;<br />

Mateja Pivk, Motorist<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

39

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

VArNOST<br />

VAJA KRKA 2009<br />

Policija si že vrsto let pri<strong>za</strong>deva <strong>za</strong> dobro, usklajeno in učinkovito načrtovanje nalog <strong>za</strong> delo ob naravnih in drugih nesrečah, kot<br />

so jedrska nesreča in nesreča na morju, potres, poplave, železniška in letalska nesreča, velik požar v naravnem okolju, teroristični<br />

napad, množičen pojav kužnih bolezni pri živalih, na<strong>za</strong>dnje tudi pandemija gripe. Na regijski ravni pa se izdelujejo še načrti <strong>za</strong>ščite<br />

in reševanja v primeru nesreče z nevarnimi snovmi in načrti prometne ureditve v okolici bolnišnic, ob množični nesreči na avtocesti<br />

in v avtocestnih predorih – sem sodita tudi predora Ljubelj in Karavanke, v katerem je maja 2009 potekala reševalna vaja.<br />

Druga državno–regijska<br />

vaja <strong>za</strong>ščite in reševanja leta<br />

2009 je bila Krka. Potekala je<br />

16. oktobra na desnem bregu<br />

Krke pod Šmihelskim mostom<br />

v Novem mestu. Temeljni cilj<br />

vaje je bil preveriti usklajenost<br />

različnih organov ter reševalnih<br />

služb <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito, reševanje<br />

in pomoč ob veliki prometni<br />

nesreči.<br />

Predpostavka vaje je bila,<br />

da je <strong>za</strong>radi mokrega cestišča<br />

in neprilagojene hitrosti<br />

avtobus lokalnega prometa s<br />

trinajstimi potniki na Šmihelskem<br />

mostu prebil <strong>za</strong>ščitno<br />

ograjo in po brežini zdrsnil v<br />

reko. Ob padcu se je avtobus s<br />

sprednjim delom potopil, videti<br />

je bilo le <strong>za</strong>dnji del avtobusa<br />

in streho, na katero se je skozi<br />

razbita okna rešilo šest potnikov,<br />

ki so bili lažje poškodovani.<br />

Dva potnika sta se utopila,<br />

preostalih šest oseb pa je bilo<br />

ukleščenih v pločevini.<br />

Treba je bilo ukrepati in<br />

rešiti potnike s strehe in tiste,<br />

ki so bili ukleščeni, ter tiste,<br />

ki jih je voda odplavila. Poleg<br />

poklicnih in prostovoljnih gasilcev,<br />

ekipe prve pomoči in<br />

ekipe iz zdravstvenega doma,<br />

potapljačev, članov kinoloških<br />

skupin in pripadnikov Slovenske<br />

vojske s helikopterjem <strong>za</strong><br />

prevoz ponesrečencev v klinični<br />

center je pri reševanju<br />

sodelovala tudi policija. Poleg<br />

policistov iz OKC so na kraju<br />

dogodka sodelovali policisti<br />

splošne, prometne in kriminalistične<br />

policije PU Novo mesto<br />

ter policisti potapljači specialne<br />

enote.<br />

Po prejemu klica o nesreči<br />

je OKC zbral osnovne podatke<br />

in na kraj napotil najbližje policijske<br />

patrulje, ki so takoj poročale<br />

o obsegu in posledicah<br />

nesreče. OKC je o dogodku takoj<br />

obvestil regionalni center<br />

<strong>za</strong> obveščanje in druge službe<br />

znotraj policije, da so se lahko<br />

čimprej vključile v reševanje.<br />

Policisti so <strong>za</strong>varovali območje<br />

poškodovane ograje na mostu,<br />

varovali dostop do kraja nesreče,<br />

urejali promet in omogočili,<br />

da so lahko službe <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito,<br />

reševanje in pomoč čim hitreje<br />

prišle do kraja nesreče. Poleg<br />

tega so sodelovali z drugimi<br />

akterji pri reševanju, tudi pri<br />

identifikaciji žrtev; preprečevali<br />

morebitne kršitve in kazniva<br />

dejanja ter opravljali druge<br />

naloge, ki so v pristojnosti policije.<br />

Medtem so si policisti potapljači<br />

ogledali kraj prometne<br />

nesreče v vodi in preiskali strugo<br />

reke. Kljub zelo kalni vodi<br />

so bili uspešni, uspel pa je tudi<br />

prenos slike izpod vode preko<br />

kamere na ekran v kombiju.<br />

Po besedah vodje oddelka<br />

<strong>za</strong> varnostno načrtovanje iz<br />

sektorja splošne policije UUP<br />

GPU Željka Saviča, tudi enega<br />

od šestih ocenjevalcev te vaje,<br />

je bilo delo policije v vaji Krka<br />

2009 – tako kot njeno delo v<br />

vaji Karavanke 2009 – ocenjeno<br />

z oceno odlično, prav tako<br />

so bili ustrezno pripravljeni vsi<br />

dokumenti policije.<br />

V primerjavi s prvo vajo<br />

leta 2009 je bil v drugi viden<br />

večji napredek pri identifikacijskem<br />

postopku, ko je policija<br />

v skladu s pripombami in izkušnjami<br />

iz vaje Karavanke že<br />

<strong>za</strong>čela z novimi tehnološkimi<br />

pristopi pri identifikaciji žrtev,<br />

tj. fotografiranje in snemanje<br />

ob prvem stiku.<br />

Ugotovitve iz obeh vaj so<br />

pozitivne in nam narekujejo še<br />

morebitna nova sodelovanja<br />

in skupna usposabljanja, predvsem<br />

s prvimi reševalci na kraju<br />

nesreč. Ti bi morali upoštevati,<br />

da je <strong>za</strong> nadaljnje uspešno<br />

preiskovanje vzrokov nastanka<br />

nesreče reševanje treba izvesti<br />

s čim manj posledicami. Pri<br />

identifikaciji žrtev pa bi morali<br />

vzpostaviti skupni sistem identifikacije<br />

<strong>za</strong> vse subjekte, in sicer<br />

sistem plastičnih <strong>za</strong>pestnic<br />

z identifikacijsko kodo.<br />

Vaja Krka 2009 je potekala<br />

v okviru dnevov <strong>za</strong>ščite in reševanja.<br />

PU Novo mesto gre<br />

pohvala <strong>za</strong> odlično izvedene<br />

naloge in <strong>za</strong> zelo strokovno izvedbo<br />

ukrepov iz načrta dejavnosti<br />

na vaji.<br />

Besedilo in foto:<br />

Alenka Drenik, Brigita Petric<br />

40<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

MEDNARODNA DELAVNICA<br />

POGAJALCEV SPECIALNIH ENOT<br />

NA POLJSKEM<br />

– sestavljanje oz. rekonstrukcija<br />

eksplozivne naprave,<br />

najdene na kraju<br />

eksplozije,<br />

– izdelava pravilnega <strong>za</strong>htevka<br />

<strong>za</strong> forenzični laboratorij<br />

in izdelava skice.<br />

Ob koncu usposabljanja<br />

so udeleženci predstavili svoje<br />

ugotovitve, čemur sta sledila<br />

evalvacija usposabljanja in <strong>za</strong>ključek<br />

s podelitvijo spričeval.<br />

Besedilo: Roman Tkavc<br />

Policist specialne enote se je v <strong>za</strong>četku septembra na Poljskem<br />

udeležil enotedenske mednarodne delavnice pogajalcev<br />

specialnih enot.<br />

Delavnico je organizirala specialna enota poljske policije Boa<br />

skupaj z nizozemsko specialno enoto DSI in špansko specialno<br />

enoto UEI v imenu Atlasa, evropskega združenja specialnih enot.<br />

Delavnica je potekala v akademiji poljske policije.<br />

Rdeča nit delavnice je bila specifična oblika pogajanja, in sicer<br />

pogajanje s teroristi ter raba pogajalcev v okviru specialnih enot.<br />

Udeleženci iz posameznih držav so predstavili ureditev policijskih<br />

pogajanj v svojih državah. Pripadnika nizozemske specialne<br />

enote DSI in britanske specialne enote Akeu sta predstavila študijo<br />

gibanja terorističnih ugrabitev in razvoj tega področja. Nato so<br />

predstavniki posameznih držav predstavili pogajanja s teroristi in<br />

izkušnje, ki so jih pri tem pridobili.<br />

Zelo pomemben del delavnice je bilo praktično delo s pogajalcem<br />

iz Londona, ki je na podlagi dolgoletnih izkušenj in svoje<br />

verske pripadnosti (je namreč musliman) »iz prve roke« razložil,<br />

kako uporabiti islam kot orodje v pogajanjih. Udeleženci so pri<br />

praktičnem delu nato poskušali uporabiti ta orodja, in sicer s pomočjo<br />

resničnih posnetkov na poslovilnih kasetah samomorilcev.<br />

Na osnovi sklepnih ugotovitev in vtisov udeležencev bodo<br />

pripravljene usmeritve <strong>za</strong> nadaljnje delovanje pogajalcev, ki jih<br />

bodo poslali poveljnikom specialnih enot v okviru Atlasa.<br />

Besedilo: Robert Kovše<br />

BOJ PROTI TERORIZMU - SEMINAR<br />

SPECIALNIH ENOT V SRBIJI<br />

Od 7. do 11. septembra so se trije pripadniki SE udeležili<br />

strokovnega seminarja Boj proti terorizmu v Srbiji. Predavanja<br />

so potekala v prostorih SAJ-a (Specijalna antiteroristička<br />

jedinica) v Beogradu. Seminarja se je udeležilo<br />

46 pripadnikov specialnih enot iz Bolgarije, Bosne in Hercegovine,<br />

Črne gore, Grčije, Hrvaške, Romunije, Srbije in<br />

Slovenije. Pisano mednarodno <strong>za</strong>sedbo so dopolnili ameriški<br />

in srbski predavatelji, in sicer agenti Federal Bureau<br />

of Investigation, Hostage Rescue Team (FBI HRT), agenti<br />

Secret Servicea, Counter Assault Teama (CAT) in pripadniki<br />

specialne enote SAJ.<br />

POLICISTI SPECIALNE ENOTE NA<br />

USPOSABLJANJU ZA PREISKOVANJE<br />

KRAJA EKSPLOZIJE<br />

V Budimpešti je ILEA, Mednarodna policijska akademija, med<br />

31. avgustom in 11. septembrom organizirala usposabljanje<br />

<strong>za</strong> preiskovanje kraja eksplozije. Poleg madžarskih in hrvaških<br />

so se ga udeležili tudi slovenski policisti iz oddelka <strong>za</strong><br />

protibombno <strong>za</strong>ščito SE.<br />

Prvi teden so ameriški predavatelji<br />

iz zvezne agencije<br />

ATF (Alcohol Tobaco Firearms<br />

and Eksplosives) udeležencem<br />

predstavili <strong>za</strong>nimive teme, kot<br />

so osnovna delitev eksplozivov,<br />

doma narejena eksplozivna<br />

sredstva, improvizirane eksplozivne<br />

naprave, uporabljene na<br />

območju ZDA in način shranjevanja<br />

sledi s kraja eksplozije.<br />

Teoretičnemu delu je sledil<br />

praktični prikaz učinkov različnih<br />

vrst in količin eksploziva na<br />

poligonu. Drugi teden uspo-<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

sabljanja pa je bil namenjen<br />

načinu preiskovanja prizorišča<br />

eksplozije, ko so udeleženci<br />

sodelovali pri posameznih segmentih<br />

preiskave:<br />

– ugotavljanje in identifikacija<br />

najdenih delov improvizirane<br />

eksplozivne<br />

naprave in ugotavljanje<br />

načina delovanja naprave,<br />

– način preiskovanja prizorišča<br />

eksplozije ter <strong>za</strong>varovanje<br />

in shranjevanje<br />

dokazov,<br />

Obravnavali so tehnike CQB (vpad v prostor), Breaching<br />

(nasilen vpad v prostor), Counter Assault Procedure (odvrnitev<br />

napada na varovano kolono) in analizirali teroristični napad na<br />

hotelski kompleks v Mumbaju, Indiji.<br />

Udeleženci seminarja so prejeli certifikate, ki jim jih je podelil<br />

minister <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve Republike Srbije Ivica Dačić.<br />

Ogledal si je tudi praktično izvedbo vaj. Pripadnike SE je obiskal<br />

tudi policijski ataše v Beogradu Bojan Lunežnik.<br />

Besedilo: Klavdi Sotošek<br />

Foto: Robert Radkovič<br />

MEDNARODNA DELAVNICA<br />

“BREECHERJEV” SPECIALNIH ENOT<br />

V LITVI<br />

Kot policist SE sem se konec septembra v Litvi udeležil enotedenske<br />

mednarodne delavnice »breecherjev« specialnih<br />

enot. Delavnico je organizirala specialna enota litovske policije<br />

Aras skupaj z inštruktorji specialnih enot, ki v okviru Atlasa<br />

vodijo delovno skupino, imenovano Entry.<br />

41

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

Policisti smo bili nastanjeni<br />

na obrobju Viliniusa, vaje pa<br />

smo izvajali v bivšem centru<br />

<strong>za</strong> usposabljanje gasilcev in na<br />

vojaškem poligonu. Kot gostje<br />

so na delavnici sodelovali<br />

predstavniki HRT FBI (Enote<br />

<strong>za</strong> reševanje talcev v Zveznem<br />

preiskovalnem uradu ZDA) in<br />

YAMAM (specialne enote v izraelski<br />

policiji).<br />

»Breecherji« so tisti policisti<br />

v specialni enoti, ki drugim<br />

policistom specialne enote<br />

omogočijo vstop v objekt. Za<br />

to lahko po Atlasovi klasifikaciji<br />

uporabijo tri osnovne metode:<br />

— tiho (vstop s pomočjo specialnih<br />

tehnik vlamljanja z<br />

vlomilskimi ključi in podobno),<br />

— mehansko (vstop s pomočjo<br />

»ovna«, »svinjske tace«,<br />

hidravličnih orodij in podobno)<br />

in<br />

— vročo (vstop s pomočjo<br />

specialnih razstrelilnih polnitev).<br />

V tri skupine razdeljeni<br />

policisti smo teoretično in<br />

praktično obdelali tri glavna<br />

področja, in sicer vstopanje v<br />

prostore skozi stene s pomočjo<br />

eksploziva, razbijanje vrat na<br />

razdaljo z lansirnimi granatami<br />

Simon in vstopanje v prostore<br />

skozi strehe in nadstropja.<br />

Predstavniki posameznih<br />

proizvajalcev specialistične<br />

opreme <strong>za</strong> vstopanje v objekte<br />

so predstavili nove izdelke s tega<br />

področja. Na<strong>za</strong>dnje pa smo<br />

obravnavane teme še analizirali<br />

in zbrali vtise, na podlagi česar<br />

bodo izdelane usmeritve, ki<br />

bodo posredovane Atlasovim<br />

poveljnikom enot <strong>za</strong> nadaljnje<br />

delovanje skupine Entry.<br />

Besedilo: Robert Kovše<br />

USPOSABLJANJE NA JELOVICI<br />

Trije policisti SE so se med 4. in 11. oktobrom udeležili<br />

usposabljanja na Jelovici, ki so ga organizirali v sodelovanju<br />

z jamarskim klubom Carnium iz Kranja.<br />

— raziskovanje in iskanje<br />

morebitnih prehodov še<br />

globlje pod zemeljsko površino,<br />

— dokumentiranje novih<br />

jam in izdelava <strong>za</strong> to potrebnih<br />

<strong>za</strong>pisnikov,<br />

— izvajanje vrvnih tehnik s<br />

poudarkom na pravilni<br />

izdelavi sidrišč, vozlov<br />

ter njihovi uporabnosti<br />

in prevezovanju preko sidrišč<br />

ter<br />

— učenje in izvajanje tehnik<br />

reševanja poškodovane<br />

osebe na vrvi, njen spust<br />

na varno in prva pomoč.<br />

VArNOST<br />

V Sloveniji na leto odkrijemo<br />

okoli 200 novih jam.<br />

Udeleženci usposabljanja so<br />

jih na Jelovici odkrili in dokumentirali<br />

deset in s tem<br />

pridobili enega od pogojev<br />

<strong>za</strong> pristop k izpitu <strong>za</strong> pripravnika<br />

jamarstva. Udeleženci<br />

so bili nastanjeni v gozdarski<br />

koči na Rovtarici, čez vikend<br />

pa so si bivanje popestrili še<br />

s taborjenjem na prostem.<br />

Besedilo: Bojan Stanek<br />

Foto: Grega Aljančič,<br />

Bojan Stanek<br />

Teme tabora so bile pregled<br />

terena, dokumentiranje<br />

novih jam, kondiciranje in<br />

poenotenje vrvnih tehnik s<br />

področja jamarstva ter reševanje<br />

iz jam in z višin.<br />

Območje Jelovice je bilo<br />

izbrano po predhodnih ogledih<br />

terena in <strong>za</strong>radi neraziskanosti<br />

jam na tem območju<br />

42<br />

in tektonske razpoke, ki poteka<br />

proti Soteski. Na planoti je<br />

precej jam, najgloblja znana<br />

jama se spusti do 600 m pod<br />

zemeljsko površino.<br />

Program usposabljanja je obsegal:<br />

— opremljanje različnih brezen<br />

oz. jam s sidrišči in<br />

vrvmi, njihov ogled,<br />

HAMMER 2009<br />

Skupne operacije Hammer 2009, ki je oktobra potekala<br />

v Bukarešti, sem se iz slovenske policije udeležil<br />

Franci Brvar iz PLP Brnik.<br />

Stanovske kolege iz Francije, Italije, Nemčije, Finske,<br />

Slovenije in kolegico iz Litve je sprejel komandir letališke<br />

mejne policije letališča v Bukarešti Christian Ene, ki<br />

nam je povedal, kaj pričakuje od nas. Udeleženci smo<br />

pozornost in vse svoje znanje, ki smo ga pridobili pri<br />

delu na domačih letališčih, usmerili v odkrivanje ilegalnih<br />

migracij iz Turčije, Moldavije, Nigerije, Kitajske in<br />

Albanije. Med službovanjem na bukareškem letališču<br />

smo <strong>za</strong>vrnili 50 oseb, predvsem državljanov Turčije.<br />

Zadnji dan delovanja v Romuniji, ko smo se srečali tudi<br />

z najvišjimi predstavniki tamkajšnje mejne policije, smo<br />

naredili analizo. Ugotovili smo, da je sodelovanje v takšnih<br />

operacijah poleg izmenjave izkušenj med sodelujočimi<br />

hkrati tudi zelo pozitivna izkušnja <strong>za</strong> gostujočega<br />

strokovnjaka. Različna primarna okolja, različni pogledi<br />

in stališča so na koncu pripeljeli do skupnega cilja.<br />

Besedilo: Franci Brvar<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

USPOSABLJANJE<br />

POTAPLJAČEV NA<br />

HRVAŠKEM<br />

Šest potapljačev SE se je med 5. in<br />

10. oktobrom udeležilo petdnevnega<br />

usposabljanja v potapljaškem centru<br />

hrvaške specialne enote policije na<br />

Malem Lošinju.<br />

Med usposabljanjem so jih obiskali<br />

tudi generalni direktor policije Janko<br />

Goršek, glavni ravnatelj hrvaške policije<br />

Oliver Grbić, poveljnika obeh specialnih<br />

enot Marjan Anzeljc in Zdravko Janić,<br />

ataše slovenske policije v Zagrebu Jože<br />

Sironič ter psihologinja specialne enote<br />

Eli<strong>za</strong>beta Vovko Bergant.<br />

Poveljnik hrvaških specialcev je<br />

predstavil potek dosedanjega sodelovanja<br />

med enotama in izrazil željo, da<br />

bi se tako uspešno nadaljevalo tudi v<br />

prihodnje, vodja potapljaškega centra<br />

Damir Bankovič pa je predstavil zgodovino<br />

in delo potapljačev hrvaške policije.<br />

Šefa policij sta izrazila <strong>za</strong>dovoljstvo<br />

ter poudarila pomen in koristnost sodelovanja<br />

med obema policijama ter napovedala<br />

nadaljnje sodelovanje na čim<br />

več delovnih področjih.<br />

Namen tokratnega usposabljanja<br />

je bil obnoviti stara znanja in pridobiti<br />

novo teoretično in praktično znanje,<br />

potrebno <strong>za</strong> naj<strong>za</strong>htevnejša varnostna<br />

posredovanja pri potapljanju v odprtih<br />

vodah.<br />

Usposabljanje so v širši okolici Lošinja<br />

ter ob otokih Unije, Sarakane,<br />

Zabodaski, Cres in Susak izvajali potapljaški<br />

inštruktorji iz hrvaške policije.<br />

Potapljači smo opravili osem potopov<br />

v izjemno <strong>za</strong>htevnih okoliščinah, kot<br />

so večje globine in močan morski tok.<br />

Vadili smo uravnavanje plovnosti (balansiranje),<br />

menjavo opreme pod vodo,<br />

pregled razgibanega dna v strelcih,<br />

pregled potopljenih objektov (ladij) ter<br />

gibanje posameznika in skupine v močnem<br />

toku.<br />

Takšna usposabljanja so <strong>za</strong> policiste<br />

potapljače izjemno pomembna. Omogočajo<br />

namreč izmenjavo izkušenj in<br />

dajejo ogromno novega znanja <strong>za</strong> ravnanje<br />

v kriznih situacijah pod vodo ter<br />

pri pripravah na potop v oteženih razmerah<br />

na odprtem morju.<br />

Besedilo: Matjaž Tomšič<br />

Foto: Milan Tomažin, Matjaž Tomšič<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

43

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

VArNOST<br />

ČRNI NOVEMBER, TAKTIČNI PREIZKUS POLICISTOV SPECIALNE ENOTE<br />

V SE smo konec septembra že drugo leto <strong>za</strong>pored izvedli taktični<br />

preizkus naših policistov.<br />

Pri organi<strong>za</strong>ciji preizkusa, ki smo ga imenovali Črni november,<br />

so nam pomagale bogate izkušnje z lanskim, več kot uspešnim<br />

preizkusom, pa tudi izkušnje, ki smo jih pridobili s sodelovanjem<br />

na podobnih preizkusih v tujini.<br />

Namen preizkusa je bil preveriti usposobljenost, iznajdljivost,<br />

povezljivost, spretnost in odločnost policistov, skratka vse osnovne<br />

prvine, ki so potrebne <strong>za</strong> delo v specialni enoti. Da bi dodatno<br />

otežili preizkus, smo v enoti žrebali ekipe s po štirimi policisti, tako<br />

da se je pomerilo skupno osem ekip.<br />

Ekipe so se preizkusile na štirih različnih taktičnih točkah, po<br />

dveh v enem dnevu. Nosilci posameznih točk so se še posebej potrudili,<br />

da so »<strong>za</strong>grenili« življenje tekmovalcem, ki so morali <strong>za</strong>to<br />

poka<strong>za</strong>ti vse svoje znanje in veščine.<br />

Prva točka se je imenovala Pretesno pove<strong>za</strong>ni, kar so tekmovalci<br />

dojeli kmalu po prihodu na točko, saj so morali naloge opravljati<br />

pove<strong>za</strong>ni med sabo, in to z zelo kratko vrvjo. Seveda pa delo specialcev<br />

ni enostavno, <strong>za</strong>to so si morali nadeti izolirne dihalne aparate<br />

in se gibati v popolnoma <strong>za</strong>dimljenem prostoru. Edino svetlobo je<br />

dajala modra utripajoča luč, ki jo je spremljala glasna glasba. Na<br />

tej točki so morali premagati še več taktičnih ovir, opazovati okolico,<br />

da so lahko na koncu odstranili prave tarče z različnim orožjem:<br />

zračno puško, pištolo, samostrelom. Seznanili so se tudi s podobami<br />

teroristov, ki so jih morali odstraniti naslednji dan.<br />

Druga točka se je imenovala Kamnolom, in kot pove že ime,<br />

je bilo treba naloge izvesti v kamnolomu. Lokaciji primerno so bili<br />

44<br />

tudi policisti na koncu ustrezno uma<strong>za</strong>ni. Na točko se je bilo treba<br />

karseda hitro pripeljati z gorskimi kolesi, nato pa se spopasti z večjim<br />

številom nasprotnikov, ki so bili pomešani med talci. Za težjo<br />

izvedbo naloge so bili storilci pogosto nameščeni na premičnih tarčah,<br />

na katere je bilo treba delovati z različnim orožjem.<br />

Tretja točka je potekala v podzemnih rovih Javorja in se je<br />

imenovala Podzemlje. Na žalost policistov so rudarji, ki so kopali<br />

rove, vanje po<strong>za</strong>bili namestiti svetlobna telesa, vodja točke pa<br />

tudi ni dovolil rabe lastnih svetil, <strong>za</strong>to je celotna vaja potekala v<br />

temi ob uporabi naprav <strong>za</strong> nočno opazovanje in kemičnih lučk,<br />

občasno pa je rove razsvetljevala moteča modra stroboskopska<br />

luč. Policisti so morali med spopadom s storilci ple<strong>za</strong>ti, se taktično<br />

gibati, prepoznavati storilce, natančno streljati in obenem poka<strong>za</strong>ti<br />

svoje spretnosti v manj običajnih disciplinah, kot sta pikado<br />

in kegljanje z avtomobilskimi gumami.<br />

Finale je bil na četrti točki, ki se je imenovala Poišči in uniči. Policisti<br />

so najprej doživeli panoramsko vožnjo s specialnim oklepnim<br />

vozilom, ki je bilo popolnoma <strong>za</strong>temnjeno, večkrat pa se je tudi sunkovito<br />

ustavilo in temu primerno pretreslo potnike. Dostavljeni so<br />

bili neposredno na minsko polje, <strong>za</strong>to so morali vozilo <strong>za</strong>pustiti po<br />

napeti vrvi, t. i. avstralcu. Nato so si nadeli potrebno opremo in se<br />

taktično premaknili v hangar, kjer so jih pričakala nova presenečenja.<br />

Za <strong>za</strong>četek so bili deležni eksplozije, ki so jo storilci sprožili ob<br />

njihovem prihodu. Eksplozije so jih spremljale vso pot po hangarju,<br />

pri čemer so morali ple<strong>za</strong>ti na oklepno vozilo in se gibati po kulisah.<br />

Vmes so seveda poka<strong>za</strong>li svoje strelske sposobnosti s streljanjem<br />

teniških žogic s pnevmatsko puško, metanjem bombe in standardnim<br />

orožjem. V množici tarč so morali izločiti storilce, ki so si jih bili<br />

ogledali prejšnji dan na prvi točki. Nato so morali rešiti ranjenca in<br />

mu pripraviti nosila, nameščena v <strong>za</strong>kajenem <strong>za</strong>bojniku. Ranjenec je<br />

bil v zelo slabem stanju, <strong>za</strong>to ga do konca naloge niso smeli položiti<br />

na tla, pred njimi pa je bilo še kar nekaj taktično <strong>za</strong>htevnih nalog, od<br />

premagovanja ozkih in visokih ovir do streljanja na izbrane tarče.<br />

Končna anali<strong>za</strong> rezultatov je poka<strong>za</strong>la vrhunsko usposobljenost<br />

policistov specialne enote. Vse ekipe so namreč dosegle več kot 75<br />

odstotkov točk, o zmagovalni ekipi pa so odločile zgolj malenkosti.<br />

Poveljnik enote Marjan Anzeljc je <strong>za</strong>to na <strong>za</strong>ključni slovesnosti<br />

diplome podelil vsem sodelujočim ekipam, prvim trem pa tudi pokale.<br />

Po poveljnikovih besedah so takšni preizkusi <strong>za</strong> delo enote<br />

nadvse koristni, saj še prispevajo k njenemu uspešnemu delu. Nosilci<br />

posameznih točk pa že snujejo dodatne <strong>za</strong>plete, ki jih bodo<br />

pripravili na taktičnem preizkusu naslednje leto ...<br />

Besedilo: Robert Kovše<br />

Foto: Milan Tomažin<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

NOVI BOMBNI TEHNIKI V SPECIALNI ENOTI<br />

Med 4. majem in 22. oktobrom je v SE potekalo uvodno usposabljanje<br />

policistov učne skupine <strong>za</strong> pridobitev naziva bombni operater in bombni<br />

tehnik.<br />

Prvi del usposabljanja, tečaj <strong>za</strong> neeksplodirana ubojna sredstva (NUS),<br />

smo izvedli v Izobraževalnem centru <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito in reševanje na Igu. Na<br />

tem tečaju smo se seznanili z eksplozivnimi snovmi, njihovimi učinki,<br />

eksplozivnimi sredstvi, aktiviranjem eksplozivnih snovi, eksplozivnimi<br />

napravami, identifikacijo NUS, z vsemi vrstami in oblikami min in streliva<br />

ter skladiščenjem in uničevanjem NUS. Usposabljanje je temeljilo na<br />

pridobivanju teoretičnega znanja in izvajanju praktičnega dela (delo na<br />

poligonu). Ob <strong>za</strong>ključku vsakega tematskega področja smo izvedli pisno<br />

preverjanje.<br />

V nadaljevanju smo izvedli tečaj <strong>za</strong><br />

bombnega operaterja. Usposabljanje<br />

je temeljilo na verificiranem programu<br />

<strong>za</strong> pridobitev naziva bombni operater<br />

z <strong>za</strong>ključnim preverjanjem znanja pred<br />

komisijo.<br />

Po kratkem premoru med poletnimi<br />

počitnicami smo nadaljevali s tečajem<br />

<strong>za</strong> pridobitev naziva bombni tehnik.<br />

Kandidati smo se seznanili s tehničnimi<br />

sredstvi, ki se uporabljajo na področju<br />

protibombne <strong>za</strong>ščite. Praktično uporabo<br />

teh pa smo preizkusili pod nadzorstvom<br />

inštruktorjev bombnih specialistov.<br />

Seznanili smo se tudi z drugimi<br />

temami, ki so del programa bombni<br />

tehnik (<strong>za</strong>konodaja, ogled kraja eksplozije,<br />

orožje <strong>za</strong> množično uničenje, pirotehnika<br />

in ognjemeti …).<br />

Pridobljeno znanje smo nadgradili s<br />

sodelovanjem na specialističnem usposabljanju<br />

pripadnikov SE s področja<br />

protibombne <strong>za</strong>ščite v Gotenici med<br />

12. in 15. oktobrom.<br />

Zaključek tečaja <strong>za</strong> pridobitev naziva<br />

bombni tehnik je bil 22. oktobra, kjer<br />

smo morali pridobljeno znanje poka<strong>za</strong>ti<br />

pri reševanju konkretnih situacij. Izvajanje<br />

postopkov je budno nadzorovala in<br />

ocenjevala štiričlanska izpitna komisija.<br />

Vsi kandidati, ki smo tečaj uspešno<br />

opravili, smo prejeli potrdila in dobili<br />

priložnost opravljati delo bombnega<br />

tehnika v SE.<br />

Besedilo: Stanko Leščanec<br />

Foto: Roman Tkavc, Igor Škrjanc<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

45

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

VArNOST<br />

USPOSABLJANJE SPECIALIZIRANIH ENOT EVROPSKIH POLICIJ – EUPFT 2009<br />

Policisti in starešine posebne<br />

policijske enote so se<br />

udeležili usposabljanja specializiranih<br />

policijskih enot<br />

Evropske unije (European<br />

Union Police forces training<br />

2009 – EUPFT 2009) v centru<br />

<strong>za</strong> usposabljanje evropskih<br />

žandarmerij v Vicenzi,<br />

Italija.<br />

Policisti PPE so se odzvali<br />

vabilu generalštaba italijanskih<br />

karabinjerjev, ki je bil<br />

letošnji organi<strong>za</strong>tor usposabljanja.<br />

Takšnega usposabljanja,<br />

ki ga je v celoti financirala<br />

Evropska komisija, so se udeležili<br />

drugič (prvič v Franciji<br />

leta 2008). Desetdnevnega<br />

usposabljanja so se udeležili<br />

v dveh terminih, in sicer septembra<br />

in oktobra.<br />

Preizkusili so se v različnih<br />

vlogah delovanja policijskih<br />

enot, od izvajanja običajnih<br />

policijskih nalog, do vzdrževanja<br />

in vzpostavljanja javnega<br />

reda, ko je ta huje kršen, iskanja<br />

in prijetja nevarnih storilcev<br />

kaznivih dejanj, organi<strong>za</strong>cije<br />

in vodenja enot ter dela<br />

v operativnem štabu misije.<br />

Policisti in člani štaba so se<br />

prvi teden urili v različnih policijskih<br />

postopkih, drugi teden<br />

pa izvajali naloge na podlagi<br />

različnih taktičnih predpostavk<br />

na izmišljenem kriznem<br />

območju države Ambria.<br />

Šest starešin PPE iz UUP<br />

GPU, PU Koper, Krško in Nova<br />

Gorica so naloge izvajali<br />

v operativnem štabu neposredno<br />

podrejeni vodji<br />

misije. Naloge so opravljali<br />

v operativnem centru (Operational<br />

center), v skupini <strong>za</strong><br />

načrtovanje akcij (Planing<br />

cell) in v skupini <strong>za</strong> evaluacijo<br />

usposabljanja in dobro<br />

prakso EUPFT (Best practice<br />

and Evaluation team). V obeh<br />

terminih usposabljanja je t.<br />

i. formirano policijsko enoto<br />

(FPU), sestavljeno iz treh oddelkov<br />

pripadnikov evropskih<br />

policij, vodil starešina<br />

PPE PU Ljubljana.<br />

Dvajset policistov in starešin<br />

PPE PU Koper v prvem<br />

terminu in dvajset policistov<br />

in starešin PPE PU Ljubljana<br />

v drugem terminu so naloge<br />

izvajali v enoti FPU 2, ki so jo<br />

sestavljali še oddelki italijanskih<br />

karabinjerjev in španskih<br />

policistov.<br />

Usposabljanje in urjenje<br />

bi moralo potekati od 8. do<br />

12.30 ure ter od 14. do 18.<br />

ure, vendar je bilo predvsem<br />

v drugem tednu velikokrat<br />

podaljšano tudi do poznih<br />

nočnih ur.<br />

Enote evropskih držav, ki<br />

so sodelovale na usposabljanju,<br />

so izvajale naloge tako,<br />

kot jih izvajajo v svoji državi,<br />

torej na podlagi lastnih pooblastil,<br />

taktike in metod dela.<br />

Pri tem so bile ugotovljene<br />

razlike med posameznimi<br />

državami, poka<strong>za</strong>li so se tudi<br />

različni pristopi <strong>za</strong> opravljanje<br />

nalog, kot tudi različni<br />

strokovni in organi<strong>za</strong>cijski<br />

pristopi, kar pa ni predstavljalo<br />

večjih ovir oziroma so se<br />

te sproti odpravljale.<br />

Ugotovili smo, da so slovenski<br />

policisti PPE v primerjavi<br />

s kolegi iz držav udeleženk<br />

usposabljanja <strong>za</strong>dovoljivo<br />

opremljeni in večinoma<br />

uporabljajo podobna <strong>za</strong>ščitna<br />

sredstva, orožje, plinska<br />

sredstva, zveze in vozila. Pri<br />

tem je treba opozoriti na dejstvo,<br />

da so na usposabljanju<br />

sodelovale samo profesionalne<br />

enote <strong>za</strong> vzdrževanje in<br />

vzpostavljanje javnega reda<br />

<strong>za</strong> razliko od slovenske PPE,<br />

ki je bila edina enota, ki deluje<br />

na sklic.<br />

Kljub temu naši policisti in<br />

starešine po znanju in usposobljenosti<br />

niso <strong>za</strong>ostajali<br />

<strong>za</strong> evropskimi enotami. Slovenski<br />

policisti in starešine<br />

so bili <strong>za</strong> svoje delo večkrat<br />

pohvaljeni, in sicer s strani<br />

predstavnikov italijanskega<br />

ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve,<br />

organi<strong>za</strong>torja usposabljanja<br />

kot tudi posameznih<br />

evropskih opazovalcev, ki so<br />

bili navzoči na usposabljanju.<br />

Besedilo in foto:<br />

Rado Abutovič<br />

46<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

47

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

VArNOST<br />

ZAKLJUČNO USPOSABLJANJE POLICISTOV GORSKE ENOTE S HELIKOPTERJEM<br />

iz helikopterja ter postopki<br />

v sili;<br />

— vremenski vplivi na let helikopterja;<br />

— uporaba dodatne tehnične<br />

opreme in postopki;<br />

— spust in dvig v helikopter s<br />

pomočjo elektromotornega<br />

vitla;<br />

— re<strong>za</strong>nje vrvi visečega v steni<br />

in dvig v helikopter.<br />

Usposabljanje s helikopterjem<br />

je bilo vključeno tudi v<br />

zimsko in poletno usposabljanje<br />

policistov gorske enote. Na<br />

ta način so policisti izpopolnili<br />

— prevoz policista in opreme<br />

— opazovanje komunikacij,<br />

zemljišč, naselij in objektov;<br />

— iskanje oseb, vozil in predmetov;<br />

— priprava osebne tehnične<br />

opreme <strong>za</strong> delo s helikopterjem;<br />

— reševanje poškodovanih<br />

policistov;<br />

— priprava helikopterja <strong>za</strong><br />

delo in <strong>za</strong>puščanje helikopterja<br />

po alpinistični vrvi;<br />

— <strong>za</strong>puščanje in vstop v helikopter<br />

v zimskih razmerah<br />

z vso opremo.<br />

Uprava uniformirane policije<br />

je v letu 2009 izvedla vsa<br />

načrtovana usposabljanja<br />

policistov PPE III – gorske<br />

enote <strong>za</strong> opravljanje policijskih<br />

nalog <strong>za</strong> <strong>za</strong>ščito, reševanje<br />

in pomoč s helikopterjem.<br />

Policisti so obnovili teoretične<br />

in praktične postopke<br />

<strong>za</strong> pravilno in varno uporabo<br />

helikopterja ter dodatne<br />

tehnične opreme. Policisti I.<br />

oddelka so se izurili <strong>za</strong> samostojno<br />

opravljanje policijskih<br />

nalog v sistemu <strong>za</strong>ščite, reševanja<br />

in pomoči z uporabo<br />

helikopterja, <strong>za</strong> kar so – če so<br />

bili na vseh usposabljanjih<br />

– pridobili tudi licenco oz. podaljšali<br />

njeno veljavnost <strong>za</strong><br />

eno leto. Policisti II. oddelka<br />

pa so se usposobili <strong>za</strong> varno<br />

delo s helikopterjem v gorah<br />

in na težko dostopnem terenu.<br />

Pred usposabljanjem so se<br />

morali policisti pravilno opremiti<br />

in pripraviti najprej sebe<br />

(obleka, obutev, ple<strong>za</strong>lni pasovi,<br />

čelada, postaje ukv z naglavnimi<br />

slušalkami, dodatna<br />

oprema), nato pa še helikopter<br />

(varovalna ograja, sidrišče,<br />

alpinistična vrv <strong>za</strong> spuščanje,<br />

transportna sredstva).<br />

V usposabljanje so bile<br />

vključene naslednje učne teme:<br />

— načini in postopki <strong>za</strong> uporabo<br />

helikopterjev in opreme;<br />

— poznavanje in uporaba<br />

helikopterjev ter priprava<br />

na opravljanje nalog s helikopterjem;<br />

— izbira in priprava pristajalnih<br />

mest ter gibanje ob<br />

delujočem helikopterju;<br />

— vstopanje v helikopter,<br />

razporeditev in izstopanje<br />

svoje znanje, pridobljeno pri<br />

predhodnih usposabljanjih,<br />

obnovili praktične postopke<br />

<strong>za</strong> izvajanje policijskih pooblastil<br />

v gorskem in na težko<br />

dostopnem terenu, izpopolnili<br />

taktiko pri iskanju pogrešanih<br />

oseb v gorah ter pri postopkih<br />

reševanja.<br />

V ta usposabljanja so bile<br />

vključene še naslednje učne<br />

teme:<br />

— osnove delovanja helikopterja<br />

in tehnične zmogljivosti;<br />

Po vsakem usposabljanju<br />

je sledila anali<strong>za</strong>, s katero smo<br />

preverili, ali so bili vsi postopki<br />

pravilno izvedeni in ali je delo<br />

potekalo varno in nemoteno.<br />

Usposabljanje policistov I.<br />

oddelka PPE III – GE v zimskih<br />

razmerah je potekalo 26. januarja<br />

lani na območju Karavank,<br />

natančneje Vrtače, kjer so policisti<br />

opravili premik enote s<br />

helikopterjem z Zelenice v izpostavljen,<br />

<strong>za</strong>snežen severni<br />

del Vrtače. Premik so opravili<br />

s popolno opremo <strong>za</strong> zimsko<br />

48<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

stojno pod nadzorom inštruktorja<br />

policista letalca.<br />

Usposabljanje policistov<br />

I. oddelka PPE III – GE je 28.<br />

oktobra potekalo na območju<br />

Kalškega grebena, kjer je<br />

skalnat in izpostavljen teren<br />

omogočil praktično vajo. Policisti,<br />

razdeljeni v skupine,<br />

so dobili taktične predpostavke,<br />

po katerih so morali<br />

<strong>za</strong>puščanje helikopterja z<br />

elektromotornim vitlom ter<br />

dvig z elektromotornim vitlom<br />

ob helikopterski reševalni<br />

vreči in trikotnem evakuacijskem<br />

sedežu združiti z<br />

pri čemer so poka<strong>za</strong>li dobro<br />

obvladovanje tehnik in postopkov<br />

helikopterskega reševanja<br />

ter dobro organi<strong>za</strong>cijo<br />

tovrstnih nalog.<br />

Tudi usposabljanje policistov<br />

II. oddelka PPE III – GE<br />

naslednji dan, 29. oktobra, je<br />

potekalo na območju Kalškega<br />

grebena. Policisti so obnovili<br />

postopke <strong>za</strong>puščanja<br />

helikopterja in dviga vanj s<br />

pomočjo elektromotornega<br />

vitla. Vajo so v helikopterju<br />

izvajali pod nadzorom tehnika<br />

letalca, na tleh pa jim je<br />

pomagal inštruktor policist<br />

Po pregledu terena nad vasjo<br />

Lom pod Storžičem se je enota<br />

s helikopterjem premaknila<br />

na Belo peč, kjer <strong>za</strong>radi izpostavljenosti<br />

terena ni mogoč<br />

pristanek, <strong>za</strong>to so policisti <strong>za</strong>puščali<br />

helikopter po alpinistični<br />

vrvi, pri čemer so imeli<br />

pri sebi vso opremo, vključno z<br />

opremo <strong>za</strong> bivakiranje, tako da<br />

so bili njihovi nahrbtniki težki<br />

okoli 15 kg. Policisti so vajo<br />

izvedli samostojno, pod nadzorom<br />

policista inštruktorja<br />

letalca.<br />

uporabo dodatne tehnične<br />

opreme ter načrtovanjem in<br />

izvedbo policijske naloge.<br />

Sem je sodila tudi sestava<br />

ekipe, izdelava ocene tveganja,<br />

določitev vremenskih<br />

razmer <strong>za</strong> let helikopterja in<br />

določitev tako osebne kot<br />

skupne tehnične opreme <strong>za</strong><br />

izvedbo naloge. Policisti so<br />

nalogo izvajali samostojno,<br />

letalec. Policisti se morajo namreč<br />

znati pripraviti <strong>za</strong> spust<br />

iz helikopterja na mesto, kjer<br />

se ne morejo izkrcati s pristankom<br />

oz. naslonom, oz. <strong>za</strong><br />

dvig s takšnega terena na<strong>za</strong>j<br />

v helikopter.<br />

Besedilo: Robert Kralj<br />

Foto: arhiv LPE in PPE<br />

delovanje, vključno s turnimi<br />

smučmi in dere<strong>za</strong>mi na nogah.<br />

Vajo so izvedli policisti<br />

samostojno, pod nadzorom<br />

policista inštruktorja letalca.<br />

Policisti I. oddelka PPE III – GE<br />

so se 15. aprila usposabljali<br />

na območju Kamniškega vrha,<br />

kjer teren omogoča varno<br />

izstopanje iz helikopterja na<br />

neravnih, <strong>za</strong>htevnih površinah,<br />

<strong>za</strong>puščanje helikopterja<br />

po vrvi ter dvig z elektromotornim<br />

vitlom ob helikopterski<br />

vreči in trikotnem reševalnem<br />

(evakuacijskem) sedežu.<br />

Vse vaje so policisti izvedli<br />

samostojno pod nadzorom inštruktorja<br />

policista letalca.<br />

Naslednji dan, 16. aprila, je<br />

potekalo usposabljanje policistov<br />

I. in II. oddelka PPE III – GE<br />

na območju Kamniško-Savinjskih<br />

Alp oz. območju Bele peči<br />

in planine Konjščice, in sicer v<br />

okviru taktične vaje iskanja pogrešane<br />

osebe v visokogorju.<br />

20. maja so se policisti I.<br />

oddelka PPE III – GE usposabljali<br />

na območju Kamniške Bistrice.<br />

V njeni strugi je namreč<br />

okoli 15 m visok balvan, ki s<br />

svojo ravno, približno dva kvadratna<br />

metra veliko površino<br />

na vrhu in previsnimi stenami<br />

omogoča vajo izstopanja na<br />

zelo <strong>za</strong>htevnem terenu in re<strong>za</strong>nje<br />

vrvi visečega na vrvi. Vse<br />

vaje so policisti izvedli samo-<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

49

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

VArNOST<br />

SEMINAR O JAVNEM REDU IN MNOŽICAH<br />

V mestecu Lognes v neposredni bližini<br />

Pari<strong>za</strong> je nekaj dni v oktobru, v prostorih<br />

francoskega ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><br />

<strong>za</strong>deve, potekal seminar CEPOL-a (European<br />

Police College) »Public Order<br />

and Crowd management«. Seminar je<br />

bil namenjen višjim policijskim starešinam,<br />

ki se ukvarjajo z vzdrževanjem<br />

in vzpostavljanjem javnega reda. Udeležilo<br />

se ga je 17 predstavnikov evropskih<br />

držav, iz Slovenije Rado Abutovič,<br />

poveljnik posebne policijske enote.<br />

Na seminarju so bili predstavljeni izredno<br />

<strong>za</strong>nimivi referati in študije primerov<br />

varovanj rizičnih dogodkov in demonstracij,<br />

ki so lahko drugim v veliko pomoč ob<br />

morebitnih podobnih dogodkih. Prav tako<br />

so bili predstavljeni novi pristopi ravnanja<br />

z nasilnimi množicami in sodobna tehnika,<br />

ki se uporablja ob takšnih dogodkih.<br />

Udeleženci seminarja so si lahko ogledali<br />

tudi najsodobnejši operativno-komunikacijski<br />

center v pariškem predelu Saint<br />

Denis, ki je sicer najmanjša, vendar s kriminalom<br />

in varnostnimi dogodki najbolj<br />

obremenjena policijska uprava v Franciji<br />

(4 okrožja in 22 policijskih postaj s skupno<br />

4700 policisti). Ravno med ogledom OKC<br />

se je <strong>za</strong>ključevala policijska akcija prijetja<br />

storilcev oboroženega ropa, ki so pri ropu<br />

<strong>za</strong>jeli in <strong>za</strong>drževali talce. Kolegi iz francoske<br />

posebne enote (CRS – Compagnies<br />

Republicaines de Sécurité) pa so prika<strong>za</strong>li<br />

različne postopke in taktiko delovanja pri<br />

vzpostavljanju javnega reda, ko je ta huje<br />

kršen.<br />

Besedilo in foto: Rado Abutovič<br />

V GOTENICI SO SE USPOSABLJALI VODNIKI REŠEVALNIH PSOV<br />

Vodniki reševalnih psov, ki<br />

delujejo v okviru Komisije <strong>za</strong><br />

reševalne pse in Kinološke<br />

zveze Slovenije, so se 4. decembra<br />

zbrali v policijskem<br />

vadbenem centru v Gotenici,<br />

kjer so se udeležili tridnevnega<br />

usposabljanja.<br />

Usposabljanja se je udeležilo<br />

46 tečajnic in tečajnikov iz 17<br />

enot reševalnih psov, ki delujejo<br />

v okviru kinoloških društev po<br />

Sloveniji. Enota šteje 196 vodnikov<br />

in reševalnih psov z različnimi<br />

stopnjami izšolanosti, tečaja<br />

pa so se udeležili tako mlajši z<br />

manj izkušnjami kot tudi tisti,<br />

bolj izkušeni, ki imajo <strong>za</strong> sabo<br />

kar precej reševalnih akcij.<br />

Teme usposabljanja so bile:<br />

obravnava letošnjih reševalnih<br />

akcij, poznavanje prve veterinarske<br />

pomoči, teoretični in<br />

praktični del prve pomoči ponesrečencem,<br />

terenska vaja, ki<br />

je prilagojena dejanskim razmeram<br />

na terenu. Med predavatelji<br />

so bili predvsem strokovnjaki s<br />

področja kinologije, poleg njih<br />

pa še dva, ki se prav tako ukvarjata<br />

z uporabo službenih psov.<br />

Eva Vratarič je predavala o uporabi<br />

službenih psov <strong>za</strong> odkrivanje<br />

trupel in odorologiji, Adil<br />

Huselja pa je predstavil organi<strong>za</strong>cijo<br />

dela na področju službenih<br />

psov v slovenski policiji in<br />

pomembnost sistemskega reševanja<br />

organi<strong>za</strong>cije in področja<br />

dela. Vodja usposabljanja<br />

Alojz Klančišar, ki je tudi operativni<br />

vodja skupine <strong>za</strong> iskanje<br />

pogrešanih, je izpostavil praktično<br />

uporabnost reševalnih<br />

psov, ki so <strong>za</strong>radi svojih posebnih<br />

lastnosti pri iskanju ljudi na<br />

terenu izjemno učinkoviti in<br />

nenadomestljivi. Prav tako je<br />

poudaril, da je delo vodnikov<br />

reševalcev in njihovih štirinožnih<br />

prijateljev <strong>za</strong>htevno in odgovorno,<br />

<strong>za</strong>to morata biti tako<br />

vodnik kot reševalni pes ustrezno<br />

pripravljena na <strong>za</strong>htevne<br />

naloge na različnih terenih in v<br />

različnih vremenskih razmerah.<br />

Opozoril pa je tudi na nujnost<br />

sistemskih rešitev na področju<br />

delovanja vodnikov reševalnih<br />

psov in tudi sodelovanja s policisti<br />

pri iskalnih akcijah.<br />

Usposabljanje v policijskem<br />

vadbenem centru je tudi potrditev<br />

dobrega sodelovanja med<br />

policijo in Enoto reševalnih psov,<br />

ki je sicer določeno v sporazumu<br />

o sodelovanju, nenehno pa se<br />

potrjuje tudi s skupnim delom<br />

pri iskalnih akcijah pogrešanih<br />

oseb.<br />

Besedilo in foto: Adil Huselja<br />

50<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

STROKOVNI POSVET O UPORABI SLUŽBENIH PSOV<br />

V <strong>za</strong>četku novembra je na Policijski<br />

akademiji v Tacnu potekal strokovni<br />

posvet Uporaba službenih psov. Posveta<br />

so se poleg 22 avtorjev referatov<br />

udeležili vodniki službenih psov<br />

– vodje praktične vadbe, vodje enot<br />

vodnikov službenih psov, policijski<br />

inšpektorji, predstavniki nekaterih<br />

strokovnih služb ter predstavniki zunanjih<br />

institucij, in sicer Kinološke<br />

zveze Slovenije, Uprave <strong>za</strong> izvrševanje<br />

kazenskih sankcij, Enote reševalnih<br />

psov Slovenije, Slovenske vojske,<br />

Carinske uprave, Lovske zveze Slovenije<br />

in drugih organi<strong>za</strong>cij, ki se ukvarjajo<br />

s psi oziroma kinologijo.<br />

Posveta se je udeležil tudi generalni<br />

direktor policije Janko Goršek, ki je v<br />

nagovoru izpostavil pomembno vlogo<br />

vodnikov in službenih psov pri opravljanju<br />

policijskih nalog. Dotaknil se je<br />

tudi aktualnih dogodkov in poudaril<br />

prispevek vodnikov s službenimi psi pri<br />

aretaciji dveh osumljencev bombnega<br />

napada. Poleg operativne učinkovitosti<br />

je pohvalil tudi delo vodnikov in njihovih<br />

štirinožnih partnerjev pri preventivnih<br />

in promocijskih dejavnostih ter<br />

<strong>za</strong>gotovil, da si bo še naprej pri<strong>za</strong>deval<br />

<strong>za</strong> izboljševanje razmer <strong>za</strong> strokovno in<br />

učinkovito delo.<br />

Na posvetu so poudarili pomen<br />

dosedanjega dela oddelka <strong>za</strong> šolanje<br />

službenih psov (OŠSP), ki že več kot šestdeset<br />

let uspešno usposablja vodnike<br />

in šola pse <strong>za</strong> opravljanje policijskih nalog.<br />

Šola je s strokovnim in pri<strong>za</strong>devnim<br />

delom pomembno vplivala na razvoj<br />

kinologije v Sloveniji ter pridobila ugled,<br />

ki ga ima še danes v domači in tuji<br />

kinološki javnosti. Program posveta je<br />

bil <strong>za</strong>radi pestre in strokovne tematike<br />

referatov zelo poučen in <strong>za</strong>nimiv <strong>za</strong> vse<br />

udeležence. Svoje referate so predstavili<br />

naslednji avtorji:<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

Adil Huselja: Nujnost sistemskih ukrepov<br />

<strong>za</strong> učinkovito uporabo službenih psov<br />

Kot glavni koordinator <strong>za</strong> področje dela<br />

službenih živali v policiji je izpostavil nujnost<br />

sistemskih ukrepov na področju organi<strong>za</strong>cije<br />

dela vodnikov službenih psov in<br />

sistemske rešitve, ki jih je slovenska policija<br />

uvedla v <strong>za</strong>dnjih desetih letih <strong>za</strong> izboljšanje<br />

delovnih razmer in večjo učinkovitost vodnikov<br />

s službenimi psi.<br />

Jože Vidic: Pes v sodobnem svetu<br />

Nekdanji vodja OŠSP in uveljavljeni kinolog<br />

je predstavil pomen in vlogo psa v sodobnem<br />

svetu, ki se je iz nekoč gospodarsko<br />

koristne živali razvil predvsem v človekovega<br />

družabnika in spremljevalca. Primerjal<br />

je tudi stanje in odnos do psa v Sloveniji in<br />

drugih evropskih državah ter usmeritve pri<br />

vzreji in uporabi posameznih pasem. Jože<br />

Vidic je pred kratkim izdal knjigo Življenje s<br />

psom, ki velja kot prvi slovenski priročnik <strong>za</strong><br />

lastnike psov.<br />

Marko Medvešek: Profil službenega psa<br />

policije<br />

Vodja OŠSP je kot izkušen vodnik in inštruktor<br />

predstavil profil službenega psa in<br />

opozoril na problematiko, s katero se pri<br />

<strong>za</strong>gotavljanju <strong>za</strong>dostnega števila ustreznih<br />

psov <strong>za</strong> potrebe policije soočajo tako<br />

v OŠSP kot tudi drugih tovrstnih centrih v<br />

Evropi. S predlogom o ponovni uvedbi lastne<br />

vzreje je naka<strong>za</strong>l na možnost dolgoročne<br />

rešitve te težave.<br />

Vlado Gerbec: Reševalni psi nekoč in danes<br />

Kinološki sodnik in eden od <strong>za</strong>četnikov<br />

organiziranega šolanja reševalnih psov je<br />

orisal zgodovinski pregled šolanja in uporabe<br />

reševalnih psov v svetu in pri nas; stanje<br />

in organiziranost enot reševalnih psov pred<br />

slovensko osamosvojitvo in po njej ter današnji<br />

sistem vključevanja reševalnih psov v<br />

sistem <strong>za</strong>ščite in reševanja.<br />

Stanislav Čurič: Obramba in napad z nagobčnikom<br />

Dolgoletni vodnik in inštruktor je zelo<br />

nazorno predstavil obrambo in napad<br />

službenega psa z nagobčnikom od šolanja<br />

do praktične uporabe pri opravljanju policijskih<br />

nalog. Predstavitev šolanja je potrdila,<br />

da je to ena izmed najtežjih disciplin pri<br />

šolanju psa.<br />

Eva Vratarič: Odkrivanje orožja in trupel s<br />

pomočjo službenega psa in odorologija<br />

Avtorica je naka<strong>za</strong>la možnosti uporabe<br />

službenih psov pri odkrivanju orožja in<br />

trupel, kot jih uporabljajo nekatere druge<br />

policije.<br />

Vid Jakop, Zvonko Galun: Psi iskalci in<br />

njihovi vodniki<br />

Vodnika službenih psov <strong>za</strong> odkrivanje<br />

prepovedanih drog sta opozorila na delovno<br />

problematiko vodnikov službenih psov<br />

<strong>za</strong> odkrivanje prepovedanih drog ter osnovne<br />

tendence, ki vplivajo na delo med vodnikom<br />

in psom.<br />

Marjan Gselman: Zakaj lovimo z lovskimi<br />

psi<br />

Predsednik komisije <strong>za</strong> lovsko kinologijo<br />

pri Lovski zvezi je predstavil področje lovske<br />

kinologije ter uporabnost psov pri lovu. Referat<br />

je bil še toliko bolj <strong>za</strong>nimiv, ker se med<br />

službenimi psi <strong>za</strong> specialistično uporabo<br />

pojavlja vse več psov lovskih pasem.<br />

Matej Tušek: Službeni psi v vojaški policiji<br />

Vodnik službenega psa v Slovenski vojski<br />

je predstavil organiziranost in delo vodnikov<br />

službenih psov ter izkušnje vodnikov<br />

službenih psov v mirovnih misijah v Afganistanu<br />

in na Kosovu.<br />

Breda Kralj: Masaža psov<br />

Terapevtka in avtorica knjige Masaža<br />

psov je poudarila pomen masaže psa <strong>za</strong><br />

njegovo počutje, zdravje ter fizične in psi-<br />

51

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

VArNOST<br />

hične sposobnosti <strong>za</strong> delo, kar je še posebej<br />

pomembno <strong>za</strong> službene pse, ki so pri<br />

svojem delu izpostavljeni številnim stresnim<br />

dejavnikom.<br />

Franc Novak, Ervin Godunc: Uporaba<br />

službenih psov policije na PP VSP Ljubljana<br />

Avtorja sta predstavila svojo enoto, v<br />

nadaljevanju pa rezultate dela in praktično<br />

uporabnost vodnikov službenih psov, še<br />

posebej na področju vzdrževanja javnega<br />

reda in miru.<br />

Nina Djordjević: Komunikacijski vidiki<br />

uporabe službenih psov pri promociji<br />

policije<br />

Avtorica je predstavila vlogo službe <strong>za</strong><br />

odnose z javnostmi in množičnih medijev<br />

pri komuniciranju policije z njenimi javnostmi<br />

ter izpostavila pomen vodnikov in<br />

službenih psov pri oblikovanju pozitivne<br />

podobe policije. S predstavitvijo teoretičnih<br />

izhodišč ter primerov dobre in slabe<br />

publicitete je naka<strong>za</strong>la na možne rešitve in<br />

smernice <strong>za</strong> nadaljnje delo.<br />

Med udeleženci strokovnega posveta<br />

je bil tudi priznani kinolog Miroslav Zidar,<br />

ki je bil presenečen nad visoko strokovno<br />

ravnijo prispevkov, katerih rdeča nit je bil<br />

poudarek na upoštevanju, razumevanju in<br />

spoštovanju psa kot živega bitja.<br />

Posvet je bil <strong>za</strong>ključen z željo in sklepom<br />

vseh udeležencev, da se tovrstni posvet<br />

organizira tudi naslednje leto. Predstavljeni<br />

referati bodo še z drugimi desetimi objavljeni<br />

v zborniku.<br />

Besedilo: Adil Huselja in Nina Djordjević<br />

Foto: Nina Djordjević<br />

USPOSABLJANJE POLICISTOV GORSKE ENOTE IZ ŠESTIH PU<br />

Na območju PU Slovenj Gradec je bilo konec septembra <strong>za</strong><br />

pripadnike gorske enote organizirano usposabljanje, ki so<br />

se ga udeležili policisti iz policijskih uprav Slovenj Gradec,<br />

Celje in Maribor.<br />

Policisti so se po jutranjem zboru odpravili do ple<strong>za</strong>lišča na<br />

Selah pri Slovenj Gradcu, ki ga alpinisti, gorski reševalci in drugi<br />

uporabljajo <strong>za</strong> vadbo ple<strong>za</strong>nja v skalovju. Tam so se po programu<br />

urili v ple<strong>za</strong>nju v navezi in spuščanju ob vrvi, vadili pa so<br />

52<br />

tudi spremljanje reševalnih nosil UT 2000 ob steni. Udeleženci<br />

so tako obnovili, utrdili in nadgradili znanje, ki ga potrebujejo<br />

pri obravnavi gorskih nesreč in drugih dejavnostih v gorah.<br />

Za policiste iz policijskih uprav Nova Gorica, Kranj in Ljubljana<br />

je podobno usposabljanje bilo v <strong>za</strong>četku novembra, in<br />

sicer na območju PU Nova Gorica.<br />

V novem gorniškem učnem centru v Tolminu so policisti<br />

najprej obnovili znanje prve pomoči. Obnovili so postopke <strong>za</strong><br />

imobili<strong>za</strong>cijo ponesrečenca pri različnih poškodbah udov in<br />

hrbtenice, posebno pozornost pa so namenili tehnični opremi,<br />

ki se uporablja pri reševanju s helikopterjem. Med drugim<br />

so spoznali delo z avtomatskim defibrilatorjem, ki se uporablja<br />

ob srčnem <strong>za</strong>stoju.<br />

V t. i. ple<strong>za</strong>lnem vrtcu pri vasi Čiginj pa je potekalo usposabljanje<br />

<strong>za</strong> uporabo različnih alpinističnih tehnik, kot so izdelava<br />

sidrišča in vrvnih ograj, varovanje in delo na sidrišču, spuščanje<br />

reševalca in ponesrečene osebe s pomočjo desonderja,<br />

<strong>za</strong>vore na vponki, osmice in druge tehnike.<br />

Po usposabljanju so se policisti poslovili od dolgoletnega<br />

pripadnika gorske policijske enote Miljka Lesjaka, ki je bil v njej<br />

vse od njene ustanovitve, sicer pa je delal na tolminski policijski<br />

postaji. Sodelavci so mu izročili darilo v spomin na policijsko<br />

gorsko enoto.<br />

Besedilo: Dean Božnik, Peter Pungartnik<br />

Foto: PPE GE PU Nova Gorica in<br />

PU Slovenj Gradec<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

Na Gmajnicah v Ljubljani<br />

se je avgusta <strong>za</strong>čelo usposabljanje<br />

3. generacije<br />

vodnikov službenih psov<br />

<strong>za</strong> splošno uporabo, v katerega<br />

je bilo izbranih pet<br />

kandidatov iz štirih policijskih<br />

uprav. Iz PU Krško<br />

se je tečaja udeležil Peter<br />

Urek, ki mu je bil dodeljen<br />

belgijski ovčar Bagi, Matjaž<br />

Križman, ki je prišel iz<br />

PU Ljubljana, je prav tako<br />

dobil belgijskega ovčarja<br />

Luxa. Tečaja so se udeležili<br />

še Davor Markovič iz PU<br />

Koper, ki mu je bil dodeljen<br />

belgijski ovčar Ajs, ter dva<br />

kandidata iz PU Celje, in<br />

sicer Aleksander Škornik z<br />

nemškim ovčarjem Artom<br />

in Tadej Jakop z belgijskim<br />

ovčarjem Billyjem.<br />

Vodenje tečaja sta prevzela<br />

strokovno usposobljena<br />

in hiperaktivna inštruktorja<br />

Zvone Zorc in Ivan Borko.<br />

Njuna energičnost se je odražala<br />

skozi celotno usposabljanje<br />

in nemalokrat puščala<br />

posledice na kandidatih, seveda<br />

v pozitivnem smislu.<br />

Usposabljanje traja dobrih<br />

pet mesecev, v katerih je<br />

treba predelati <strong>za</strong> 800 ur programa<br />

(od tega skoraj 700 ur<br />

praktičnega dela), <strong>za</strong> kar je<br />

potrebna dobra organi<strong>za</strong>cija,<br />

veliko vloženega truda in<br />

razumevanja tako s strani inštruktorjev,<br />

vodstva šole kot<br />

tudi kandidatov.<br />

Program usposabljanja<br />

obsega osem različnih področij,<br />

in sicer veterino, kinologijo,<br />

šolanje in uporabo<br />

službenega psa, policijska<br />

pooblastila, taktiko uporabe<br />

službenega psa, terensko<br />

usposabljanje, usposabljanje<br />

vodnikov s službenim psom<br />

in markiranje.<br />

Kandidati morajo opraviti<br />

izpite iz veterine, policijskih<br />

pooblastil ter uporabe<br />

službenih psov. Prav tako se<br />

njihovo znanje in delo s službenimi<br />

psi po približno dveh<br />

mesecih usposabljanja preverjata<br />

na vmesnem preizkusu,<br />

nato pa še na končnem.<br />

Delo kandidatov na obeh<br />

preizkusih ocenjuje neodvisna<br />

in strokovna tričlanska<br />

komisija.<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

OSNOVNI TEČAJ 3. GENERACIJE VODNIKOV SLUŽBENIH<br />

PSOV ZA SPLOŠNO UPORABO<br />

Po uspešno <strong>za</strong>ključenem<br />

usposabljanju <strong>za</strong> vodnika<br />

službenega psa <strong>za</strong> splošno<br />

uporabo so novopečeni vodniki<br />

razporejeni v enote vodnikov<br />

službenih psov tiste<br />

policijske uprave, iz katere so<br />

bili tudi napoteni. Takrat se<br />

pravo delo <strong>za</strong> vodnika <strong>za</strong>četnika<br />

prav<strong>za</strong>prav šele <strong>za</strong>čne.<br />

Med šolanjem službenih psov<br />

in usposabljanjem njihovih<br />

vodnikov poskušajo inštruktorji<br />

predvideti ter pripraviti<br />

službenega psa in vodnika na<br />

možne realne situacije v vsakdanjem<br />

operativnem delu na<br />

terenu. Kakor niti ena intervencija<br />

ni podobna drugi, se<br />

tudi službeni psi med seboj<br />

razlikujejo. Zato mora vsak<br />

vodnik veliko delati s svojim<br />

službenim psom, hkrati pa<br />

tudi z drugimi vodniki, saj se<br />

bo lahko le tako učinkovito<br />

pripravil na vsakdanje izzive<br />

na terenu.<br />

Za dobro delo je nujna<br />

sinergija med vodnikom in<br />

službenim psom, vendar pa<br />

lahko preteče tudi nekaj let,<br />

preden vodnik in službeni<br />

pes postaneta <strong>za</strong>res eno in<br />

se pri delu dopolnjujeta. Delo<br />

vodnikov službenih psov<br />

je <strong>za</strong>htevno, vsekakor pa eno<br />

najlepših in najbolj dinamičnih<br />

oblik dela v policiji.<br />

Peter Urek (službeni pes Bagi),<br />

PU Krško<br />

»Tečaj se mi zdi zelo <strong>za</strong>hteven, saj<br />

moraš biti dobro fizično in psihično<br />

pripravljen. Lahko bi ga podaljšali<br />

<strong>za</strong> kakšen mesec, saj bi tako lažje<br />

odpravili napake pri delu.«<br />

Tadej Jakop (službeni pes Billy),<br />

PU Celje<br />

»Natrpan urnik, vseskozi napetost<br />

glede odpravljanja nepravilnosti<br />

vodnikov ter preizkusi na vsakem<br />

koraku, drugače pa čisto nov pogled<br />

na delo v policiji, ki zna biti, <strong>za</strong><br />

spremembo, na trenutke zelo sproščujoče.<br />

Priporočam.«<br />

Matjaž Križman (službeni pes<br />

Lux), PU Ljubljana<br />

»Glede na to, da sem se odločil <strong>za</strong><br />

delo v policiji <strong>za</strong>to, da bi delal kot<br />

vodnik službenega psa, preživljam<br />

najlepše mesece od <strong>za</strong>četka svoje<br />

policijske kariere.«<br />

Davor Markovič (službeni pes<br />

Ajs), PU Koper<br />

»Delo vodnika s službenim psom se<br />

mi je že od <strong>za</strong>četka zdelo zelo <strong>za</strong>nimivo<br />

in raznovrstno. Da je res pestro,<br />

sem dodobra ugotovil tudi na<br />

tečaju. Zame je to velika sprememba<br />

v življenju v pozitivnem smislu.«<br />

Aleksander Škornik (službeni<br />

pes Art), PU Celje<br />

»Tečaj se mi zdi zelo <strong>za</strong>nimiv, spoznal<br />

sem veliko novih stvari, prav<br />

tako pa sem spremenil pogled na<br />

delo vodnikov, ki je zelo <strong>za</strong>htevno.«<br />

Besedilo in foto: Peter Urek, Tadej<br />

Jakop, Matjaž Križman,<br />

Davor Markovič<br />

in Aleksander Škornik<br />

53

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

VArNOST<br />

VODNIKA SLUŽBENIH PSOV IZ CARINSKE UPRAVE<br />

STA SE USPOSABLJALA V POLICIJI<br />

Le kdo bi si mislil, da bova s kolegom Primožem oktobra <strong>za</strong>korakala<br />

v šolo. Bilo je vznemirljivo jutro, ko sva vstopila v<br />

prostore oddelka <strong>za</strong> šolanje službenih psov na Gmajnicah.<br />

Tam sva bila že velikokrat, pa vendar je bilo tokrat drugače,<br />

saj sva prišla kot učenca z nalogo, da postaneva dobra učitelja.<br />

Sliši se malce <strong>za</strong>pleteno, pa vendar je bilo točno tako.<br />

Izbrana sva bila kot primerna kandidata <strong>za</strong> vodji praktične<br />

vadbe službenih psov <strong>za</strong> specialistično uporabo. Odgovornost<br />

je bila velika in tudi nekaj nervoze je bilo, a sva bila<br />

kljub temu ponosna, da sva bila izbrana. To je bila potrditev<br />

najinega dobrega dela s službenimi psi in uspehov na tekmovanjih<br />

in treningih.<br />

Sprejela sta naju vodja<br />

oddelka <strong>za</strong> šolanje službenih<br />

psov Marko Medvešek in njegov<br />

namestnik Andrej Muhvič,<br />

ki sta nama izrekla dobrodošlico<br />

in pojasnila, kako bo potekalo<br />

najino več kot dvomesečno<br />

izobraževanje. Srečala<br />

sva se tudi s starimi znanci,<br />

inštruktorji Marjanom Levstikom,<br />

Igorjem Parežnikom in<br />

Markom Štritofom. In potem<br />

Potem je sledilo tisto najbolj<br />

<strong>za</strong>nimivo. Srečanje z najinima<br />

pasjima učencema. Meni<br />

je bila dodeljena simpatična,<br />

resna punca, s še bolj simpatičnim<br />

imenom Cake (ang. torta).<br />

Psička je belgijska ovčarka.<br />

Če odmislim, da sem imel do<br />

te pasme iz upravičenega razloga<br />

(ugri<strong>za</strong> službenega psa)<br />

odnos, ki se mu brez težave<br />

lahko reče »rešpekt«, je bilo<br />

najino medsebojno spoznavanje<br />

prav<strong>za</strong>prav zelo dobro.<br />

Primožu pa je bil kot priznanemu<br />

strokovnjaku <strong>za</strong> lovske<br />

pasme dodeljen Don, nemški<br />

ptičar.<br />

Najini dnevi so bili popolnoma<br />

posvečeni psom, <strong>za</strong>čenši<br />

z jutranjim čiščenjem pasjih<br />

prostorov, oskrbo psov in seveda<br />

z veliko, veliko treningov.<br />

Treningov nismo opravljali<br />

samo v centru Gmajnice,<br />

ampak tudi na različnih lokacijah<br />

po vsej Sloveniji. Veliko<br />

nama je bilo znanega, saj sva<br />

že več let vodnika službenih<br />

psov <strong>za</strong> iskanje prepovedanih<br />

drog. Treba pa se je bilo naučiti<br />

tudi dosti novega in uporabnega<br />

<strong>za</strong> naše delo. Cake je<br />

namreč predvidena <strong>za</strong> iskanje<br />

eksploziva in ta vzgoja je <strong>za</strong>htevala<br />

drugačen, meni nov<br />

način dela.<br />

Po dobrih dveh mesecih<br />

trdega, a nadvse <strong>za</strong>nimivega<br />

dela sva 10. decembra zelo<br />

uspešno opravila izpit, ki je<br />

vseboval preiskavo vozil, prostorov,<br />

terena, poslušnost in<br />

premagovanje ovir.<br />

Zadnji dan je bil namenjen<br />

analizi dela, druženju ob skupni<br />

malici in težkemu slovesu od<br />

najinih več kot odličnih učencev<br />

in učiteljev.<br />

Zahvaljujeva se službi, ki<br />

naju je izbrala <strong>za</strong> to specialistično<br />

usposabljanje, še posebej<br />

pa vodstvu ter inštruktorjem<br />

oddelka <strong>za</strong> šolanje službenih<br />

psov na Gmajnicah <strong>za</strong> njihove<br />

dragocene nasvete in visoko<br />

strokovno delo.<br />

Besedilo in foto: Andrej Lesjak,<br />

Carinska uprava RZT Celje, in<br />

Primož Glavič, Carinska uprava<br />

RTZ Jesenice<br />

54<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

SRBSKA MEJNA POLICIJA NA POTI V EU S POMOČJO SLOVENSKIH IZKUŠENJ<br />

Na Kriminalistično-policijski akademiji<br />

v Beogradu se je 10. decembra<br />

uspešno <strong>za</strong>ključilo usposabljanje <strong>za</strong><br />

srbske policiste z naslovom Ustvarjanje<br />

etičnega delovnega okolja, ki<br />

ga je pripravil Center <strong>za</strong> evropsko<br />

prihodnost (CEP) v sodelovanju in na<br />

željo Ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve<br />

Republike Srbije. To je prvo v nizu<br />

usposabljanj in delavnic, ki jih bo CEP<br />

izvedel <strong>za</strong> srbsko policijo.<br />

Projekt je del uradnega razvojnega<br />

sodelovanja Slovenije s Srbijo, pri katerem<br />

sodelujeta ministrstvo <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><br />

<strong>za</strong>deve in slovenska policija ter Komisija<br />

<strong>za</strong> preprečevanje korupcije. Zasluge <strong>za</strong><br />

izvedbo projekta ima tudi srbsko veleposlaništvo<br />

v Ljubljani in ministrstvo <strong>za</strong><br />

zunanje <strong>za</strong>deve.<br />

Usposabljanjeje bilo namenjeno vodilnim<br />

srbskim mejnim policistom Dražen<br />

Maravić, direktor Službe <strong>za</strong> mednarodno<br />

sodelovanje in evropske integracije<br />

na srbskem <strong>notranje</strong>m ministrstvu,<br />

je izrazil <strong>za</strong>dovoljstvo z vzpostavitvijo<br />

sodelovanja med srbskim ministrstvom<br />

<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve in CEP ter poudaril,<br />

da je to enkratna priložnost <strong>za</strong> prenos<br />

slovenskih praks pri krepitvi usposobljenosti<br />

srbske policije. Hkrati se je <strong>za</strong>hvalil<br />

CEP-u <strong>za</strong> podporo Srbiji pri približevanju<br />

članstvu v Evropski uniji.<br />

Andreja Dolničar Jeraj, programska<br />

direktorica CEP-a, je dodala, da slovenski<br />

mejni policisti in strokovnjaki iz Policijske<br />

akademije ter komisije <strong>za</strong> preprečevanje<br />

korupcije v Beograd niso prišli<br />

<strong>za</strong>to, da bi udeležencem posredovali<br />

teoretična znanja, ampak da bi izmenjali<br />

praktične izkušnje ter pozornost usmerili<br />

predvsem na konkretne rešitve in dejavnosti<br />

<strong>za</strong> ustvarjanje etičnega delovnega<br />

okolja, ki jih lahko kot komandirji mejnih<br />

policijskih postaj izvajajo v okviru protikorupcijske<br />

preventivne dejavnosti.<br />

Komandirji kot upravljavci kadrov lahko<br />

veliko naredijo pri spodbujanju etičnega<br />

delovanja in krepitvi integritete.<br />

Opisano usposabljanje je dober primer,<br />

kako je treba svoj čas in pozornost<br />

posvetiti upravljanju s policisti in policijsko<br />

postajo z drugačnega vidika ter pri<br />

vsakodnevnem delu nameniti poseben<br />

poudarek etiki in motiviranju uslužbencev<br />

<strong>za</strong> preprečevanje korupcije. Program<br />

dela je zelo praktično naravnan in<br />

pripravljen po meri srbske mejne policije,<br />

poleg tega pa je tudi oblikovan tako,<br />

da <strong>za</strong>hteva visoko stopnjo interakcije in<br />

sodelovanje vseh udeležencev.<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

Anton Štubljar, vodja oddelka <strong>za</strong><br />

državno mejo in tujce na novomeški<br />

policijski upravi, Bojan Tomc, namestnik<br />

komandirja PMP Metlika, in<br />

Stanislav Švajger, vodja izmene na tej<br />

postaji, so se v svojih delavnicah osredotočili<br />

na pozitivno delovno klimo, ki<br />

je predpogoj <strong>za</strong> uspešno in učinkovito<br />

opravljanje dela. Predstavili so najpomembnejše<br />

naloge in vodstvene sposobnosti<br />

komandirjev pri ustvarjanju<br />

pozitivne delovne klime, pri čemer ima<br />

po njihovem mnenju pomembno vlogo<br />

stimulacija, tako materialna kot tudi<br />

nematerialna.<br />

V nadaljevanju so predstavili prednosti<br />

in slabosti slovenskega kariernega<br />

sistema v primerjavi s srbskim in<br />

izpostavili letni razgovor ter letno delovno<br />

oceno kot dva izmed najpomembnejših<br />

elementov. Udeleženci so v okviru<br />

delavnic, ki jih je v kontekst postavil<br />

Brane Novak iz PA, diskutirali o etiki,<br />

morali, vrednotah in pomenu komuniciranja<br />

ter obravnavane teme uporabili<br />

v praktično <strong>za</strong>stavljenih nalogah.<br />

Udeleženci so s pomočjo delavnic<br />

prišli do nekaterih pomembnih <strong>za</strong>ključkov,<br />

ki jim bodo pomagali pri njihovem<br />

delu s policisti in ustvarjanju etičnega<br />

delovnega okolja. Usposabljanju so se<br />

pridružili še strokovnjaki iz Komisije <strong>za</strong><br />

preprečevanje korupcije.<br />

Za boj proti korupciji je najpomembnejša<br />

integriteta policijskih enot, je<br />

poudaril Bečir Kečanović, pri čemer je<br />

uporaba integritetnega načrta koristen<br />

pripomoček. Ker se izzivi med posameznimi<br />

enotami razlikujejo, je pomembno,<br />

da vsaka policijska enota izdela svoj načrt<br />

integritete. Prav <strong>za</strong>to je bila delavnica<br />

namenjena tudi izdelavi načrta integritete.<br />

Kot opora pri delu je bil prika<strong>za</strong>n<br />

praktičen primer predhodne ocene tveganja<br />

mejnega prehoda Batrovci, ki sta<br />

ga pripravili Simona Stanter in Sandra<br />

Blagojević.<br />

Zaključku usposabljanja in podelitvi certifikatov je prisostvoval tudi Bojan<br />

Lunežnik, policijski ataše na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu.<br />

Po prvih ocenah je bilo usposabljanje več kot uspešno in predstavlja<br />

pomemben korak h krepitvi zmogljivosti pri ustvarjanju etičnega delovnega<br />

okolja v srbski policiji, saj je bila v tokratni delavnici ena tretjina<br />

najvišjega vodilnega kadra na mejnih policijskih postajah v Srbiji. Program<br />

se bo nadaljeval tudi v letu 2010, ko se bodo usposabljale tudi druge<br />

veje tamkajšnje policije.<br />

55

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

VArNOST<br />

SLOVENSKA POLICISTA SODELOVALA NA USPOSABLJANJU UNPOC<br />

Pri Pulju na Hrvaškem je med 21. septembrom in 2. oktobrom potekalo mednarodno<br />

usposabljanje policistov <strong>za</strong> delo v mirovnih misijah Združenih narodov.<br />

Na usposabljanju, imenovanem UNPOC (v angl. United Nations Policeofficers<br />

Course), sva sodelovala tudi Matjaž Mravlja iz Policijske akademije kot predavatelj<br />

in Janko Taurer iz koprske postaje prometne policije kot udeleženec.<br />

Poleg naju so se usposabljanja udeležili<br />

tudi policisti in inštruktorji iz Hrvaške,<br />

Litve, Iraka, Črne gore, Madžarske,<br />

Nemčije, Belgije in Švedske ter Bosne in<br />

Hercegovine.<br />

Teoretični del usposabljanja je potekal<br />

v Valbandonu blizu Pulja, praktični<br />

del z <strong>za</strong>ključno vajo pa na Grimaldi v<br />

osrčju Istre. Udeleženci so pri tem dobili<br />

znanje, ki ga bodo potrebovali pri svo-<br />

jem delu v misijah Združenih narodov,<br />

kamor bodo v kratkem napoteni.<br />

Zaključne vaje se je udeležilo večje<br />

število predstavnikov tujih policij in<br />

medijev. Iz Slovenije sta se vaje udeležila<br />

Aleš Grudnik in Marko Rode, oba iz službe<br />

generalnega direktorja policije.<br />

Hrvaški organi<strong>za</strong>torji so <strong>za</strong>htevno<br />

usposabljanje, ki je dalo policistom res<br />

veliko znanja, zelo dobro speljali.<br />

Preizkus terenske vožnje je potekal<br />

na vojaškem poligonu Lindar. Posebno<br />

doživetje je bila vožnja vozila z ročnim<br />

menjalnikom <strong>za</strong> policista iz Iraka, kjer<br />

uporabljajo vozila z avtomatskim menjalnikom.<br />

Iraški policist je vaje kljub temu<br />

dobro opravil.<br />

Vaje so od policistov <strong>za</strong>htevale obilico<br />

znanja in potrpljenja pri delu. Vse so<br />

izvedli hrvaški inštruktorji, ki imajo <strong>za</strong><br />

sabo delo v misijah. Primer je prometna<br />

nesreča, ko je vozilo <strong>za</strong>peljalo na minsko<br />

polje. Sicer ni bilo označeno z napisi,<br />

vendar so morali policisti prepoznati<br />

označbe, ki jih v takih primerih izdelajo<br />

lokalni prebivalci.<br />

Drug primer je bil, ko so policisti<br />

morali ukrepati v primeru »samovolje«<br />

in neupoštevanja človekovih pravic komandirja<br />

policijske postaje. Vsi primeri<br />

so od policistov <strong>za</strong>htevali, da pokažejo<br />

pogajalska znanja in komunikacijske<br />

veščine.<br />

Besedilo in foto: Matjaž Mravlja,<br />

Janko Taurer<br />

56<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

USPOSABLJANJE ZA OPAZOVANJE DRŽAVNE MEJE<br />

Med 9. in 11. septembrom je UUP v centru <strong>za</strong> oskrbo v Gotenici<br />

izvedla nadaljevalno usposabljanje <strong>za</strong> opazovanje<br />

državne meje iz helikopterja.<br />

Usposabljanja se je udeležilo 16 policistov iz vseh policijskih<br />

uprav. Usposabljanje sta vodila inšpektorja iz sektorja<br />

mejne policije UUP, sodelovali pa so piloti in letalska tehnika<br />

LPE in inšpektor oddelka <strong>za</strong> izpopolnjevanje in usposabljanje<br />

Gotenica PA.<br />

Na usposabljanju so policisti obnovili in razširili znanje iz<br />

topografije, priprav in načrtovanja opazovanja, uporabe razpoložljive<br />

tehnike, taktike opazovanja državne meje, usmerjanja<br />

pilota in ukrepanja iz helikopterja, izbire primernih krajev<br />

<strong>za</strong> pristanek helikopterja zunaj heliodroma, komuniciranja s<br />

posadko helikopterja in usmerjanja dela policijskih patrulj in<br />

policistov ter varnega vstopanja in izstopanja v različnih položajih<br />

helikopterja.<br />

Zadnji dan usposabljanja so izvedli vajo s helikopterjem<br />

Eurocopter EC-135, ki je namenjen in opremljen <strong>za</strong> nadzor državne<br />

meje. V helikopterju sta bila dva policista v vlogi opazovalcev,<br />

na tleh pa policijski patrulji in policisti, ki so bili v vlogi<br />

ilegalnih prebežnikov. Ob namišljeni črti, ki je predstavljala<br />

državno mejo, so izvedli več različnih scenarijev ukrepanja policistov<br />

v primeru prehoda ilegalnih prebežnikov čez državno<br />

mejo<br />

Po končanem usposabljanju so udeleženci izrazili <strong>za</strong>dovoljstvo<br />

nad izvedenim usposabljanjem in željo, da bi bilo tovrstnih<br />

usposabljanj več.<br />

Besedilo: Branko Viher<br />

Foto: Jernej Gosenar<br />

SREČANJE POTAPLJAČEV<br />

PPoP Koper je tako kot lani organizirala potop, ki je bil odlična<br />

priložnost <strong>za</strong> spoznavanje lepot slovenskega podmorskega<br />

sveta, hkrati pa tudi priložnost <strong>za</strong> izmenjavo izkušenj in<br />

druženje potapljačev poklicnih enot Severnega Jadrana.<br />

Oktobra je lepo sobotno<br />

dopoldne v Fieso privabilo<br />

75 udeležencev iz Slovenije,<br />

in sicer iz pomorske policije<br />

in Specialne enote, koprske<br />

gasilske brigade, civilne <strong>za</strong>ščite<br />

in iz treh reševalnih postaj<br />

Podvodne reševalne službe<br />

Slovenije, ki so se potopu pridružili<br />

letos. Poleg njih so se<br />

potopa udeležili tudi predstavniki<br />

italijanske policije,<br />

italijanski gasilci in karabinjerji.<br />

Direktor PU Koper Božidar<br />

Štemberger, komandir PPoP<br />

Koper Zlatko Dolič in predsednik<br />

Slovenske potapljaške<br />

zveze, dr. Mitja Slavinec so<br />

poudarili pomen dobrega sodelovanja<br />

med poklicnimi in<br />

prostovoljnimi enotami, saj se<br />

na ta način lepo dopolnjujejo<br />

dobra opremljenost in psihofizična<br />

pripravljenost poklicnih<br />

potapljačev ter izkušnje in številčnost<br />

prostovoljcev.<br />

Srečanje je imelo tudi izobraževalni<br />

del, kjer so bile<br />

predstavljene osnove tehničnega<br />

in trimix potapljanja. Tudi<br />

potop je bil nekaj posebnega,<br />

saj je bil ob tehnični podpori<br />

SE in snemanju preko videokonferenčne<br />

projekcije tudi<br />

neposredno predvajan gledalcem<br />

na obali.<br />

Organi<strong>za</strong>torji si <strong>za</strong>služijo<br />

pohvalo <strong>za</strong> <strong>za</strong> izviren poziv k<br />

sodelovanju in izmenjavi izkušenj.<br />

Tovrstna srečanja povezujejo<br />

ne glede na državne meje<br />

in formalni status potapljačev,<br />

ki smo se pripravljeni podati<br />

pod vodo in pomagati vsem, ki<br />

našo pomoč potrebujejo.<br />

Besedilo: Marko Kastelic<br />

Foto: PU Koper in Milan Tomažin<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

57

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

NA KOROŠKEM SO SE USPOSABLJALI<br />

POMOŽNI POLICISTI<br />

Na PU Slovenj Gradec je 3. oktobra potekalo nadaljevalno<br />

usposabljanje pomožnih policistov.<br />

Usposabljanje je načrtoval policijski inšpektor v sektorju uniformirane<br />

policije Elvedin Kerič. Pomožne policiste so po prihodu v<br />

matične policijske enote sprejeli vodje: na PU Slovenj Gradec jih je<br />

sprejel vodja OKC, na policijskih postajah pa komandirji ali njihovi<br />

pomočniki. Ti so najprej predstavili varnostno problematiko in jih<br />

seznanili z novostmi. Pred odhodom na teren so pregledali njihovo<br />

opremo in urejenost. Pomožne policiste PU Slovenj Gradec je<br />

vodil Branko Slivnik, vodja posebne policijske enote v upravi.<br />

EVAKUACIJSKA VAJA NA<br />

PU MURSKA SOBOTA<br />

VArNOST<br />

Usposabljanje je bilo v lepem vremenu, kar v preteklosti ni bilo<br />

tako zelo pogosto. Praktični postopek in vaje v streljanju so bile<br />

na strelišču Žančani pri Slovenj Gradcu, vodil pa jih je policijski inšpektor<br />

Janez Rotovnik.<br />

Usposabljanje s področja policijskih pooblastil v Vadbenem<br />

centru Vič je vodil policijski inšpektor Miro Zupanc. Pomagala sta<br />

mu pomočnik komandirja PP Ravne na Koroškem Dimitrij Gaberšek,<br />

ki je predstavil policijska pooblastila ter oborožitev in prisilna<br />

sredstva v policiji, in pomočnik komandirja PPP Slovenj Gradec Boris<br />

Šmid, ki je predstavil praktični postopek <strong>za</strong> ugotavljanje identitete,<br />

varnostni pregled oseb, postopek vklepanja in ve<strong>za</strong>nja ter<br />

tipe policijskih postopkov z varnostnega vidika.<br />

Usposabljanje pomožnih policistov je nadzoroval višji policijski<br />

inšpektor v upravi uniformirane policije GPU Božidar John Željko,<br />

ki je usposabljanje pozitivno ocenil.<br />

Besedilo: Branko Slivnik<br />

Foto: PU Slovenj Gradec<br />

PU Murska Sobota je 20. oktobra, v mesecu požarne varnosti,<br />

izvedla evakuacijsko vajo, v kateri so poleg <strong>za</strong>poslenih v<br />

upravi sodelovali tudi gasilci PGD Murska Sobota. Z vajo so<br />

želeli preveriti, kako hitro lahko <strong>za</strong>posleni v primeru požara<br />

varno <strong>za</strong>pustijo objekt.<br />

Navodila pred odhodom na strelišče<br />

Med vajo v streljanju z dolgocevnim orožjem<br />

Po scenariju vaje je v kuhinji<br />

izbruhnil požar, ki je <strong>za</strong>jel<br />

tudi bližnje prostore. Ker <strong>za</strong>posleni<br />

požara niso uspeli pogasiti<br />

z ročnimi gasilnimi aparati,<br />

požar pa se je nenadzorovano<br />

širil, so <strong>za</strong>posleni <strong>za</strong>pustili gorečo<br />

stavbo. Nekateri v četrtem<br />

nadstropju se <strong>za</strong>radi ognja<br />

in gostega dima niso uspeli<br />

odstraniti, <strong>za</strong>to so se umaknili<br />

na streho stavbe.<br />

Operativno-komunikacijski<br />

center je na pomoč poklical soboške<br />

gasilce, ki so v zelo kratkem<br />

reakcijskem času z dvema<br />

gasilskima voziloma prišli na<br />

kraj »požara«. Gasilci so po lestvi<br />

na gasilskem avtomobilu<br />

rešili vse <strong>za</strong>poslene s strehe in<br />

»ogenj« pogasili.<br />

Anali<strong>za</strong> je poka<strong>za</strong>la, da je<br />

bila evakuacijska vaja uspešna,<br />

saj je <strong>za</strong>dnji <strong>za</strong>posleni »gorečo«<br />

stavbo <strong>za</strong>pustil v treh<br />

minutah.<br />

Besedilo in foto: PU Murska Sobota<br />

58<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

EDUCATION, TRAINING, ADVANCED TRAINING<br />

USPOSABLJANJE ZA UČINKOVITO<br />

INTEGRIRANJE NAČELA ENAKOSTI<br />

SPOLOV V POLITIKE<br />

V sodelovanju z Uradom Vlade RS <strong>za</strong> enake možnosti<br />

je 7. oktobra v PA potekalo usposabljanje <strong>za</strong><br />

učinkovito integriranje načela enakosti spolov v<br />

politike.<br />

Udeležile so se ga članice posvetovalnega telesa<br />

<strong>za</strong> integracijo načela enakosti spolov v ministrstvu <strong>za</strong><br />

<strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve z organoma v sestavi ter predstavnik<br />

in predstavnice notranjih organi<strong>za</strong>cijskih enot ministrstva<br />

<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve in obeh organov, ki v okviru<br />

svojih delovnih področij sodelujejo pri integraciji<br />

načela enakosti spolov v politike in strategije spodbujanja<br />

enakosti spolov.<br />

Udeležence je pozdravila namestnica generalnega<br />

direktorja policije mag. Tatjana Bobnar, ki je do<br />

nedavnega opravljala tudi nalogo koordinatorice <strong>za</strong><br />

enake možnosti <strong>za</strong> policijo (namestnica koordinatorice<br />

<strong>za</strong> enake možnosti je od 1. oktobra 2009 Martina<br />

Stergar, policijska inšpektorica na PU Ljubljana).<br />

Kot <strong>za</strong>nimivo naključje je omenila, da je bil prvi<br />

posvet na temo enakosti spolov v MNZ in policiji<br />

organiziran prav 24. novembra 2008, na dan, ko je<br />

mandat ministrice <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve nastopila Katarina<br />

Kresal, in izrazila <strong>za</strong>dovoljstvo, ker se dejavnosti<br />

na področju integracije enakih možnosti v ministrstvu<br />

<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve in policiji izvajajo kontinuirano<br />

in se uslužbenci ministrstva ter policije vključujejo<br />

v različne pobude <strong>za</strong> uporabo integracije načela<br />

enakosti spolov.<br />

Program usposabljanja je obsegal tri tematske<br />

sklope. Prvi je bil namenjen seznanitvi s konceptom<br />

spola in načeli enakosti spolov, v drugem delu so se<br />

udeleženci seznanili s strategijo integracije načela<br />

enakosti spolov, tretji sklop pa je <strong>za</strong>jemal metodo<br />

presoje vpliva na spol.<br />

Prevladujoči način dela je bil, ob predstavitvi nekaterih<br />

<strong>za</strong>konskih izhodišč ter obravnave in izvajanja<br />

tematike v praksi članic Evropske unije, dejavna vključitev<br />

udeležencev v skupinsko obravnavo posameznih<br />

konkretnih primerov ter statističnih podatkov z<br />

delovnega področja ministrstva <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve<br />

in policije.<br />

Udeleženci usposabljanja so se strinjali, da je treba<br />

enakim možnostim posvečati ustrezno pozornost<br />

v vseh segmentih dela in življenja ter specifičnosti<br />

položaja žensk in moških upoštevati v posameznih<br />

fa<strong>za</strong>h oblikovanja in izvajanja politik.<br />

Besedilo: Marina Vrečar<br />

SODELOVANJE NA KONFERENCI<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> javno upravo je oktobra na Brdu<br />

organiziralo konferenco Dobre prakse v slovenski<br />

javni upravi 2009. Namen konference je bil predstaviti<br />

posamezne dobre prakse na področju kakovosti<br />

ter posredovati usmeritve <strong>za</strong> nadaljnje delovanje<br />

in razvoj. Konferenca vsako leto predstavi pregled<br />

najaktualnejših dejavnosti na področju kakovosti<br />

tako v Sloveniji kot na evropski ravni in izpostavi<br />

primere dobrega delovanja.<br />

Udeležencem konference sem najprej predstavil<br />

PU Maribor, ki je vodilna uprava v poslovni odličnosti v<br />

policiji. Na mnogih področjih smo najboljši in najuspešnejši,<br />

<strong>za</strong>to smo tudi zgled drugim PU.<br />

V <strong>za</strong>dnjih petih letih smo vsako leto sodelovali na<br />

izboru dobrih praks v policiji in dosegali najvišja mesta.<br />

Prejeli smo nagrade <strong>za</strong> naslednje dobre prakse: Koordinacija<br />

dela komandirjev policijskih postaj v mestu Maribor,<br />

Preiskovanje kaznivih dejanj s področja varstva<br />

okolja, Začasna drugačna organiziranost dežurstva, Indikatorji<br />

merjenja učinkovitost dela, Aplikacija nabava<br />

blaga – spletna trgovina in Aplikacija mobilnost, ki sem<br />

jo predstavil.<br />

Drugi udeleženci konference so predstavili velike in<br />

pomembne (strateške) projekte. Jaz pa sem na konkretnem<br />

primeru doka<strong>za</strong>l, kako pomembne so podrobnosti<br />

v celovitih in <strong>za</strong>pletenih procesih dela policije oz. javne<br />

uprave kot celote, kajti prav v podrobnostih se praviloma<br />

skrivajo težave in ovire. Predstavil sem le en delovni<br />

proces v policiji, in sicer napotitev razpoložljivih<br />

policistov na kraj varnostnega dogodka. Gre <strong>za</strong> ključni<br />

delovni proces, <strong>za</strong> osnovno storitev v naši organi<strong>za</strong>ciji,<br />

ki mora <strong>za</strong>gotavljati učinkovito in kakovostno podporo<br />

operativnemu delu.<br />

Z uporabo aplikacije se odzivni čas OKC skrajša, saj<br />

operater porabi manj časa <strong>za</strong> iskanje razpoložljive patrulje<br />

in <strong>za</strong>to napotitev na varnostni dogodek izvede<br />

hitreje. Operater na <strong>za</strong>slonu namreč v vsakem trenutku<br />

vidi vse razpoložljive patrulje na izbranem območju in<br />

v določenem času, ki jih lahko uporabi <strong>za</strong> pošiljanje na<br />

varnostne dogodke.<br />

V prihodnje bo opisano aplikacijo treba pove<strong>za</strong>ti s<br />

sistemom globalnega določanja položaja (Global Positioning<br />

System – GPS), saj bi tako poleg podatkov o<br />

razpoložljivosti patrulje imeli tudi optični prikaz njenega<br />

nahajanja.<br />

Aplikacija je bila izdelana ter prilagojena potrebam<br />

in sistemu dela na PU Maribor. Brez posebnih težav pa<br />

se jo lahko prilagodi tudi <strong>za</strong> druge policijske uprave.<br />

Besedilo: Mirko Ploj<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

59

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE, IZPOPOLNJEVANJE<br />

VArNOST<br />

VAJA USPELA,<br />

POŠTNI ROPARJI<br />

PRIJETI<br />

Da bi preverili usposobljenost<br />

in opremljenost pomurskih<br />

policistov ter njihov<br />

odziv ob morebitnem ropu<br />

finančne ustanove, so na območju<br />

PU Murska Sobota 12.<br />

oktobra izvedli operativno<br />

vajo, v kateri so poleg rednih<br />

policijskih patrulj sodelovali<br />

tudi policisti posebne policijske<br />

enote v upravi, policijski<br />

pogajalci in pripadniki specialne<br />

enote.<br />

Policisti so se morali <strong>za</strong> vajo<br />

spopasti z naslednjo situacijo:<br />

rop pošte v Veržeju in pobeg<br />

štirih oboroženih roparjev, pri<br />

čemer naj bi ti <strong>za</strong>jeli tudi talce.<br />

Policisti so na različnih<br />

lokacijah takoj po prejetem<br />

obvestilu o »ropu« postavili<br />

blokade. Prvi avtomobil, v katerem<br />

sta se vozila dva storilca,<br />

so <strong>za</strong>ustavili s stingerjem, sredstvom<br />

<strong>za</strong> prisilno <strong>za</strong>ustavljanje<br />

vozil. Storilca sta sicer stekla v<br />

gozd, a so ju hitro našli in prijeli.<br />

Drugi par »roparjev« se je<br />

s talci <strong>za</strong>tekel v stavbo nekdanjega<br />

Centra <strong>za</strong> tujce v Prosenjakovcih.<br />

Ker se storilca nista<br />

vdala in sta grozila z ubojem<br />

talcev, so se v reševanje krizne<br />

situacije vključili policijski pogajalci.<br />

Ker se tudi po daljšem<br />

pogajanju storilca nista predala,<br />

so v objekt vpadli pripadniki<br />

specialne enote, oba storilca<br />

prijeli in osvobodili talce.<br />

Po prvih ocenah so policisti<br />

PU Murska Sobota dobro<br />

usposobljeni <strong>za</strong> reševanje opisanih<br />

situacij. Več podrobnosti<br />

pa bo poka<strong>za</strong>la natančnejša<br />

anali<strong>za</strong> vaje.<br />

Besedilo in foto: PU Murska Sobota<br />

60<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

Pred dvema letoma smo bili<br />

v Beogradu, lani v Mostarju<br />

in Sarajevu, letos pa smo se<br />

policisti PP Domžale odločili,<br />

da obiščemo Banjaluko.<br />

Na izlet smo se odpravili<br />

<strong>za</strong>dnji septembrski petek, ob<br />

3. uri zjutraj izpred PP Domžale.<br />

Pot nas je čez mejni prehod<br />

Obrežje in nato čez mejna prehoda<br />

v Gradiški vodila v Bosno<br />

in Hercegovino, kamor smo<br />

prispeli po dobrih šestih urah<br />

vožnje.<br />

Najprej smo obiskali narodni<br />

park Ko<strong>za</strong>ra, kjer smo si<br />

ogledali spomenik in muzej,<br />

posvečen znani bitki na Ko<strong>za</strong>ri<br />

(1942. l., mi starejši smo se<br />

o njej še učili), nato pa smo se<br />

odpravili v Banjaluko. Namestili<br />

smo se v zelo urejenem hotelu<br />

Bosna, popoldne pa smo<br />

si z lokalno turistično vodičko<br />

ogledali znamenitosti mesta.<br />

Zvečer smo se odpravili v znano<br />

restavracijo Jezero z dobro<br />

hrano in živo glasbo, bolj željni<br />

<strong>za</strong>bave pa so večer nadaljevali<br />

v mestnih diskotekah.<br />

Sobotni dan smo <strong>za</strong>čeli z<br />

ogledom trapistovskega samostana<br />

Marije Zvezde, nedaleč<br />

od mesta. Nekoč je bil to eden<br />

izmed treh samostanov tega<br />

reda v nekdanji Jugoslaviji, danes<br />

pa je edini še delujoči na<br />

POLICISTI PP DOMŽALE NA IZLETU V BANJALUKI<br />

tem območju, v njem pa sta le<br />

še dva meniha. Njun meniški<br />

red je znan po izdelavi sira trapista,<br />

katerega recept je strogo<br />

varovana skrivnost in ga hranijo<br />

v nekem samostanu v Franciji.<br />

Nadaljevali smo z ogledom<br />

starega dela mesta in se nato<br />

odpravili po kanjonu reke Vrbas<br />

(v kanjonu je potekalo evropsko<br />

prvenstvo v raftingu)<br />

do Krupe. Pri izviru reke smo<br />

si ogledali samostan Krupa in<br />

enajst obnovljenih mlinov na<br />

majhnem območju, njihova<br />

lokacija pa na žalost izgublja<br />

pomen, saj so si lokalni politični<br />

veljaki svoje vile postavili<br />

v neposredno bližino. Del izletnikov<br />

se je vrnil v mesto,<br />

po nakupih, popoldne pa so<br />

si lahko neposredno ogledali<br />

tudi policijsko varovanje zelo<br />

rizične nogometne tekme med<br />

nogometnima kluboma Borac<br />

in Železničar. Manjša skupina<br />

izletnikov je ostala pri izviru,<br />

kjer se je srečala s predstavniki<br />

lokalne policije iz policijskega<br />

oddelka v Krupi. Izmenjali smo<br />

LIFE AND WORK<br />

si skromna darila in se ob obloženi<br />

mizi prijetno pogovarjali.<br />

Mimogrede, plača tamkajšnjega<br />

policista znaša 350 evrov,<br />

osebne opreme pa niso dobili<br />

že več let. Tako so, kar <strong>za</strong>deva<br />

opremo, precej neurejeni.<br />

Šapk, ki so podobne našim, pa<br />

sploh ne nosijo. Nekoliko boljše<br />

stanje je v mestih.<br />

Sobota je kar prehitro minila,<br />

v nedeljo opoldne pa smo se<br />

že vračali proti Sloveniji. Polni<br />

vtisov smo si ob prihodu domov<br />

obljubili, da to ni naš <strong>za</strong>dnji<br />

izlet. Kdo ve, kam nas bo pot<br />

vodila drugo leto.<br />

Banjaluka je z 250.000 prebivalci<br />

drugo največje mesto v<br />

Bosni in Hercegovini. Obenem<br />

je tudi glavno mesto srbske entitete<br />

Republike srbske in največje<br />

mesto Bosanske krajine<br />

ter leži na bregovih reke Vrbas,<br />

ki se izliva v Savo. Mesto je kulturno<br />

in gospodarsko središče<br />

bosanskih Srbov, ki v mestu<br />

predstavljajo kar 90 % prebivalstva.<br />

Zgovoren pa je podatek,<br />

da je v mestu kar sedemkrat<br />

več žensk kot moških.<br />

Besedilo: Rajko Gabrovec<br />

Foto: izletniki<br />

Policijsko veteransko društvo Sever <strong>za</strong><br />

Pomurje je konec septembra <strong>za</strong> svoje<br />

člane organiziralo izlet v Bratislavo.<br />

V lepem poznopoletnem vremenu<br />

nas je odpotovalo sto udeležencev. Ogledali<br />

smo si grajski grič, kjer kraljuje bratislavski<br />

grad z ostanki srednjeveškega<br />

obzidja in mestnih vrat, se sprehodili po<br />

Michalski in Venturski ulici, občudovali<br />

Michalov stolp in se ustavili pred Mo<strong>za</strong>rtovo<br />

palačo.<br />

Občudovali smo sedež Academie Istropolitane,<br />

v kateri sta univerzitetna knjižnica<br />

in palača rodbine Keglevič, ter Martinovo<br />

katedralo, kjer so med turško <strong>za</strong>sedbo<br />

Budimpešte kronali ogrske kralje.<br />

Po kosilu v tipičnem slovaškem pubu<br />

in potepanju po mestu smo se konec<br />

dneva, pred vrnitvijo domov, popeljali še<br />

ob Nežiderskem jezeru (Neusiedler See)<br />

in se sprehodili po dveh očarljivih krajih,<br />

Rustu in Mörbisch am See.<br />

Besedilo: Ciril Magdič<br />

Foto: izletniki<br />

IZLET ČLANOV PVD SEVER ZA POMURJE<br />

V BRATISLAVO<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

61

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

UPOKOJIL SE JE BOJAN MATEVŽIČ<br />

V <strong>za</strong>dnjih dneh leta 2009 se je po več<br />

kot tridesetletni karieri v policiji upokojil<br />

vodja službe generalnega direktorja<br />

policije Bojan Matevžič.<br />

Sodelavci, ki smo ga poznali po odličnem<br />

vodenju službe, se ga bomo<br />

spominjali ne le kot dobrega in sposobnega<br />

vodje, temveč predvsem kot dostopnega<br />

in odprtega človeka, ki je bil<br />

vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Z<br />

iskrenim posluhom <strong>za</strong> vse težave in želje<br />

sodelavcev, z izjemnim razumevanjem,<br />

dobro voljo in večnim optimizmom je<br />

znal tudi službene naloge in obveznosti<br />

narediti prijetnejše ter spodbuditi timsko<br />

delo in motivirati <strong>za</strong>poslene.<br />

Leta 1976 je končal srednjo šolo <strong>za</strong><br />

miličnike kadete v Tacnu. Med leti 1976<br />

in 1983 je delal kot miličnik in vodja<br />

varnostnega okoliša na PM Ljubljana<br />

Center. Po končanem študiju na Višji<br />

šoli <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve je med leti 1985<br />

in 1990 opravljal naloge pomočnika in<br />

namestnika komandirja PP Ljubljana<br />

Bežigrad. V tem obdobju je ob delu diplomiral<br />

na Pravni fakulteti v Ljubljani.<br />

V letih 1990–1994 je kot komandir vodil<br />

PP Domžale, <strong>za</strong>tem pa je eno leto vodil<br />

sektor prometne policije na PU Ljubljana.<br />

Od leta 1995 do 1997 je bil vodja<br />

sektorja <strong>za</strong> cestni promet na GPU. Med<br />

leti 1997 in 2006 je opravljal različne naloge<br />

v vodstvu policije, s 15. 6. 2006 pa<br />

je prevzel vodenje službe generalnega<br />

direktorja policije.<br />

To mesto bo zdaj <strong>za</strong>menjal s številnimi<br />

dejavnostmi, kot so poglabljanje<br />

znanja igranja na kitaro, fotografiranje,<br />

ukvarjanje z vnukinjo in pa pomoč hčerki<br />

pri vodenju njene teniške šole.<br />

BERNARD PETANJEK ODŠEL V POKOJ<br />

Dolgoletni komandir PP Rogaška<br />

Slatina Bernard Petanjek se je <strong>za</strong>dnji<br />

decembrski dan upokojil. Komandir,<br />

o katerem lahko govorimo v presežnikih,<br />

je leta 1978, star komaj 24 let,<br />

postal eden najmlajših komandirjev<br />

v zgodovini slovenske policije, pohvali<br />

pa se lahko tudi z najdaljšim<br />

komandirskim stažem. Policijske oddelke<br />

in enote je vodil dobrih 31 let.<br />

Z delom v policiji se je prvič srečal<br />

leta 1971, ko mu je bilo šele 17 let. Z<br />

delom je <strong>za</strong>čel na oddelku milice Rogaška<br />

Slatina. Sedem let kasneje je postal<br />

eden najmlajših komandirjev v zgodovini<br />

slovenske policije, in sicer mu je bil<br />

v vodstvo <strong>za</strong>upan oddelek milice Kozje,<br />

kjer je ostal dve leti.<br />

Leta 1980 je bil premeščen na mesto<br />

komandirja PM Mozirje, kjer je delal pet<br />

let, potem pa ga je pot pripeljala na<strong>za</strong>j v<br />

domače kraje. 1985 je postal komandir<br />

PM Šmarje pri Jelšah, pod okrilje katere<br />

sta takrat sodila še oddelka milice Kozje<br />

in Rogaška Slatina. V Šmarju pri Jelšah<br />

je ostal do leta 1991. Šmarsko policijsko<br />

postajo je vodil tudi v času osamosvojitvene<br />

vojne.<br />

Nato ga je življenjska pot vodila v<br />

Ljubljano, na Višjo šolo <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve.<br />

Po končanem šolanju leta 1993<br />

je postal komandir PMP Rogatec. Po<br />

62<br />

združitvi te postaje in oddelka policije<br />

Rogaška Slatina pa je leta 1996 postal<br />

komandir PP Rogaška Slatina, ki<br />

jo je uspešno vodil do upokojitve. Po<br />

večletni hudi prostorski stiski in slabih<br />

delovnih razmerah je leta 2008 skupaj<br />

s policisti dočakal preselitev v nove<br />

prostore. Danes je PP Rogaška Slatina<br />

<strong>za</strong>gotovo ena največjih, najlepših in<br />

najsodobneje opremljenih policijskih<br />

postaj v Sloveniji. Od leta 1981 pa vse<br />

do upokojitve je bil Bernard Petanjek<br />

tudi helikopterski opazovalec.<br />

PP Rogaška Slatina se lahko v času<br />

njegovega vodenja pohvali z dobrimi<br />

rezultati na vseh področjih policijskega<br />

dela. Na področju kriminalitete z odlično<br />

preiskanostjo kaznivih dejanj, na<br />

področju prometa pa so še posebej ponosni<br />

na to, da na njihovem območju<br />

dve leti niso obravnavali prometnih nesreč<br />

s smrtnim izidom.<br />

Bernard Petanjek pravi, da so dobri<br />

rezultati tudi plod odličnega sodelovanja<br />

z lokalno skupnostjo, ki ima izjemen<br />

posluh <strong>za</strong> sodelovanje s policijo.<br />

Bernard Petanjek je v dobrih 38 letih<br />

opravljanja policijskega dela dobil mnoga<br />

priznanja, od bronastega, srebrnega<br />

in zlatega znaka policije pa vse do velikega<br />

ščita policije z bronasto zvezdo, ki<br />

ga je prejel <strong>za</strong>dnje leto službovanja ob<br />

dnevu policije.<br />

Kot sam pravi, se bo v naslednjih letih<br />

<strong>za</strong>gotovo lotil kakšnega novega izziva.<br />

Pri tem mu želimo vsaj toliko uspeha<br />

kot pri policijskem delu.<br />

Besedilo: Milena Trbulin<br />

Foto: Zvonko Cirkulan<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

MIRKO PLOJ IN JAZ<br />

Zima, morda pomlad, je bila<br />

tistega daljnega leta 19-<br />

82, ko je popoldne pozvonilo<br />

in na vhodnih vratih<br />

se je pojavil »rajonski«. Pri<br />

štirinajstih letih sem s strahospoštovanjem<br />

zrl v brkatega<br />

miličnika, ki je prišel<br />

»opravit preverko«, saj sem<br />

se tisto leto vpisal v Kadetsko<br />

šolo <strong>za</strong> miličnike.<br />

Mirko Ploj, tedanji vodja<br />

varnostnega okoliša OM<br />

Tezno v Mariboru, je imel <strong>za</strong><br />

seboj že precej kilometrine.<br />

Po <strong>za</strong>ključeni kadetnici je leta<br />

1974 svojo kariero <strong>za</strong>čel kot<br />

miličnik pripravnik. Do najinega<br />

prvega srečanja je prehodil<br />

pot miličnika, pomočnika<br />

vodje varnostnega okoliša<br />

in vodje varnostnega okoliša<br />

v oddelkih milice Tezno in<br />

Tabor. Že naslednje leto se je<br />

prvič preizkusil v vodenju, saj<br />

je postal komandir PM Lenart,<br />

čez štiri leta pa PM Ruše. Enoto<br />

je vodil tri leta, ko je postal<br />

inšpektor <strong>za</strong> »VEM, PEM in<br />

obrambni načrt« v tedanjem<br />

inšpektoratu milice UNZ Maribor.<br />

Celoten naziv njegovega<br />

tedanjega delovnega mesta<br />

pove, kakšne so bile njegove<br />

naloge in odgovornost v pomembnih<br />

dogodkih nastajajoče<br />

mlade države. To so bila<br />

leta, ko smo miličniki na mejnih<br />

prehodih prvič slišali <strong>za</strong>nj.<br />

Priimek Ploj, ime smo redko<br />

izgovarjali skupaj s priimkom,<br />

se je v našo <strong>za</strong>vest priplazil<br />

kot sinonim <strong>za</strong> strogega inšpektorja<br />

iz uprave. Uprava<br />

sama pa je tedaj pomenila<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

nekaj imaginarnega, skorajda<br />

neresničnega, <strong>za</strong>gotovo pa<br />

nekaj, s čimer ni dobro imeti<br />

opravka. K tej podobi je veliko<br />

prispeval tudi sam, saj so<br />

ga ob obiskih v enoti le redki<br />

videli, da bi se nasmehnil.<br />

Kmalu po tistem, ko sem<br />

po šestih letih »buljenja« v<br />

potne liste postal pomočnik<br />

komandirja nepomembnega<br />

mejnega oddelka, sem prvič<br />

v življenju prisostvoval nekemu<br />

sestanku, ki so mu vsi<br />

poznavalsko pravili strokovni<br />

posvet, meni pa se niti sanjalo<br />

ni, kaj naj tam počnem.<br />

Ploj, ki je vodil posvet, me je<br />

med odmorom »nahrulil«, da<br />

imam (po njegovem) predolge<br />

lase. OK, malce bom spremenil<br />

frizuro in se ga bolj ali<br />

manj spretno izogibal naslednjih<br />

nekaj let, je bil moj načrt.<br />

Ne pa tudi njegov. Zgolj nekaj<br />

mesecev kasneje sem se<br />

moral namreč javiti pri vodji<br />

sektorja <strong>za</strong> cestni promet inšpektorata<br />

policije UNZ Maribor,<br />

Mirku Ploju, ki je to delovno<br />

mesto <strong>za</strong>sedel novembra<br />

1992. Kvaliteten prometnik<br />

postaneš šele po kakšnih petih<br />

letih – približno tako sem si<br />

<strong>za</strong>pomnil njegove besede, ko<br />

me je obvestil, da me premeščajo<br />

na delovno mesto pomočnika<br />

komandirja prometne<br />

policijske postaje. Zdelo se<br />

mi je naduto in šele kasneje,<br />

po približno petih letih, sem<br />

opazil, kako prav je imel. Oh,<br />

gro<strong>za</strong> – ne samo, da bom delal<br />

na delovnem področju, <strong>za</strong><br />

katerega sem se v kadetnici<br />

<strong>za</strong>klinjal, da ga ne bom, in ne<br />

samo, da o cestnem prometu<br />

nisem imel pojma – med vsemi<br />

inšpektorji je bil prav Ploj<br />

prvi prometnik. No ja, napredovanje<br />

je vseeno bilo in višja<br />

plača tudi. In ko sem se končno<br />

privadil na posebnosti dela<br />

na prometni postaji in sem<br />

le uspel malce lažje <strong>za</strong>dihati,<br />

je prišel leta 1996 eden izmed<br />

številnih projektov reorgani<strong>za</strong>cije<br />

in moja enota je bila<br />

ukinjena. Ne samo moja, kar<br />

nekaj nas ni vedelo, kakšna<br />

Direktor PU Maribor Danijel Lorbek in Mirko Ploj<br />

bo naša prihodnost. Spomladi<br />

sem tako moral na razgovor<br />

k načelniku inšpektorata<br />

policije. Že nekaj mesecev je<br />

bil to prav Mirko Ploj.<br />

Sprva sem bil jezen, saj<br />

me je iz prometa poslal na<br />

splošno postajo. Olajševalna<br />

okoliščina je bila, da sem bil<br />

<strong>za</strong>dolžen <strong>za</strong> cestni promet. V<br />

resnici so bila naslednja leta<br />

ena izmed mojih najlepših<br />

let v policiji. Leta 1999 sem<br />

prevzel vodenje referata v tedanjem<br />

uradu načelnika policijske<br />

uprave in najine poti<br />

so se <strong>za</strong>čele vse bolj križati.<br />

»Finiširanje« načrta varovanja<br />

drugega obiska papeža<br />

v Mariboru sva končala v soboto<br />

ob 1.30 zjutraj, po 18<br />

urah skorajda nepretrganega<br />

dela in vsaj polovico tega<br />

časa je moral preživeti ob<br />

zvokih mojih Pearl Jam, Guns<br />

'n' Roses in podobnih. Z ničemer<br />

ni niti naka<strong>za</strong>l, da bi ga<br />

to motilo. Verjamem, da ga<br />

je. Le da on resno jemlje različnost,<br />

drugačnost in tisti de<br />

gustibus non est disputandum.<br />

Novembra 2001 je postal pomočnik<br />

direktorja PU Maribor.<br />

In preselil se je v »naše«<br />

nadstropje. Seveda je prinesel<br />

določene spremembe in<br />

hitro se je vklopil v specifičen<br />

način dela. Sprva nas je vedno<br />

znova »moril« s takšnimi in<br />

drugačnimi projekti, a smo se<br />

nekako ujeli. Njegova pregovorna<br />

strogost, ali pa je to bila<br />

le skrajna profesionalnost,<br />

ki je mi nismo prepoznali, se<br />

je polagoma omehčala. Ugotovili<br />

smo, da se zna ne samo<br />

nasmehniti, ampak tudi, da je<br />

prav <strong>za</strong>baven človek s specifičnim,<br />

prav sproščajočim humorjem.<br />

Poka<strong>za</strong>l nam je, da<br />

ceni naše znanje in spoštuje<br />

profesionalnost. V resnici sem<br />

ga le enkrat videl jeznega.<br />

Zadnje leto sva postala še<br />

tesnejša sodelavca, saj sem se<br />

pridružil ožjemu strokovnemu<br />

kolegiju direktorja policijske<br />

uprave. Vsako jutro sem<br />

tako z ramo ob rami sodeloval<br />

pri odločitvah policijske<br />

uprave s človekom, s katerim<br />

je policija pred 27 leti vstopila<br />

v moje življenje. Spoznal sem,<br />

da Mirka Ploja od običajnega<br />

človeka loči predanost poklicu.<br />

Zanj policija ni zgolj služba,<br />

on ji pripada. Zato me je<br />

presenetila njegova napoved,<br />

da se bo po 35 letih dela v policiji<br />

upokojil. Nekako navadili<br />

smo se, da je Ploj vedno tu.<br />

Nikdar ni <strong>za</strong>mudil službe in<br />

ne rokov. Vedno smo se lahko<br />

<strong>za</strong>nesli, da kadar nihče ne<br />

bo vedel odgovora na neko<br />

vprašanje, bo Ploj vrtal tudi<br />

nekaj tednov, dokler ga ne bo<br />

izvrtal. Njegova vrata so bila<br />

vedno odprta, če si potreboval<br />

pomoč, nasvet ali zgolj<br />

pogovor. Bil je res pravi »stari<br />

maček«.<br />

Mirko Ploj se je konec leta<br />

upokojil. Pogrešali bomo<br />

njegov umirjeni ton, s katerim<br />

nam je argumentirano<br />

ohladil vroče glave ob kakšni<br />

konfrontaciji mnenj. Pogrešali<br />

bomo njegove izkušnje in<br />

nasvete. Pogrešali bomo njegovo<br />

pomoč, ki je ni nikdar<br />

odklonil.<br />

Mirko, srečno v novem<br />

življenjskem obdobju.<br />

Besedilo: Bartolo Lampret<br />

Foto: Bartolo Lampret<br />

in arhiv Policije<br />

63

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

VOJKO ROBNIK<br />

UPOKOJENI VODJA LETALSKE POLICIJSKE ENOTE<br />

Rodil sem se septembra 19-<br />

52 v Postojni. Po končani<br />

osnovni šoli v Starem trgu<br />

pri Ložu sem se leta 1967<br />

vpisal kot prva generacija<br />

v Kadetsko šolo <strong>za</strong> miličnike<br />

v Tacnu in jo s prav<br />

dobrim uspehom <strong>za</strong>ključil<br />

leta 1970. Pripravništvo<br />

sem opravil na takratni PP<br />

Solkan pri Novi Gorici in PP<br />

Ljubljana Šiška. Leta 1972<br />

sem se <strong>za</strong>poslil na postaji<br />

prometne policije na Vodovodni<br />

cesti v Ljubljani, kjer<br />

sem bil vodja prometnega sektorja in pozneje komandir.<br />

V UNZ Ljubljana okolica sem opravljal naloge inšpektorja<br />

<strong>za</strong> posebne naloge, leta 1988 pa sem odšel <strong>za</strong> višjega inšpektorja<br />

<strong>za</strong> posebne naloge v takratno upravo milice, kjer sem<br />

opravljal operativne naloge v sektorju <strong>za</strong> varnost cestnega<br />

prometa. Po uspešno <strong>za</strong>ključenem študiju na pravni fakulteti<br />

v Ljubljani sem nadaljeval z delom v omenjenem sektorju in<br />

postal konec leta 1997 vodja sektorja, nato sem delal eno leto<br />

v vodstvu uprave uniformirane policije in leta 2000 postal poveljnik<br />

letalske policijske enote, kjer sem delal do upokojitve.<br />

Vodil sem več delovnih skupin, še vedno jih nekaj vodim<br />

(na področju prevozov nevarnega blaga – ADR, letalstva), sodelujem<br />

v delovni skupini na področju prekrškovnega prava<br />

– ZP-1, sodeloval sem v skoraj vseh večjih akcijah varovanja<br />

(obisk papeža, Busha in Putina itd.), bil sem član komisij <strong>za</strong><br />

preizkus znanj na upravni in policijski akademiji ter državnem<br />

izpitnem centru. V policiji sem se udeležil med drugimi usposabljanji<br />

tudi usposabljanja s področja strateškega planiranja,<br />

odločanja v skupini ter vodenja in motiviranja sodelavcev.<br />

Sem vojni veteran in član upravnega odbora Združenja Sever<br />

Specialne enote in Združenja Sever Zasavja. Kot predstavnik<br />

uprave milice oz. policije sem opravljal osamosvojitvene<br />

naloge v republiški koordinaciji Vlade RS, ki me je tudi poslala<br />

vodit operativne naloge na območju Zasavja. Za izjemne <strong>za</strong>sluge<br />

pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike<br />

Slovenije me je takratni predsednik države Milan Kučan<br />

odlikoval z najvišjim državnim odlikovanjem častnim znakom<br />

svobode Republike Slovenije. Sem prejemnik bronastega, srebrnega<br />

in zlatega znaka policije in velikega ščita policije z bronasto<br />

zvezdo. Imam tudi priznanje Civilne <strong>za</strong>ščite, Združenja<br />

Sever in 15. brigade vojaškega letalstva Slovenske vojske.<br />

Sem drugič poročen in srečni nono vnukinje in vnuka. Z<br />

ženo Karmen in šestletno hčerko Trisho, ki je sedaj prvošolka,<br />

živim v hiši na Viru. Svoj prosti čas sem vedno preživljal s prijatelji.<br />

Uživam v družbi prijateljev jadralcev, lovcev, rekreativcev<br />

in drugih. Seveda pa je bila najpopolnejša sreča delo z mojimi<br />

otroki.<br />

Večkrat sem že poudaril, da mi je bila policija kot mati. Res<br />

sem jo imel rad v vsej njeni razsežnosti, tako v dobrem kot tudi<br />

v slabem. Delo v policiji mi je bilo ves čas izziv, čast, ponos.<br />

Na vsakem koraku sem poudarjal vlogo in pomen policije v<br />

družbi. Zagovarjal sem jo kot partnerico, čeprav sem vedel, da<br />

obstajajo tudi konflikti, razočaranja, neuspehi in podobno. Nikoli,<br />

res nikoli nisem pomislil, da bi si poiskal kruh zunaj nje. Iz<br />

64<br />

Vojko Robnik na skrajni levi<br />

poklicne poti se najbolj spomnim tragičnih dogodkov, ki sem<br />

jim bil priča. Ganili so me zlasti otroci, ki so bili kot najbolj izpostavljena<br />

kategorija v cestnem prometu žrtve objestnih, sebičnih<br />

in neodgovornih voznikov.<br />

Policija je sistem, je kot živo bitje. To pomeni, da se mora<br />

spreminjati, se prilagajati ljudem in navse<strong>za</strong>dnje tudi politiki.<br />

Mladim policistom sem vedno govoril, da smo mi <strong>za</strong>radi ljudi<br />

in ne oni <strong>za</strong>radi nas. V tem smislu bi se jaz lotil sprememb.<br />

Človek v svoji zgodovini nikoli ni bil tako svoboden, kot je<br />

danes in hkrati tako izpostavljen svoji odgovornosti. Na razvoj<br />

policista gledam skozi oči naše, njegove odgovornosti. Mislim,<br />

da smo policista skozi leta mojega službovanja v policiji<br />

naredili dosti bolj odgovornega, kot pa je bil v sedemdesetih,<br />

osemdesetih letih prejšnjega stoletja.<br />

Danes, ko sem v pokoju, najbolj pogrešam, morda se boste<br />

smejali, dostop do informacij, s katerimi sem bil seznanjen kot<br />

član kolegija direktorja uprave uniformirane policije. Res so bili<br />

to stresi, vendar sem jih jaz štel <strong>za</strong> pozitivne.<br />

Ko pogledam na<strong>za</strong>j, ugotovim, da sem sam s seboj <strong>za</strong>dovoljen.<br />

Pri srečanjih z ljudmi in vtisih, ki jih naredimo na ljudi, se<br />

nam morda zdijo nepomembni, pa imajo lahko pogosto daljnosežne<br />

posledice v našem življenju. Vtisi so zelo pomembni,<br />

saj predstavljajo spomin na nekoga ali nekaj. Vedno sem skušal<br />

na ljudi, ki sem jih srečal, narediti pozitiven vtis, <strong>za</strong>to mi je<br />

bilo zelo pomembno, kaj ljudje mislijo o meni, ali sem <strong>za</strong>to, ker<br />

sem jaz <strong>za</strong>dovoljen, na ljudi dobro ali slabo vplival.<br />

Ljubim naravo, ljubim slovenske hribe in ljudi, ki jih tam<br />

srečujem. Nekaj posebnega je, ko greš zjutraj na primer na<br />

Šmarno goro in te pozdravi več deset neznanih ljudi. Ali ni to<br />

lepo!. Ljubim morje, veter in tišino. Jadrati s prijatelji, poslušati<br />

razburkano morje, je tudi način življenja.<br />

Kot sem že na svoji poslovitvi povedal, sem si <strong>za</strong> letos <strong>za</strong>dal<br />

štiri cilje:<br />

— 50 tur v hribe na leto (Šmarna gora ali Triglav, vseeno)<br />

— vsak mesec prebrati eno knjigo<br />

— izboljšati »hendikep« v golfu<br />

— zmanjšati trebuh – težko uresničljiv cilj.<br />

In še moja načela:<br />

Izberite si poklic, ki je <strong>za</strong> vas pravšnji. Prisluhnite intuiciji, ne<br />

pa maminim ali atovim željam.<br />

Resnično ljubite svojega bližnjega tako kot ljubite sebe. Ne<br />

veste, koliko moči s tem dobite.<br />

Imejte pogum, da izživite samega sebe. Ni vam treba čakati<br />

na drugi teden, mesec ali leto. Izpolnite si svoje želje zdaj.<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

Ne po<strong>za</strong>bite izkazovati spoštovanje svojemu bližnjemu.<br />

Bodite dovzetni <strong>za</strong> pogovore. Vse, kar morate storiti, je to, da<br />

prisluhnete. Nasmehnite se vsakomur, ki ga boste srečali danes.<br />

Koristilo bo vsem. Občasno si dovolite popolno brezdelje.<br />

To vam povrne moč in energijo. Opustite sleherno kritiziranje.<br />

Zaradi spoštovanja do sebe. Srečnejši boste.<br />

Besedilo: Vojko Robnik<br />

Foto: osebni arhiv<br />

LIFE AND WORK<br />

27. septembra smo se policistke in policisti že petič <strong>za</strong>pored<br />

dobili v cerkvi svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju.<br />

Cerkveni obred, ki je bil v celoti posvečen policistom,<br />

je vodil nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran. Policisti<br />

se tako vsako leto posvetimo in prosimo <strong>za</strong> našo varnost<br />

<strong>za</strong>vetnika nadangela Mihaela, ki goduje 29. septembra.<br />

Ravno tako pa se spomnimo pokojnega policista PP Bled,<br />

Staneta Platiše, ki je žrtvoval svoje življenje pri pomoči<br />

krajanom Občine Bohinj.<br />

Po koncu obreda smo se srečali na prireditvenem prostoru<br />

pod cerkvijo, kjer so vaščani pripravili manjšo pogostitev, policisti<br />

pa smo jim razdelili preventivno gradivo in jim odgovarjali<br />

na njihova vprašanja ter jim svetovali.<br />

Na tak način smo se približali skupnosti, ki je <strong>za</strong>radi oddaljenosti<br />

policijske postaje prikrajšana <strong>za</strong> našo stalno prisotnost.<br />

Pri maši, ki se jo je udeležilo 29 policistov in več kot 600 krajanov,<br />

je bilo o policiji in našem delu povedano veliko dobrega.<br />

BISERNOPOROČENCA MILENA<br />

IN IVAN ČEHOVIN<br />

V restavraciji, kjer<br />

sta se spoznala,<br />

sta Milena in<br />

Ivan Čehovin 19.<br />

novembra praznovala<br />

60 let, odkar<br />

sta si v Ilirski<br />

Bistrici obljubila<br />

večno zvestobo.<br />

Spoznala sta se<br />

leta 1948 v Obrovem,<br />

kjer je Ivan<br />

Čehovin služboval<br />

kot miličnik, Milena<br />

pa je delala kot<br />

knjigovodkinja na<br />

Poslovni zvezi v<br />

Ilirski Bistrici. Fant<br />

iz Gaberj na Vipavskem<br />

in dekle iz Slivij<br />

v Brkinih, oba iz<br />

kmečkih družin, sta močno ljubezen kmalu okronala s poroko.<br />

Rodila sta se jima sin Vojko, ki živi v Izoli, in hčerka Nataša, ki se<br />

je odselila v Tivat v Črno goro.<br />

Prosti čas slavljenca preživljata v domačem krogu, rada prebirata<br />

najrazličnejše časopise in knjige. Pravita, da je recept <strong>za</strong><br />

dolgo <strong>za</strong>konsko srečo v veliki ljubezni in medsebojnem spoštovanju,<br />

zvestobi in <strong>za</strong>upanju ter pomoči v dobrem in slabem.<br />

Ivan je po službovanju v Obrovu in Ilirski Bistrici bil še štiri<br />

leta komandir na policijski postaji v Dutovljah, nato pa je dolgo<br />

služboval v Divači in dve leti pred upokojitvijo (1978) delal na<br />

UJV v Kopru.<br />

Besedilo: Olga Knez<br />

Foto: Milena in Ivan Čehovin<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

5. SVETA MAŠA ZA POLICISTE<br />

Nadškof msgr. Alojz Uran je večkrat poudaril, kako pomembno<br />

poslanstvo opravljamo in kakšne nevarnosti nam pretijo vsak<br />

dan, ko se odpravimo v službo. Mašo <strong>za</strong> policiste vsako leto<br />

pripravljata policista PP Bled Igor Marijan in Aleš Rozman ob<br />

pomoči policijskega vikarja Jane<strong>za</strong> Novaka.<br />

Besedilo: Igor Marijan<br />

Foto: Branko Habjan<br />

PRIMOPREDAJA NA PP KOČEVJE<br />

Komandir PP Kočevje Robert<br />

Somensary se je odločil,<br />

da je po dveletnem<br />

podaljšanju delovne dobe<br />

čas, da odide v pokoj.<br />

Uradna predaja med starim<br />

in novim komandirjem<br />

je bila 15. oktobra na<br />

PP Kočevje.<br />

Potem ko so stari komandir<br />

Robert Somensary,<br />

novi komandir Matjaž Koprivšek<br />

in direktor PU Ljubljana<br />

mag. Stanislav Vrečar<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>prtimi vrati podpisali<br />

<strong>za</strong>pisnik o primopredaji poslov, je direktor uprave pred zbranim<br />

kolektivom v sejni sobi predstavil novega komandirja<br />

Matjaža Koprivška. Pri tem mu je pomagala tudi vodja službe<br />

direktorja PU Ljubljana Jožica Vinter, ki je na kratko predstavila<br />

njegovo kariero v policiji.<br />

Robert Somensary je <strong>za</strong> vedno <strong>za</strong>pustil policijske vode in<br />

odšel v <strong>za</strong>služeni pokoj. Ob tem mu želimo, da bi bilo njegovo<br />

življenje manj stresno in da bi se lahko bolj posvetil stvarem,<br />

ki ga veselijo, ter da bi se kdaj pa kdaj spomnil svojih<br />

sodelavcev in jih obiskal.<br />

Besedilo: Tine Jurič<br />

65

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

KOSOVO - DRŽAVA MISIJ ALI MISIJA DRŽAV<br />

Danes je na Kosovu kar nekaj organi<strong>za</strong>cij,<br />

<strong>za</strong> katere lahko rečemo, da<br />

sistemsko ne spadajo v to okolje.<br />

Ena od njih je tudi Evropska mirovna<br />

misija EULEX (Europian Union Rule<br />

of Law Kosovo), ki je s svojim delom<br />

operativno <strong>za</strong>čela 9. decembra 2008,<br />

čeprav so bili pripadniki evropskih<br />

policij, sodstva in carine na Kosovu<br />

mnogo prej. Kljub temu je bilo dela<br />

dovolj <strong>za</strong> vse. Treba je bilo postaviti<br />

in urediti vse potrebne protokole <strong>za</strong><br />

izvajanje nalog, od organi<strong>za</strong>cijskih<br />

in logističnih na eni strani, do strokovnih<br />

in čisto operativnih <strong>za</strong>dev na<br />

drugi strani. Poleg službe, ki je načeloma<br />

trajala od ponedeljka do petka<br />

od 9. do 18. ure (razen pripadnikov<br />

misije, ki so delali v posebnih enotah<br />

z izvršilnimi pooblastili – po razporedu,<br />

tako kot doma – 24 ur na dan<br />

7 dni v tednu), je bilo treba organizirati<br />

tudi svoje <strong>za</strong>sebno življenje in<br />

prosti čas.<br />

Veliko ljudi v Sloveniji je prepričanih,<br />

da smo bili nastanjeni v ba<strong>za</strong>h.<br />

Tam je vojska (KFOR), mi pa smo si nastanitev<br />

poiskali, izbrali in plačali sami.<br />

Enako je bilo s hrano, pijačo, telefonom,<br />

internetom … Slednja dva sta bila<br />

moja pove<strong>za</strong>va z domačimi – skype,<br />

elektronska pošta in telefon. Življenjski<br />

standard sem si postavil sam, a na občasne<br />

redukcije elektrike in vode ni bilo<br />

moč vplivati. Ob prihodu na Kosovo<br />

66<br />

sem doživel pravi kulturni šok. Najprej<br />

sem opazil smeti. Mirovniki, ki so bili na<br />

Kosovu že dalj časa, so povedali, da je<br />

bilo včasih še slabše. Kljub temu sem bil<br />

prepričan, da sem zgrešil letalo in državo.<br />

A človek se vsemu privadi.<br />

Kosovo čaka še veliko dela na vseh<br />

področjih. Treba je urediti infrastrukturo,<br />

poskrbeti <strong>za</strong> okolje, vzpostaviti<br />

pravni red … Potrebna bo daljša prisotnost<br />

mednarodnih organi<strong>za</strong>cij in<br />

misij na tem območju, da bodo vidne<br />

prve spremembe. Večinsko prebivalstvo<br />

– kosovski Albanci – so načeloma<br />

prijazni, vendar pa po<strong>za</strong>bljajo, da niso<br />

sami. Tam živijo poleg njih tudi Srbi,<br />

Romi, Grki, Egipčani … Še vedno se<br />

občuti nenaklonjenost med kosovskimi<br />

Albanci in Srbi <strong>za</strong>radi dolgotrajnih<br />

etničnih konfliktov in nedavne vojne.<br />

Vendar pa se že odstranjujejo bodeče<br />

žice in ljudje poskušajo <strong>za</strong>živeti »normalno«<br />

– brez vpliva preteklosti. Koliko<br />

jim to uspeva, je pa druga tema.<br />

Z življenjem na Kosovu je pove<strong>za</strong>na<br />

tudi varnost. Mnogi so prepričani,<br />

da so se razmere že stabilizirale, pa<br />

vendar ni tako. Ko si soočen z razbitim<br />

steklom in ogledalom na svojem vozilu,<br />

spuščenimi gumami, množičnim<br />

poškodovanjem vozil in streljanjem na<br />

pripadnike misije, postaneš previdnejši.<br />

To enostavno ni več služba, ampak<br />

je način življenja. Ko si po vseh teh dogodkih<br />

najbolj na tleh, si sam – brez<br />

podpore domačih, ki so daleč stran.<br />

Edino, kar ti ostane, je kontingent, enota<br />

in prijatelji, ki jih lahko prešteješ na<br />

prste ene roke. Plačilo je sicer dobro,<br />

to nam očita kar veliko sogovornikov.<br />

Nihče od njih pa kljub temu ni pripravljen<br />

»<strong>za</strong>pustiti« družine in se odpraviti<br />

na službovanje v drugo državo. Odločitev<br />

nikakor ni lahka, marsikomu predstavlja<br />

veliko oviro tako v glavi kot doma.<br />

Misija je resnično izziv in tega ne<br />

veš, če je ne doživiš.<br />

Seveda pa moram priznati, da je<br />

eno leto službovanja prineslo veliko<br />

sprememb tako v policiji kot pri meni<br />

osebno, kar je popolnoma logično, saj<br />

se vse spreminja. Človek, sistem, delo,<br />

skratka vse. Vprašanje, ki se mi ob tem<br />

poraja, je: »V katero smer in <strong>za</strong> kakšno<br />

ceno«<br />

Besedilo in foto: Grega Novak<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

V SPOMIN MIRKIJU<br />

Nekoga moraš imeti rad,<br />

pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,<br />

nekomu moraš nasloniti roko na ramo,<br />

da se, lačna, nasiti bližine,<br />

nekomu moraš, moraš,<br />

to je kot kruh, kot požirek vode,<br />

moraš dati svoje bele oblake,<br />

svoje drzne ptice sanj,<br />

svoje plašne ptice nemoči<br />

– nekje vendar mora biti <strong>za</strong>nje<br />

gnezdo miru in nežnosti –,<br />

nekoga moraš imeti rad.<br />

Ivan Minatti<br />

V SPOMIN DAMJANU<br />

VETERNIKU<br />

Sredi avgusta smo tragično izgubili<br />

prijatelja in sodelavca Mirana Ornika-Mirkija,<br />

človeka, <strong>za</strong> katerega lahko rečemo,<br />

da je sinonim <strong>za</strong> vse lepo, živo in naravno.<br />

Miran Ornik se je rodil 6. maja leta 19-<br />

59 v Mariboru. Otroška in osnovnošolska<br />

leta je preživel v delavski družini v Rušah.<br />

Po končani osnovni šoli se je izučil <strong>za</strong><br />

avtomehanika, vendar ga je čut <strong>za</strong> pomoč<br />

sočloveku gnal dalje, <strong>za</strong>to je leta 1981<br />

stopil v miličniške vrste in se <strong>za</strong>poslil na<br />

takratnem oddelku milice Muta.<br />

Ljubezen do narave in živali mu je že v<br />

rani mladosti vcepil oče, strasten ribič in<br />

lovec, <strong>za</strong>to je bila logična posledica, da je<br />

želel to svojo ljubezen pove<strong>za</strong>ti tudi s poklicem.<br />

V želji po izpopolnjevanju je leta<br />

1984 je odšel na šolanje v Izobraževalni<br />

center Podutik, kjer si je izšolal štirinožnega<br />

prijatelja, s katerim je služboval na<br />

območju postaje milice Radlje ob Dravi.<br />

Aktivno je sodeloval v osamosvojitveni<br />

vojni in se kot nepogrešljivi operativec<br />

vključeval v številne akcije. Poznavanje<br />

terena in lokalnega prebivalstva je bila<br />

njegova prednost, ki je bila ključna pri izpolnjevanju<br />

<strong>za</strong>danih nalog.<br />

Leta 1993 je bila na območju PU Slovenj<br />

Gradec ustanovljena skupina vodnikov<br />

službenih psov. Enota, ki je združila<br />

vse takratne vodnike na območju Koroške,<br />

je bila kot taka prva v Republiki Sloveniji.<br />

S svojim znanjem in izkušnjami je bil<br />

Miran eden glavnih tvorcev pri postavljanju<br />

ogrodja enote, tako z operativnega<br />

kot organi<strong>za</strong>cijskega vidika. Način dela pa<br />

nam danes, tudi po njegovi <strong>za</strong>slugi, <strong>za</strong>vidajo<br />

vsi slovenski vodniki.<br />

Mlajšim vodnikom je vedno nesebično<br />

pomagal, ko so se pojavile težave pri delu<br />

s psi. Z njegovimi neprecenljivimi izkušnjami,<br />

poznavanjem počutja živali in prefinjenim<br />

občutkom <strong>za</strong> vodenje živali smo<br />

rešili marsikatero težavo.<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

Miran je bil policist in vodnik z dušo in<br />

telesom. Čut do operativnega dela je znal<br />

idealno združevati s svojo specialnostjo,<br />

<strong>za</strong>to tudi uspehi niso izostali. Občudovali<br />

smo njegov partnerski odnos do psa, katerega<br />

je postavljal vedno na prvo mesto.<br />

Miran Ornik je bil s svojim 25-letnim<br />

vodniškim stažem najstarejši še aktivni<br />

vodnik službenega psa v Sloveniji. Za svoje<br />

delo je prejel številna priznanja, in sicer<br />

so ga leta 2002 slovenski vodniki službenih<br />

psov proglasili <strong>za</strong> najpri<strong>za</strong>devnejšega<br />

vodnika v Sloveniji. Takšno priznanje prejmejo<br />

res samo tisti, ki dejansko živijo <strong>za</strong><br />

ta poklic. Za delo v policiji je bil nagrajen<br />

z bronastim in srebrnim znakom policije<br />

in leta 2009 s srebrnim ščitom policije.<br />

Dragi Mirki, prijatelj, sodelavec!<br />

Ni se lahko sprijazniti, da te ni več med<br />

nami. Vedno znova nas preveva občutek,<br />

da se boš pojavil, odšel do svojega psa,<br />

ga objel in s štajerskim naglasom rekel:<br />

»Kje si moja lepoto«, da boš potrepljal<br />

sodelavca po rami in mu rekel:»Ne sekiraj<br />

se, vse bomo zrihtali, u nulo!«, nas oštel:<br />

»Pojma nimate, čitajte malo!«, <strong>za</strong>pel Huanito,<br />

ki smo jo tako radi poslušali ...Žal<br />

je to samo občutek, ki poči kot milni mehurček,<br />

ko se vrnemo v realnost. Ostane<br />

nam le tvoja fotografija z žalnim trakom in<br />

brlečo svečko na tvoji delovni mizi.<br />

Mirki, pogrešamo te, ne bomo te po<strong>za</strong>bili!<br />

Ženi Eriki, hčerki Maji, sinu Primožu in<br />

prijateljem izrekamo najgloblje sožalje.<br />

Kolektiv Enote vodnikov službenih psov pri<br />

PU Slovenj Gradec<br />

Ni smrt tisto, kar nas loči.<br />

In življenje ni, kar druži nas.<br />

So vezi močnejše. Brez pomena<br />

<strong>za</strong>nje so razdalje,<br />

kraj in čas.<br />

Mila Kačič<br />

Smrt nam je v jesenskem popoldnevu<br />

vzela Damjana Veternika, komandirja<br />

PPIU Kranj, od katerega smo se v krogu<br />

družine, prijateljev in sodelavcev, poslovili<br />

6. oktobra na tenetiškem pokopališču.<br />

Rodil se je 8. decembra 1969 v Kranju.<br />

Leta 1984 se je vpisal v takratno Šolo<br />

<strong>za</strong> miličnike v Tacnu, ki jo je leta 1988<br />

<strong>za</strong>ključil. Po končani srednji šoli se je<br />

najprej <strong>za</strong>poslil na PM Škofja Loka. Poklicna<br />

pot ga je vodila na PP Radovljica,<br />

PP Bled, PMP Karavanke in na<strong>za</strong>dnje na<br />

PPIU Kranj. Bil je delaven in s svojo marljivostjo<br />

je v letu 2002 uspešno <strong>za</strong>ključil<br />

Visoko upravno šolo v Ljubljani.<br />

Njegova smrt nas je globoko pretresla,<br />

ne samo <strong>za</strong>radi njegove mladosti,<br />

temveč <strong>za</strong>radi njegovih človeških kvalitet.<br />

Z njim smo izgubili dobrega in iskrenega<br />

prijatelja in sodelavca, policija<br />

marljivega delavca, družina pa dobrega<br />

in vdanega moža in očeta. Bil je iskrivega<br />

duha, odprtega srca in nalezljive dobrovoljnosti.<br />

Damjan, ostal nam boš v spominu,<br />

tak kot si bil, delaven, vedno dobre volje<br />

in pripravljen pomagati. Naj ti plamen<br />

sveče, ki plapola v vetru, ponese naše<br />

pozdrave.<br />

Svojcem izrekamo iskreno sožalje.<br />

Sodelavci iz PU Kranj<br />

67

IZ ŽIVLJENJA IN DELA<br />

VArNOST<br />

SLOVO CIRILU ŽERJAVU<br />

Presunjeni nad žalostno novico,<br />

da nas je 13. oktobra <strong>za</strong>pustil spoštovani<br />

Ciril Žerjav, je prav, da poudarimo<br />

njegov neizbrisen pečat<br />

pri razvoju slovenske kriminalistike.<br />

Poleg številnih delovnih mest,<br />

pove<strong>za</strong>nih z operativnim delom v<br />

milici in RSNZ, ki jih je <strong>za</strong>sedal vse<br />

od leta 1949 do upokojitve leta<br />

1982 in se jim dobesedno razdajal,<br />

je njegov velik doprinos tudi<br />

na področju strokovnega raziskovanja,<br />

publiciranja in pedagoške<br />

dejavnosti s področja kriminalistike.<br />

Za njim ostajajo njegova<br />

dela, uporabna <strong>za</strong> strokovno in<br />

širšo javnost.<br />

Ciril Žerjav je poosebljal redko<br />

kombinacijo odličnega praktika kriminalističnega<br />

preiskovanja, kompetentnega<br />

policijskega šefa in<br />

plodnega pisca strokovne kriminalistične<br />

literature. Kot vodja ljubljanskih<br />

kriminalistov se je <strong>za</strong>vedal<br />

pomanjkljivosti strokovnih znanj,<br />

<strong>za</strong>to je izobraževanje sodelavcev<br />

sistematično usmerjal na <strong>za</strong>grebško<br />

višjo policijsko šolo, saj slovenske<br />

takrat še ni bilo. Kasneje je podprl<br />

ustanovitev oddelka Višje upravne<br />

šole v Ljubljani, ki je bil namenjen<br />

višješolskemu izobraževanju miličnikov<br />

in kriminalistov, vendar se<br />

je tam pojavil le redko, ne po svoji<br />

krivdi, kar je bilo vsekakor škoda,<br />

saj je bil tudi odličen pedagog. To<br />

ne na<strong>za</strong>dnje izhaja tudi iz njegovih<br />

strokovnih publikacij, ki jih odlikuje<br />

ne samo <strong>za</strong>vidanja vredna količina<br />

aktualnih spoznanj s področja<br />

kriminalističnega preiskovanja, temveč<br />

tudi klen in jasen način izražanja,<br />

s številnimi ilustracijami iz<br />

prakse. To je predstavljalo neprecenljiv<br />

izvor informacij tako <strong>za</strong> kriminaliste<br />

kot <strong>za</strong> druge delavce, ki<br />

so pri svojem delu potrebovali znanja<br />

kriminalistike.<br />

Poudariti je treba, da v sedemdesetih<br />

in osemdesetih letih<br />

prejšnjega stoletja Slovenija še ni<br />

premogla piscev obširnejših kriminalističnih<br />

tekstov. Ciril Žerjav<br />

je bil (ob Vladu Vidicu) edini. Zato<br />

ima poleg <strong>za</strong>slug <strong>za</strong> učinkovito delo<br />

na področju kriminalističnega dela,<br />

vključno s forenzičnimi preiskavami,<br />

saj je bil tudi sedem let načelnik<br />

oddelka <strong>za</strong> kriminalistično tehniko<br />

v Upravi <strong>za</strong> <strong>za</strong>tiranje kriminalitete<br />

RSNZ SR, nedvomno tudi pomembne<br />

<strong>za</strong>sluge <strong>za</strong> razvoj kriminalistike<br />

kot znanstvene discipline v Sloveniji.To<br />

je bil tudi razlog, da je med<br />

prvimi postal častni član Društva<br />

kriminalistov Slovenije in da je še,<br />

ko je že bil v <strong>za</strong>služenem pokoju,<br />

neredko sodeloval kot zunanji svetovalec<br />

MNZ RS pri proučevanju in<br />

reševanju strateških problemov kriminalističnega<br />

preiskovanja.<br />

Ne moremo prezreti njegovega<br />

prispevka in sodelovanja tudi v<br />

razvoju na novo odprtega Kriminalističnega<br />

muzeja v <strong>za</strong>četku sedemdesetih<br />

let, saj je bil član muzejske<br />

komisije in predsednik komisije<br />

<strong>za</strong> zgodovinsko zbirko izvrševanja<br />

kazenskih sankcij, vseskozi velik<br />

<strong>za</strong>govornik obstoja specifičnega<br />

muzeja v RSNZ-milici oz. policiji in<br />

nena<strong>za</strong>dnje, vedno na voljo, ljubeznivi<br />

recenzent obširne publikacije<br />

muzejske delavke o zgodovini<br />

muzeja organov <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve<br />

pred štirimi leti.<br />

S pisnimi izsledki v svojih publikacijah<br />

je obdelal vsa tri področja<br />

kriminalistike, ki jih prikazuje v<br />

logičnem <strong>za</strong>poredju, kot si sledijo<br />

odkrivanje in preiskovanje kaznivih<br />

dejanj. Ciril Žerjav je bil eden redkih<br />

kriminalistov pri nas, ki se je<br />

med prvimi v Sloveniji lotil pisanja<br />

kriminalističnih učbenikov, <strong>za</strong>to je<br />

njegovo delo še posebej dragoceno<br />

ali kot je v predgovoru ene od<br />

knjig 1994 napisal starosta slovenske<br />

kriminalistike in kriminologije<br />

prof. dr. Janez Pečar:<br />

»Gospod Žerjav je eden izmed<br />

redkih, če ne kar edini, ki kot kriminalist<br />

in funkcionar v kriminalistični<br />

službi, kot praktik in učitelj<br />

dejavno stopa v svet raziskovalcev<br />

in piscev ter prenašalcev kriminalističnega<br />

znanja na druge ter je s<br />

tem napravil življenjsko delo in si<br />

postavil večni spomenik v slovenski<br />

kriminalistiki.«<br />

Sodelavci ga ohranjamo v lepem<br />

spominu, tudi kot načelnika, ki je<br />

skrbel <strong>za</strong> stroko v kriminalistični<br />

službi, kar se je odražalo v skrbi po<br />

izobraževanju in v pisanju knjig.<br />

Stroka mu je pomenila veliko in več<br />

ter večno skrb <strong>za</strong> ugled službe in<br />

<strong>za</strong>upanje vanjo.<br />

Spoštovani Ciril, hvala <strong>za</strong> Tvoj<br />

prispevek k delu in rezultatom kriminalistične<br />

policije. Nadaljevati<br />

želimo tvoje poslanstvo z željo, da<br />

izboljšamo uspešnost in učinkovitost<br />

dela slovenske policije pri odkrivanju<br />

in preiskovanju najhujših<br />

oblik kaznivih dejanj.<br />

Soprogi Miri izrekamo iskreno<br />

sožalje ob misli, da je bila sopotnica<br />

človeka, ki je znal biti blag in ljubeč<br />

do <strong>za</strong>dnjega dne, ob katerem je<br />

prejemala vso toploto, mehkobo in<br />

varnost <strong>za</strong> lepote skupnega življenja.<br />

Bila je soproga, ki je možu stala<br />

ob strani do <strong>za</strong>dnjega trenutka.<br />

Ciril, si bil, si in ostajaš <strong>za</strong> vedno<br />

z ženo Miro in z nami!<br />

Biserka Debeljak<br />

68<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

INTERNATIONAL CO-OPERATION<br />

DCAF IN NJEGOVI PROGRAMI KOT GLOBALNI PARTNER ZA <strong>VARNOST</strong><br />

V EVROPSKI UNIJI IN JUGOVZHODNI EVROPI<br />

mag. Anton Travner<br />

Geneva Centre for the Democratic Control of Armed Forces<br />

(v nadaljevanju: DCAF) v slovenskem prevodu pomeni<br />

Ženevski center <strong>za</strong> demokratični nadzor oboroženih<br />

sil. DCAF je leta 2000 ustanovila Vlada Švicarske konfederacije<br />

<strong>za</strong> spodbujanje in podporo državam, vladnim in<br />

nevladnim organi<strong>za</strong>cijam, <strong>za</strong> doseganje čim višje ravni<br />

demokratičnosti in civilnega nadzora nad oboroženimi in<br />

varnostnimi silami ter <strong>za</strong> spodbujanje in krepitev varnosti<br />

na demokratičnih načelih. DCAF je formalno neodvisna<br />

fundacija s sedežem v Ženevi. Po ustanovitvi se je Vladi<br />

Švicarske federacije pridružilo še 51 držav, ki so uradno<br />

podprle projekt DCAF in se včlanile v Svet DCAF. Republika<br />

Slovenija je to storila spomladi 2001.<br />

Stanislav Veniger<br />

DCAF ima nekaj več kot<br />

70 <strong>za</strong>poslenih iz 30 držav.<br />

Vodi ga direktor, ambasador<br />

dr. Theodor H. Winkler. DCAF<br />

Ženeva ima dve hčerinski<br />

izpostavi, in sicer v Bruslju<br />

(Belgija) in Ljubljani ter dve<br />

tematski izpostavi v Bejrutu<br />

(Libanon) in Ramali (Zahodni<br />

breg palestinskega ozemlja).<br />

Programi DCAF pokrivajo<br />

širši spekter javne varnosti in<br />

institutov demokratičnosti.<br />

Delujočih je 13 programov,<br />

večinama dolgoročnih, ki se<br />

izvajajo preko delavnic, seminarjev,<br />

simpozijev, izvedenskega<br />

svetovanja in specializiranega<br />

izobraževanja.<br />

DCAF je skorajda od ustanovitve<br />

prisoten tudi na Zahodnem<br />

Balkanu, kjer že od<br />

leta 2001 poteka eden izmed<br />

najobsežnejših projektov.<br />

Program ima sicer zelo<br />

dolg naslov (Lessons Learned<br />

from the Establishment<br />

of Border Security Systems),<br />

na kratko pa gre <strong>za</strong> program<br />

učinkovite vzpostavitve varnosti<br />

državnih meja (Border<br />

security program). V program<br />

so vključene Albanija,<br />

Bosna in Hercegovina, Črna<br />

gora, Makedonija in Srbija.<br />

Od vsega <strong>za</strong>četka v teh<br />

programih sodelujejo tudi<br />

slovenski strokovnjaki, ki sodelujejo<br />

v posameznih delovnih<br />

skupinah ali jih vodijo<br />

(pravne reforme, vodenje in<br />

upravljanje, izobraževanje in<br />

usposabljanje, anali<strong>za</strong> rizika<br />

in kriminalistična obveščevalna<br />

dejavnost …).<br />

Dejstvo je, da vse države,<br />

razen Albanije, izhajajo<br />

iz države, katere del smo do<br />

leta 1991 bili tudi mi. Za nas<br />

in <strong>za</strong> navedene države je to<br />

precejšnja prednost, saj poznamo<br />

jezik, kulturo, navade<br />

in običaje. Poleg tega imamo<br />

pri vzpostavljanju učinkovitega<br />

nadzora državne meje<br />

ogromno izkušenj, ki jih prenašamo<br />

nanje, oni pa jih zelo<br />

dobro sprejemajo. Tako so<br />

se po navedenem projektu<br />

uvedle mešane patrulje (npr.<br />

mešana patrulja, sestavljena<br />

iz albanskih in makedonskih<br />

policistov), pripravlja se vse<br />

potrebno <strong>za</strong> »one-stop control«<br />

na mejnih prehodih,<br />

kjer je to možno, pripravljajo<br />

se projekti <strong>za</strong> skupne mejne<br />

prehode, dvo- in večstranske<br />

centre, skupni preiskovalni<br />

timi. Navedene države skušajo<br />

svoje predpise, ki se nanašajo<br />

na varovanje državne<br />

meje in tujsko problematiko,<br />

v čim večji meri harmonizirati<br />

z <strong>za</strong>konodajo EU, prav tako<br />

pa sprejemajo priporočila in<br />

v svoj pravni red postopoma<br />

vnašajo schengenski pravni<br />

red. Če se ozrem nekaj let<br />

na<strong>za</strong>j, lahko ugotovim, da<br />

počnejo natanko tisto, kar<br />

smo pred desetimi ali manj<br />

leti počeli tudi mi. Verjetno<br />

se večina <strong>za</strong>poslenih spomni<br />

uvedbe skupnih mešanih<br />

patrulj, slovensko-italijanskih<br />

in slovensko-hrvaških, ki smo<br />

jih uvedli v času velikega pritiska<br />

ilegalnih migrantov na<br />

naše meje. Spominjamo se<br />

tudi sistema dela na slovensko-avstrijski<br />

meji, poimenovanega<br />

»one-stop control«,<br />

sedaj delujočih skupnih<br />

centrov (tristranski center <strong>za</strong><br />

policijsko sodelovanje Vrata<br />

Megvarje, tristranski center<br />

<strong>za</strong> sodelovanje varnostnih<br />

organov Dolga vas) in podobnih<br />

dobrih praks. Vse te dobre<br />

prakse iz EU in Slovenije<br />

se postopoma, vendar vztrajno<br />

prenašajo tudi na območje<br />

Zahodnega Balkana, saj<br />

je v ta namen vsako leto izvedenih<br />

okoli 40 dejavnosti<br />

(delavnice, seminarji, svetovanja,<br />

konference).<br />

Vsako leto v februarju ali<br />

marcu DCAF organizira tudi<br />

t. i. ministrsko konferenco,<br />

katere se praviloma udeležijo<br />

vsi ministri <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve.<br />

Na njej potrdijo oziroma<br />

podpišejo deklaracijo in druge<br />

dokumente, ki med letom<br />

nastanejo v delavnicah, ki jih<br />

vodijo strokovnjaki DCAF iz<br />

držav EU. Zadnja, to je 6. ministrska<br />

konferenca o sodelovanju<br />

na področju varnosti<br />

meja v Jugovzhodni Evropi,<br />

je potekala 5. in 6. marca<br />

2009 v Beogradu, ministri<br />

pa so podpisali vrsto dokumentov,<br />

in sicer sporazume<br />

in protokole o prekomejnem<br />

policijskem sodelovanju,<br />

konkretne načrte dejavnosti<br />

<strong>za</strong> vzpostavitev skupnih mejnih<br />

prehodov, sporazume o<br />

delovanju skupnih centrov,<br />

skupnih patrulj. Ministrske<br />

konference se je udeležila<br />

tudi delegacija MNZ RS pod<br />

vodstvom Branka Celarja.<br />

INŠTITUT DCAF LJUBLJANA<br />

DCAF in <strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong><br />

<strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve RS sta 21.<br />

februarja 2008 podpisala dogovor<br />

o sodelovanju in partnerstvu,<br />

s katerim sta obe<br />

strani vzpostavili dolgoročno<br />

strateško partnerstvo. Navedeni<br />

dogovor je bil podpisan<br />

na podlagi Sklepa Vlade Republike<br />

Slovenije.<br />

DCAF je v skladu s pravnim<br />

redom Republike Slovenije<br />

v Ljubljani ustanovil<br />

svojo podružnico. Namen<br />

ustanovitve Inštituta DCAF<br />

Ljubljana, ki je pričel z delom<br />

1. septembra 2008, je skrb <strong>za</strong><br />

razvoj varnostnega področja<br />

na Zahodnem Balkanu.<br />

<strong>Ministrstvo</strong> <strong>za</strong> <strong>notranje</strong><br />

<strong>za</strong>deve je nato junija 2008<br />

objavilo razpis <strong>za</strong> dve delovni<br />

mesti sekundiranih uradnikov<br />

v DCAF, razpisna komisija<br />

pa je izbrala mag. Antona<br />

Travnerja in Stanislava Venigerja.<br />

Oba uradnika sva bila<br />

sekundirana v DCAF v avgustu<br />

in septembru 2008. Svoje<br />

naloge opravljava v Ženevi,<br />

Ljubljani, največ pa v državah<br />

JV Evrope.<br />

KONVENCIJA O POLICIJ-<br />

SKEM SODELOVANJU V JU-<br />

GOVZHODNI EVROPI (Police<br />

Cooperation Convention<br />

for Southeast Europe – PCC<br />

SEE)<br />

Konvencija o policijskem<br />

sodelovanju v JV Evropi je<br />

bila podpisana v času avstrijskega<br />

predsedovanja Evrop-<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

69

MEDNARODNO SODELOVANJE<br />

VArNOST<br />

ski uniji, in sicer 5. maja 2006<br />

na Dunaju. Cilji konvencije so<br />

izboljšati policijsko sodelovanje<br />

med državami jugovzhodne<br />

Evrope v boju proti<br />

organiziranemu kriminalu,<br />

terorizmu, tihotapstvu prepovedanih<br />

drog, trgovini z<br />

belim blagom in korupciji,<br />

izboljšati varnost v regiji in<br />

posledično celotni Evropski<br />

uniji, poleg tega pa konvencija<br />

predstavlja tudi osnovo<br />

<strong>za</strong> partnersko sodelovanje<br />

na področju varnosti med<br />

EU in državami Zahodnega<br />

Balkana, saj je ves čas odprta<br />

novim članicam.<br />

Konvencijo o policijskem<br />

sodelovanju je do sedaj podpisalo<br />

in ratificiralo osem<br />

držav, in sicer pet <strong>za</strong>hodnobalkanskih<br />

(Albanija, Bosna<br />

in Hercegovina, Črna gora,<br />

Makedonija, Srbija), dve državi<br />

članici EU (Romunija in<br />

Bolgarija) in Moldavija. Program<br />

<strong>za</strong> implementacijo<br />

konvencije je razdeljen v dva<br />

podprograma, in sicer mejni<br />

in policijski program.<br />

Konvencija je pričela veljati<br />

10. oktobra 2007. Menim,<br />

da je konvencija eno izmed<br />

najučinkovitejših in najsodobnejših<br />

orodij <strong>za</strong> medsebojno<br />

policijsko sodelovanje, kar<br />

sem jih imel možnost videti<br />

ali prebrati.<br />

Vsebuje področja, ki so<br />

sicer v Schengen acquisu,<br />

Švedski iniciativi, Prümski<br />

pogodbi in novi pravni podlagi<br />

<strong>za</strong> Europol. Vsebuje torej<br />

orodja <strong>za</strong> medsebojno policijsko<br />

sodelovanje, ki so napisana<br />

kar v štirih dokumentih<br />

in ki predstavljajo pravno<br />

podlago <strong>za</strong> policijsko sodelovanje<br />

med državami EU.<br />

Za učinkovit boj proti<br />

organiziranemu kriminalu,<br />

tihotapstvu prepovedanih<br />

drog, trgovini z ljudmi, korupciji<br />

in nasploh dvigovanju<br />

varnosti imajo države podpisnice<br />

konvencije na voljo<br />

naslednje možnosti:<br />

— medsebojna izmenjava<br />

informacij, ki se nanašajo<br />

na preprečevanje in<br />

odkrivanje kriminalitete,<br />

na nove pojavne oblike<br />

kriminalitete in načine<br />

izvajanja, npr. tihotapljenje<br />

ljudi, prepovedanih<br />

drog, na informacije, ki se<br />

nanašajo na dogodke in<br />

pojave, ki lahko vplivajo<br />

na javni red in mir v državah<br />

podpisnicah (prihodi<br />

huliganov, varovanja VIP<br />

oseb, načrtovani protestni<br />

shodi večjih dimenzij z<br />

udeleženci iz več držav),<br />

podatki o ilegalnih migracijah<br />

in podobno;<br />

— izmenjava osebnih podatkov<br />

(izmenjava in primerjava<br />

podatkov DNK<br />

in drugih identifikacijskih<br />

podatkov, podatkov o<br />

lastnikih motornih vozil,<br />

plovil in letal, podatkov o<br />

vozniških dovoljenjih in<br />

dokumentih vozil, plovil<br />

in letal, ugotavljanje bivališč<br />

in dovoljenj <strong>za</strong> prebivanje,<br />

identificiranje<br />

lastnikov telefonskih številk<br />

in druge telekomunikacijske<br />

opreme, identificiranje<br />

oseb, trupel,<br />

delov trupel, informacije<br />

in podatki o izvoru predmetov,<br />

kot so strelno<br />

orožje, strelivo, eksploziv<br />

in eksplozivne snovi, iskanje<br />

pogrešanih oseb in<br />

stvari, konkretno sodelovanje<br />

na področju <strong>za</strong>ščite<br />

prič. Za izmenjavo osebnih<br />

podatkov je predpogoj,<br />

da države sprejmejo<br />

oziroma implementirajo<br />

Konvencijo Sveta Evrope<br />

o varstvu posameznikov<br />

glede avtomatske obdelave<br />

osebnih podatkov<br />

z dne 28. januar 1981 in<br />

Priporočila Odbora ministrov<br />

Sveta Evrope, št.<br />

R(87)15 z dne 17. september<br />

1987 o uporabi<br />

osebnih podatkov v policijskem<br />

sektorju;<br />

— izdelava skupnih analiz<br />

tveganja;<br />

— izmenjava uradnikov <strong>za</strong><br />

zvezo;<br />

— medsebojna pomoč pri<br />

<strong>za</strong>ščiti prič;<br />

— sodelovanje pri izobraževanju<br />

in usposabljanju;<br />

— sodelovanje pri pripravi<br />

ali izmenjavi preventivnih<br />

programov <strong>za</strong> preprečevanje<br />

kriminalitete;<br />

— sklenitev sporazuma o<br />

prekomejnem policijskem<br />

<strong>za</strong>sledovanju;<br />

— <strong>za</strong> preiskovanje hujših<br />

kaznivih dejanj se lahko<br />

uporabi metoda kontrolirane<br />

pošiljke in izvajajo<br />

prikriti preiskovalni ukrepi;<br />

— možnost ustanavljanja<br />

skupnih preiskovalnih timov;<br />

— možnost ustanavljanja<br />

mešanih patrulj vzdolž<br />

državne meje;<br />

— možnost ustanavljanja<br />

skupnih centrov (dvo- in<br />

večstranskih) …<br />

Na posameznih področjih<br />

lahko medsebojno sodelovanje<br />

poteka neposredno in se<br />

že lahko izvaja (npr. izmenjava<br />

informacij brez osebnih<br />

podatkov), na posameznih<br />

področjih so predvideni izvedbeni<br />

sporazumi (uradniki<br />

<strong>za</strong> zvezo, <strong>za</strong>ščita prič, prekomejno<br />

<strong>za</strong>sledovanje, prekomejni<br />

nadzor, kontrolirana<br />

pošiljka, prikriti preiskovalni<br />

ukrepi …), <strong>za</strong> izmenjavo<br />

osebnih podatkov pa je<br />

predpogoj implementacija<br />

prej opisanih aktov (razen<br />

Romunije in Bolgarije, ki sta<br />

že članici EU).<br />

SEKRETARIAT KONVENCIJE<br />

Kljub temu, da Republika<br />

Slovenija ni podpisnica konvencije,<br />

pa ima Sekretariat<br />

konvencije o policijskem sodelovanju<br />

v jugovzhodni<br />

Evropi (PCC SEE Secretariat)<br />

svoj sedež ravno v Ljubljani,<br />

in sicer pri inštitutu DCAF.<br />

Tako je direktor inštituta<br />

mag. Anton Travner, ki je<br />

na DCAF sekundiran s strani<br />

slovenske policije, istočasno<br />

tudi vodja sekretariata.<br />

Njegovo poznavanje Zahodnega<br />

Balkana in dosedanje<br />

delo na tem območju je bilo<br />

odločilnega pomena pri<br />

izbiri sedeža sekretariata.<br />

Komite ministrov držav jugovzhodne<br />

Evrope (podpisnice<br />

konvencije) je namreč<br />

na svojem prvem uradnem<br />

sestanku na Dunaju <strong>za</strong>prosil<br />

70<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

INTERNATIONAL CO-OPERATION<br />

Republiko Avstrijo in DCAF,<br />

da ustanovita Sekretariat<br />

PCC SEE s sedežem v Ljubljani.<br />

Vsekakor gre <strong>za</strong> izjemno<br />

velik dosežek tako Inštituta<br />

DCAF Ljubljana kot tudi<br />

Republike Slovenije, saj se<br />

varnost v jugovzhodni Evropi<br />

v vsakem primeru odraža<br />

tudi na varnosti v Sloveniji<br />

(t. i. balkanska pot). V sekretariatu<br />

dela šest oseb, poleg<br />

mag. Antona Travnerja še<br />

Stanislav Veniger, Thomas<br />

Pepper, avstrijski ataše v Republiki<br />

Sloveniji, in tri zunanje<br />

sodelavke, <strong>za</strong>poslene na<br />

DCAF.<br />

Naloga sekretariata je<br />

pomoč državam podpisnicam<br />

pri implementaciji konvencije.<br />

Ministri so na prvem<br />

sestanku določili prednostne<br />

naloge, in sicer:<br />

— popraviti nacionalno <strong>za</strong>konodajo,<br />

zlasti z vidika<br />

<strong>za</strong>ščite podatkov;<br />

— sklenitev dvo- in večstranskih<br />

sporazumov;<br />

— izdelava priročnika <strong>za</strong> izvajanje<br />

konvencije;<br />

— ustanovitev nacionalnih<br />

centralnih enot;<br />

— vodenje standardiziranih<br />

usposabljanj, ki se nanašajo<br />

na izvajanje konvencije<br />

in<br />

— ustanovitev skupnih centrov.<br />

Ministri so se tudi strinjali,<br />

da bodo pomagali sekretariatu<br />

s kadrovskimi in<br />

finančnimi resursi. Tako že<br />

s 1. januarja 2010 pričakujemo<br />

policijskega uradnika<br />

iz Srbije, ki bo sekundiran <strong>za</strong><br />

štiri leta.<br />

Na sekretariatu smo pripravili<br />

predlog akcijskega<br />

načrta, letnega načrta dela,<br />

memoranduma o razumevanju,<br />

postopkovnih pravil<br />

in komunikacijske strategije.<br />

Vsi predlogi so bili obravnavani<br />

in tudi sprejeti na<br />

t. i. strokovni skupini (expert<br />

working group) držav podpisnic<br />

konvencije, ki je potekala<br />

ob robu <strong>za</strong>sedanja 6.<br />

ministrske konference marca<br />

2009 v Beogradu. Predloge<br />

so potrdili vsi ministri<br />

držav članic konvencije na<br />

drugem <strong>za</strong>sedanju Sveta<br />

ministrov novembra 2009 v<br />

Bruslju.<br />

Na koncu naj poudarim,<br />

da v sosednji Avstriji potekajo<br />

intenzivne priprave <strong>za</strong><br />

ratifikacijo konvencije. Če<br />

upoštevamo vsa področja,<br />

ki jih konvencija vsebuje in<br />

naše sedanje sodelovanje<br />

in potrebe po sodelovanju<br />

z državami podpisnicami,<br />

še posebej pa državami, ki<br />

so izšle iz nekdanje skupne<br />

države, bi bilo po mojem<br />

prepričanju tudi <strong>za</strong> našo<br />

državo dobro, da bi ratificirala<br />

navedeno konvencijo.<br />

Kot sem že navedel, se bo<br />

dobra varnostna situacija v<br />

državah Zahodnega Balkana<br />

v vsakem primeru odražala<br />

tudi v naši državi in celotni<br />

EU, velja pa tudi obratno.<br />

Zaradi tega bi bilo dobro biti<br />

pogodbenica konvencije,<br />

ki vsebuje zelo dobra orodja<br />

<strong>za</strong> medsebojno policijsko<br />

sodelovanje. Še zlasti <strong>za</strong>to,<br />

ker si lahko glede na določila<br />

konvencije pridržimo<br />

rezerve <strong>za</strong> tista področja, <strong>za</strong><br />

katera menimo, da nam niso<br />

v interesu.<br />

Vsi, ki si želite svoje vedenje<br />

o DCAF še poglobiti,<br />

lahko več informacij najdete<br />

na spletni strani http://www.<br />

dcaf.ch/ , več informacij o<br />

delu Sekretariata PCC SEE<br />

pa najdete na spletni strani<br />

http://www.pccseesecretariat.si/.<br />

Besedilo: Stanislav Veniger<br />

ZASEDANJE DELOVNE SKUPINE EVROPSKIH ŠEFOV POLICIJE<br />

Generalni direktor policije Janko<br />

Goršek in predstavnik UKP Robert<br />

Furman sta se 19. oktobra v Bruslju<br />

udeležila sestanka delovne skupine<br />

evropskih šefov policije (EPCTF – European<br />

Police Chiefs Task Force).<br />

Delovna skupina je pod švedskim<br />

predsedovanjem Svetu Evropske unije<br />

razpravljala o strategiji razvoja policij in<br />

organov, ki so v državah Evropske unije<br />

odgovorni <strong>za</strong> odkrivanje in preiskovanje<br />

kaznivih dejanj.<br />

Drugo težišče razprave je bilo namenjeno<br />

razvoju in krepitvi sodelovanja<br />

med nacionalnimi policijami in<br />

Europolom v odnosu do mednarodnih<br />

civilnih misij, ki so nameščene na kriznih<br />

območjih. Izboljšati je namreč treba izrabo<br />

virov evropskih držav v boju proti<br />

organiziranemu kriminalu. Šefi policij so<br />

nato oblikovali priporočila glede izmenjave<br />

informacij, ki bi omogočala boljše<br />

dolgoročno načrtovanje izrabe kadrov<br />

v mednarodnih civilnih misijah. Tako so<br />

pozvali Svet EU, naj prouči in upošteva<br />

njihove predloge tudi pri pripravi novega<br />

petletnega programa <strong>za</strong> pravosodje<br />

in <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve.<br />

Delovna skupina evropskih šefov<br />

policij je forum, katerega člani so naj-<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

Generalni direktor policije Janko Goršek in predstavnik UKP Robert Furman<br />

višji predstavniki policijskih organi<strong>za</strong>cij<br />

držav članic EU. Njenih sestankov se<br />

kot vodje delegacij praviloma udeležujejo<br />

šefi policij ali njihovi namestniki<br />

v državah članicah EU, <strong>za</strong>radi česar se<br />

tu sprejemajo strateške in operativne<br />

odločitve o skupnem delovanju policijskih<br />

organi<strong>za</strong>cij v EU.<br />

Besedilo: Robert Furman<br />

Foto: Rudolf Kaniški<br />

71

MEDNARODNO SODELOVANJE<br />

VArNOST<br />

ZASEDANJE EVROPSKIH<br />

KONTAKTNIH OFICIRJEV ZA<br />

INTERPOL<br />

Na generalnem sekretariatu Interpola v Lyonu<br />

v Franciji je med 29. in 30. oktobrom potekalo<br />

21. <strong>za</strong>sedanje evropskih kontaktnih oficirjev v<br />

Interpolovih nacionalnih centralnih birojih na<br />

območju evropskih držav in Izraela.<br />

Zasedanja, ki je potekalo pod predsedovanjem<br />

Stephana Gstoehla, Interpolovega kontaktnega<br />

oficirja <strong>za</strong> urad v Vaduzu v Lihtenštajnu,<br />

so se udeležili kontaktni oficirji iz 36 nacionalnih<br />

centralnih birojev v evropskih državah članicah<br />

Interpola, predstavniki Interpolovega generalnega<br />

sekretariata in - kot opazovalca - predstavnik<br />

Urada <strong>za</strong> zvezo z Interpolom v misiji UNMIK na<br />

Kosovu in predstavnica Europola. Iz Slovenije se<br />

je <strong>za</strong>sedanja udeležil evropski kontaktni oficir <strong>za</strong><br />

Interpolov urad v Ljubljani Borut Selan, vodja oddelka<br />

Interpol v sektorju <strong>za</strong> mednarodno policijsko<br />

sodelovanje.<br />

Zasedanja mreže evropskih kontaktnih oficirjev<br />

so redna oblika dela organi<strong>za</strong>cije, saj potekajo<br />

vsako leto. Namen mreže kontaktnih oficirjev je<br />

vzpostavitev in vzdrževanje neposrednih stikov<br />

med kontaktnimi oficirji Interpolovih centralnih<br />

birojev v Evropi. V primerih, ki <strong>za</strong>htevajo posebno<br />

pozornost, ti oficirji vzpostavijo neposredni<br />

prvi kontakt, skrbijo <strong>za</strong> uspešno in učinkovito izmenjavo<br />

informacij ter si pri<strong>za</strong>devajo <strong>za</strong> pospeševanje<br />

dejavnosti v posameznih primerih.<br />

Na <strong>za</strong>sedanju so bile predstavljene<br />

dejavnosti evropskega komiteja pri<br />

Interpolu, Interpolova strategija <strong>za</strong> evropsko<br />

regijo, dejavnosti in razvoj Interpolove<br />

preiskovalne podpore na prednostnih<br />

področjih kriminalitete (npr.<br />

javna varnost in terorizem, prepovedane<br />

droge in kriminalne združbe, finančna<br />

kriminaliteta in kriminaliteta visokih<br />

tehnologij, tihotapstvo ljudi, protikorupcijske<br />

dejavnosti, preiskovalna podpora<br />

pri iskanju oseb), dejavnosti pri<br />

sodelovanju z Evropsko unijo (dejavnosti<br />

v uradu posebnega Interpolovega<br />

predstavništva pri EU, odgovornem <strong>za</strong><br />

sodelovanje z evropskimi institucijami<br />

in agencijami) in proces razširitve dostopa<br />

do Interpolovega sistema preko<br />

nacionalnih centralnih birojev.<br />

Pri <strong>za</strong>dnji od naštetih točk je predstavnik<br />

slovenskega Interpolovega<br />

urada v referatu z naslovom Integracija<br />

Interpolovega sistema v nacionalni<br />

policijski sistem – izkušnje držav članic<br />

opisal izkušnje slovenske policije z<br />

integracijo Interpolovega sistema, se<br />

<strong>za</strong>vzel <strong>za</strong> rešitev identificiranih težav in<br />

pozval evropske kontaktne oficirje, naj<br />

v svojih državah ponovno poudarijo<br />

pomen ažurnih preklicev iskanja oseb,<br />

ki so bile iskane z namenom izročitve.<br />

Med delovnim srečanjem je osebno<br />

spoznal več predstavnikov Interpolovega<br />

generalnega sekretariata ter starih<br />

in novih evropskih kontaktnih oficirjev.<br />

Njihove izkušnje bodo slovenski<br />

policiji v prihodnje dodatno pomagale<br />

pri razvoju mednarodnega policijskega<br />

sodelovanja v okviru Interpola,<br />

mednarodne organi<strong>za</strong>cije kriminalistične<br />

policije.<br />

Besedilo: Borut Selan<br />

Med 12. in 16. oktobrom je<br />

slovensko policijo obiskalo<br />

14 makedonskih policistov,<br />

ki delajo na področju v<br />

skupnost usmerjenega policijskega<br />

dela.<br />

Pobudnica obiska je bila<br />

organi<strong>za</strong>cija OVSE oziroma<br />

Spillover Monitor Mission to<br />

Skopje, ki pomaga pri implementaciji<br />

v skupnost usmerjenega<br />

policijskega dela v Makedoniji,<br />

ki je tam še v <strong>za</strong>četni<br />

fazi razvoja. Pod vodstvom<br />

predstavnika OVSE, Roberta<br />

Pazosa, vodje predhodno<br />

omenjene misije v Makedoniji,<br />

ter vodjem makedonske<br />

delegacije, Tonijem Stankovskim,<br />

pomočnikom direktorja<br />

in vodjo Sektorja <strong>za</strong> policijo,<br />

je Slovenijo obiskalo 14 uslužbencev<br />

makedonske policije.<br />

Osrednji cilj obiska je bil<br />

najti modele na področju<br />

72<br />

MAKEDONSKI POLICISTI NA OBISKU V SLOVENIJI<br />

preventivnega delovanja,<br />

ki bi jih lahko implicirali v<br />

makedonsko okolje, da bi izboljšali<br />

znanje na področju<br />

mednarodnih standardov<br />

policijskega upravljanja znotraj<br />

v skupnost usmerjenega<br />

policijskega dela. V ta namen<br />

je program študijskega<br />

obiska <strong>za</strong>jemal predstavitev<br />

preventivnega dela tako na<br />

regionalni kot tudi lokalni<br />

ravni. Gostom smo predstavili<br />

v skupnost usmerjeno policijsko<br />

delo in prometno varnost<br />

v Sloveniji. Poleg tega so si<br />

ogledali postajo pomorske<br />

policije, postajo konjeniške<br />

policije, policijsko pisarno in<br />

operativno-komunikacijski<br />

center. Seznanili pa smo jih<br />

tudi s projekti Otrok – policist<br />

<strong>za</strong> en dan in Policist Leon<br />

svetuje, druge preventivne<br />

projekte ter delo policistov<br />

kolesarjev.<br />

Makedonski gosti so bili<br />

nad delom slovenske policije<br />

pozitivno presenečeni. Našli<br />

so veliko idej, ki jih bodo<br />

poskušali umestiti v svoj prostor.<br />

Povabili so nas na obisk<br />

v Makedonijo, kjer se bomo<br />

lahko sami prepričali o pozitivni<br />

umeščenosti naših idej<br />

v makedonskem policijskem<br />

okolju.<br />

Besedilo: Anita Baltič, Ivan Mezek,<br />

Marija Mikulan<br />

Foto: Monika Golob<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

SESTANEK PREDSTAVNIKOV DRŽAV MEDA<br />

V Madridu je 19. novembra potekal<br />

sestanek držav MEDA (Euro-Mediterranean<br />

Partnership) na temo projekta<br />

EUROMED II, ki ga je v sodelovanju<br />

z Evropsko policijsko akademijo<br />

(CEPOL) organizirala Španija<br />

kot predsedujoča država Svetu Evropske<br />

unije.<br />

Sestanka na temo boja proti terorizmu<br />

v Sredozemlju sta se poleg visokih<br />

predstavnikov držav MEDA udeležila<br />

tudi predstavnika slovenske policije<br />

Marjan Farič iz sektorja <strong>za</strong> mednarodne<br />

odnose v SGDP in Slavko Koroš, vodja<br />

sektorja <strong>za</strong> organizirano kriminaliteto v<br />

UKP.<br />

Projekt MEDA, ki poteka od leta 1995,<br />

od leta 2002 pa kot del III. stebra arhitekture<br />

EU <strong>za</strong> področje pravosodja in<br />

notranjih <strong>za</strong>dev, je <strong>za</strong>snovan kot regionalno<br />

partnerstvo med državami EU,<br />

predvsem držav sredozemske regije z<br />

Alžirijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo,<br />

Libanonom, Sirijo, Marokom, Palestinskimi<br />

ozemlji in Tunizijo.<br />

Namen projekta EUROMED II, ki od<br />

leta 2007 poteka pod okriljem Evropske<br />

policijske akademije CEPOL, je krepitev<br />

evro-mediteranskega sodelovanja na<br />

področju boja proti terorizmu, trgovini<br />

z drogami, trgovini z ljudmi in ilegalnimi<br />

migracijami, finančni kriminaliteti in<br />

kriminaliteti visokih tehnologij, predvsem<br />

pa krepitev odzivnosti držav in<br />

njihove sposobnosti <strong>za</strong> oblikovanje<br />

učinkovitih nacionalnih politik in skupnih<br />

strategij v boju proti težjim oblikam<br />

kriminalitete in terorizma.<br />

Glavna tema tokratne konference<br />

je bil boj proti terorizmu. Ta namreč v<br />

članicah MEDA predstavlja najresnejši<br />

varnostni problem, ki ogroža mir in notranjo<br />

stabilnost. Na konferenci so bili<br />

sprejeti pomembni <strong>za</strong>ključki, ki bodo<br />

omogočili boljšo koordinacijo in boljši<br />

pretok informacij v skupnih preiskavah,<br />

usklajevanje preventivnih dejavnosti<br />

ter združevanje znanja in drugih virov.<br />

Prav tako so bili sprejeti sklepi o proučitvi<br />

možnosti <strong>za</strong> oblikovanje skupnih<br />

preiskovalnih skupin ter sklepi, ki bodo<br />

omogočili oblikovanje sistema <strong>za</strong> zgodnje<br />

opo<strong>za</strong>rjanje.<br />

Slovenska delegacija je nave<strong>za</strong>la<br />

kar nekaj pomembnih stikov z visokimi<br />

predstavniki policij držav udeleženk, ki<br />

lahko v prihodnosti v konkretnih <strong>za</strong>devah<br />

pomembno olajšajo in predvsem<br />

pospešijo izmenjavo potrebnih informacij.<br />

Besedilo: Marjan Farič<br />

PROJEKT ILECU’s<br />

Slovenija sodeluje v evropskem projektu ILECU's, namenjenem<br />

vzpostavitvi koordinacijskih enot <strong>za</strong> policijsko<br />

sodelovanje v državah Zahodnega Balkana. Predstavitve<br />

akcijskega načrta <strong>za</strong> implementacijo tega projekta sta se<br />

22. oktobra v Makedoniji udeležila tudi predstavnika slovenske<br />

policije.<br />

Vloga Slovenije v tem projektu je pomoč Makedoniji pri<br />

njegovi implementaciji. Pobudnik in vodja projekta v Evropski<br />

komisiji je namreč avstrijsko ministrstvo <strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve, v<br />

njem pa sodelujeta tudi notranji ministrstvi Slovenije in Romunije.<br />

Predstavitve v Skopju sta se udeležila direktor UKP mag.<br />

Aleksander Jevšek in vodja sektorja <strong>za</strong> mednarodno policijsko<br />

sodelovanje v UKP Dušan Kerin.<br />

Sodelovali so tudi predstavniki makedonskih ministrstev<br />

<strong>za</strong> <strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve, finance in pravosodje ter njihovega vrhovnega<br />

državnega tožilstva in direkcije <strong>za</strong> varstvo osebnih<br />

podatkov. Svoje poglede na projekt sta povzela predstavnik<br />

Evropske komisije v Makedoniji Giorgio Butini in namestnik<br />

vodje projekta ILECU's Wolfgang Gerstl. Projekt in akcijski plan<br />

<strong>za</strong> njegovo implementacijo pa sta udeležencem predstavila<br />

vodja projektne skupine v Makedoniji Aleksandar Jovanov in<br />

vodja podprojektnega tima Dušan Kerin.<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

Projekt ILECU's (Law Enforcement Central UnitS) pomeni<br />

vzpostavitev nacionalnih koordinacijskih točk <strong>za</strong> izmenjavo<br />

podatkov in <strong>za</strong>prosil v okviru Interpola, Europola, schengenskega<br />

informacijskega sistema, agencije Frontex, centra SE-<br />

CI, Eurojusta, evropske pravosodne mreže (European judicial<br />

network), oficirjev <strong>za</strong> zvezo ter dvo- in večstranskih sporazumov<br />

na območju Zahodnega Balkana (na Hrvaškem, v Bosni<br />

in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Makedoniji in Albaniji).<br />

Besedilo: Dušan Kerin<br />

73

MEDNARODNO SODELOVANJE<br />

MEDNARODNO SREČANJE VOZIL 4 X 4<br />

Prvi decembrski vikend je v Gradišču ob Soči v Italiji potekalo<br />

srečanje vozil 4 x 4, ki se ga poleg okoli 700 ekip iz<br />

večine evropskih držav že vrsto let udeležujeta tudi ekipi<br />

s službenimi vozili slovenske policije, in sicer ekipi iz celjskega<br />

in novogoriškega regionalnega kluba IPE. Slednja<br />

ekipa, upoštevajoč dobro sodelovanje z italijanskimi sosedi,<br />

ponavadi poskrbi tudi <strong>za</strong> organi<strong>za</strong>cijo predstavnikov<br />

slovenske policije. V <strong>za</strong>dnjih dveh letih se je srečanju<br />

pridružila tudi ekipa PP Slovenj Gradec.<br />

PRVO ZASEDANJE SLOVENSKO-<br />

TURŠKE MEŠANE KOMISIJE<br />

VArNOST<br />

je bilo <strong>za</strong> zračno podporo, saj so prireditev spremljali tudi helikopterji.<br />

Strokovna organi<strong>za</strong>cija prireditve in medsebojna pomoč<br />

sta se potrdili tudi letos, ko se je že skoraj na koncu, v <strong>za</strong>dnji<br />

etapi, pokvarilo eno od vozil. Organi<strong>za</strong>tor se je takoj odzval,<br />

nesebično pa sta pomagali tudi preostali ekipi slovenske policije,<br />

tako da se je lahko službeno vozilo po prireditvi odpeljalo<br />

v Slovenijo.<br />

Besedilo in foto: Bojan Triglav<br />

V Ljubljani je 5. novembra potekalo prvo <strong>za</strong>sedanje slovensko-turške<br />

mešane komisije po 10. členu Sporazuma<br />

med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Turčije<br />

o sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu, ne<strong>za</strong>koniti<br />

trgovini s prepovedanimi drogami, mednarodnemu<br />

terorizmu in drugim hujšim kaznivim dejanjem.<br />

Zbor vozil 4 x 4 se je <strong>za</strong>čel s tradicionalnim startom policijskih<br />

ekip. Ekipe iz vrst policije, reševalcev in gasilcev, ki prihajajo<br />

iz držav Alpe-Adria, so se lahko ne glede na svojo startno<br />

številko postavile na čelo jutranjega starta. Ta se je <strong>za</strong>čel<br />

s fotografiranjem uniformirancev in re<strong>za</strong>njem traku na startni<br />

rampi. Tako smo lahko že ob jutranjem zboru nave<strong>za</strong>li nova<br />

poznanstva in izmenjali mnenja, primerjali vozila in uniforme<br />

posameznih ekip.<br />

Na več kot 100-kilometrski progi so prišli do veljave znanje<br />

tujega jezika, timsko delo, medsebojno sodelovanje, znanje<br />

topografije in veščina vožnje s poznavanjem zmogljivosti uporabljenega<br />

terenskega vozila. Slovenske ekipe smo uporabljale<br />

vozili Puch 230 in Nissan Terrano 2.7, ki sta se, kljub nekoliko<br />

starejšim letnikom, izka<strong>za</strong>li <strong>za</strong> izredno sposobni in zmogljivi.<br />

Vožnja po brezpotju oz. v ekstremnih razmerah je služila <strong>za</strong><br />

pridobivanje prakse na zemljišču, s kakršnim se policisti <strong>za</strong>radi<br />

vse pogostejših podnebnih sprememb pri svojem vsakdanjem<br />

delu srečamo vsaj enkrat ali dvakrat na leto.<br />

Proga je bila speljana po razgibanem svetu z različnimi<br />

podlagami (voda, blato, listje ...) in ekstremnimi nakloni, ki jih<br />

je moral preudarno in s poznavanjem tehnologije premagovati<br />

v nizu.<br />

Zelo <strong>za</strong>nimivo je bilo opazovati naravovarstveni vidik, saj<br />

je bila proga speljana v naravnem okolju, vendar tako, da smo<br />

lahko naravo čimbolj obvarovali. Peljala je po suhih predelih<br />

Soče oz. njenih pritokih. Organi<strong>za</strong>tor je ob izvozu na asfaltne<br />

površine poskrbel tudi <strong>za</strong> čiščenje ceste (polivanje in krtačenje),<br />

kar bi bilo lahko <strong>za</strong> zgled tudi kakšnemu slovenskemu<br />

kmetovalcu ali gradbincu.<br />

Prireditev je bila organizirana na zelo visoki ravni, saj je bila<br />

na voljo ekipa nujne medicinske pomoči, organi<strong>za</strong>tor je bil na<br />

kraju ob vsakem najmanjšem neljubem dogodku, poskrbljeno<br />

74<br />

Zasedanja se je udeležila<br />

petčlanska delegacija, sestavljena<br />

iz predstavnikov turške<br />

državne policije pod vodstvom<br />

vodje oddelka <strong>za</strong> zunanje <strong>za</strong>deve<br />

turške policije Adema<br />

Özçetina. Slovensko stran so<br />

<strong>za</strong>stopali: vodja delegacije<br />

Marjan Farič iz Sektorja <strong>za</strong> mednarodne<br />

odnose SGDP, Robert<br />

Furman iz UKP GPU, vodja Sektorja<br />

mejne policije UUP Melita<br />

Močnik, Vesna Drole iz Službe<br />

<strong>za</strong> evropske <strong>za</strong>deve in mednarodno<br />

sodelovanje na MNZ in<br />

Staša Nunič iz Sektorja <strong>za</strong> mednarodne<br />

odnose SGDP.<br />

Sestanek je bil namenjen<br />

izmenjavi informacij na področju<br />

ne<strong>za</strong>konite trgovine s<br />

prepovedanimi drogami, ilegalnih<br />

migracij in tihotapljenja<br />

oseb v države Evropske unije<br />

ter na področju terorizma, ekstremnega<br />

nasilja in tihotapstva<br />

orožja.<br />

Poleg tega so strokovnjaki<br />

proučili možnosti tesnejšega<br />

sodelovanja med obema policijama<br />

in si izmenjali kontaktne<br />

podatke, turška stran pa je<br />

predstavila tudi priložnosti <strong>za</strong><br />

izobraževanje na turški policijski<br />

akademiji. Sprejet je bil dogovor,<br />

da si državi po diplomatski<br />

poti izmenjata informacije o<br />

nacionalnih kontaktnih točkah<br />

<strong>za</strong> vsako obravnavano delovno<br />

področje, kar bo še olajšalo in<br />

nedvomno tudi okrepilo policijsko<br />

sodelovanje med državama.<br />

Predstavniki obeh strani so<br />

bili <strong>za</strong>dovoljni s potekom sestanka<br />

in <strong>za</strong>interesirani <strong>za</strong> izmenjavo<br />

informacij in dobrih praks<br />

tudi v prihodnje. Turška delegacija<br />

je predlagala izvedbo naslednjega<br />

sestanka v Ankari.<br />

Besedilo: Staša Nunič<br />

Foto: Tadej Fischinger<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

LIFE AND WORK<br />

Namestnik generalnega direktorja policije Matjaž<br />

‣<br />

Šinkovec je 30. novembra pred odhodom na delo<br />

v mednarodno civilno misijo OVSE v Srbiji sprejel<br />

mag. Džemala Durića. Ta bo v misiji opravljal delo<br />

koordinatorja usposabljanj. Z leve proti desni:<br />

Branko Celar, Marko Rode, mag. Džemal Durić in<br />

Matjaž Šinkovec. (Foto: Nina Djordjević)<br />

‣<br />

Generalni direktor policije Janko Goršek je konec septembra sprejel francoskega<br />

atašeja <strong>za</strong> notranjo varnost Dominiqua Fuchsa, ki je <strong>za</strong>menjal Fabiena<br />

Barthe<strong>za</strong>. Francija spada med pomembnejše subjekte slovenskega mednarodnega<br />

policijskega sodelovanja, ki poteka predvsem preko Europola<br />

in NCB Interpola. (Foto: Monika Golob)<br />

‣<br />

Namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec je 14. septembra<br />

sprejel italijanskega uradnika <strong>za</strong> zvezo v odhajanju Giannija Baldija, ki<br />

je pohvalil odlično sodelovanje s policijo v njegovih osmih letih službovanja<br />

v Sloveniji.<br />

‣<br />

Na slovenskem veleposlaništvu v Prištini na Kosovu<br />

je bila 7. septembra slovesna podelitev medalj<br />

in priznanj slovenskim policistom v misiji EULEX.<br />

Prejeli so jih Danilo Grahornik, Gorazd Dreisiebner,<br />

Damir Hojnik, Boštjan Knaflič, Boštjan Kreže,<br />

Grega Novak, Gregor Simerl, Štefan Skalar, Miran<br />

Šribar in Sašo Zidar ter Boštjan Smolej, ki je prejel<br />

še posebno priznanje in plaketo.<br />

V Sarajevu je 20. novembra potekalo 13. slovesna<br />

podelitev medalj policistom, ki sodelujejo v<br />

mirovni operaciji Evropske unije EUPM (European<br />

Union Police Mission) v Bosni in Hercegovini. Med<br />

prejemniki medalj <strong>za</strong> uspešno delo v misiji je bil<br />

tudi pripadnik slovenske policije Allen Lorbek. Z<br />

leve proti desni: Marko Rode, Allen Lorbek, Vladimir<br />

Pocek, Darko Lesjak in Zdravko Slavec.<br />

‣<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

75

PROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTE<br />

VArNOST<br />

ROMANJE V COMPOSTELO – ALI GLOBALIZACIJA PO ŠPANSKO<br />

Danes bi težko našli koga, ki še ni slišal <strong>za</strong> eno najstarejših krščanskih romarskih<br />

poti, poti sv. Jakoba, še najbolj znani kot Camino (šp. pot). S Caminom sem<br />

se seznanila prek knjig pisatelja Paula Coelha in ameriške igralke Shirley Mac-<br />

Laine, ki sta to pot prehodila, in s svojimi knjigami veliko prispevala k njenemu<br />

ponovnemu oživljanju in množičnemu obisku romarjev z vseh koncev sveta.<br />

Poti v Compostelo je kar nekaj, vsekakor<br />

je najbolj znana francoska smer, ki<br />

se <strong>za</strong>čenja na francoski strani Pirenejev<br />

in po dobrih 800 km konča v Santiagu de<br />

Compostela na severo<strong>za</strong>hodu Španije. V<br />

tamkajšnji katedrali so shranjeni posmrtni<br />

ostanki sv. Jakoba, Jezusovega najljubšega<br />

učenca.<br />

Večino poti sem imela občutek, da se<br />

sprehajam po dalmatinskih otokih, požganih<br />

od sonca, s to razliko, da španska narava<br />

ni imela nekega izrazitega, značilnega<br />

vonja, tako značilnega <strong>za</strong> »domače loge«.<br />

Pot ob neskončnih poljih žita in sončnic<br />

je kot stopanje po van Goghovih slikah.<br />

Na <strong>za</strong>dnji četrtini poti, v Galiciji, <strong>za</strong> katero<br />

pravijo, da je najlepši del Camina, se je po<br />

dolgem času spet pojavila zelena barva, ki<br />

me je zelo spominjala na Slovenijo in sprehode<br />

po Rožniku. Pot je večinoma ravna,<br />

le nekajkrat se je bilo treba povzpeti v hrib.<br />

Žal je civili<strong>za</strong>cija tudi tukaj terjala svoj davek,<br />

tako da smo večkrat hodili po asfaltu<br />

in ob avtocesti. Pot je lepo označena z rumenimi<br />

puščicami, <strong>za</strong>to se ni lahko izgubiti.<br />

Vendar se dogaja tudi to. Meni, denimo,<br />

je to večkrat uspelo.<br />

V <strong>za</strong>četku septembra sva se s prijateljem<br />

po nočni vožnji do Benetk znašla na<br />

letališču, s katerega smo poleteli do Madrida<br />

in nato do končne postaje v Pamploni,<br />

kjer naj bi <strong>za</strong>čeli s pohodom. Bilo je še zelo<br />

76<br />

vroče, posebej v visokih pohodnih čevljih,<br />

ki smo jih <strong>za</strong>radi pomanjkanja prostora v<br />

nahrbtnikih imeli obute. Ob čakanju na letalo<br />

sem se poskusila kratkočasiti z opazovanjem<br />

množice. V preteklosti mi je bilo to<br />

vedno v veliko veselje in sem lahko ure in<br />

ure strmela v množico, tako drugačno od<br />

tiste, ki sem jo pustila doma. Žal tokratna<br />

ni bila nič drugačna in rahlo se mi je stožilo<br />

ob spominu na lepe obraze iz španskih filmov<br />

in pisano množico likov na ameriških<br />

letališčih.<br />

Ne spominjam se več natančno, <strong>za</strong>kaj<br />

sem se napotila na skoraj pet tednov<br />

trajajočo pot, vsekakor ne <strong>za</strong>to, da bi našla<br />

samo sebe, saj se nisem nikoli izgubila,<br />

mogoče <strong>za</strong>radi nekega tihega pričakovanja<br />

... nečesa.<br />

Spominjam pa se romarjev. Bilo nas<br />

je veliko, vseh starosti, z vseh koncev<br />

sveta. Že ob prvem prihodu v hostel (šp.<br />

albergue) smo v veliki sobi s pogradi spali<br />

s tremi Slovenci. Čeprav smo jih na poti<br />

srečali še devet, smo se vedno kar potuhnili<br />

in svoje identitete nismo izdali. Bilo<br />

je <strong>za</strong>bavno poslušati, kako razmišljajo in<br />

kaj govorijo, še posebej ženske. Meni najljubši<br />

so bili Avstralci, z njimi sem vedno<br />

tudi v preteklosti imela najboljše odnose<br />

<strong>za</strong>radi njihove preprostosti, iskrenosti in<br />

dobre volje. Med domačini, in presenetljivo,<br />

med romarji, ni skoraj nihče, razen<br />

angleško govorečih, obvladal angleškega<br />

ali kakšnega drugega tujega jezika. Zato<br />

svetujem vsem prihodnjim romarjem, naj<br />

se naučijo vsaj osnov španščine, da bodo<br />

vsaj približno vedeli, kaj bodo dobili na<br />

krožnik.<br />

Po pripovedovanju tistih, ki so že večkrat<br />

prehodili pot, je septembra v povprečju<br />

manj romarjev, pa še starejši so od<br />

onih, ki potujejo na višku sezone. Med<br />

njimi so bili tudi osemdesetletniki, ki so si<br />

vzeli dovolj časa in so se doma temeljito<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

FREE TIME - PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERS<br />

fizično pripravili <strong>za</strong> to kar naporno pot. In<br />

vsi so prišli na cilj. S prtljago vred.<br />

Spominjam se prvega šoka ob pogledu<br />

na nepregledno množico romarjev, ki<br />

je skupaj z nami še v globoki temi krenila<br />

na pot. Vsi smo bili podobno oblečeni in<br />

obuti, kot da bi čisto vsi nakupovali v isti<br />

trgovini in upoštevali nasvete, objavljene<br />

na spletnih straneh. Na pomoč!<br />

Ostaja uganka, <strong>za</strong>kaj so le redki, kljub<br />

temu, da smo vsi pridobivali informacije<br />

z istih spletnih pove<strong>za</strong>v, upoštevali pomemben<br />

nasvet o priporočeni teži nahrbtnikov<br />

– ta naj ne bi presegla 10 % telesne<br />

teže. Potežkala sem nešteto nahrbtnikov.<br />

Nekaterih nisem mogla premakniti niti <strong>za</strong><br />

ped. Moj je bil med najlažjimi, če seveda<br />

izv<strong>za</strong>mem nahrbtniček Američanke Susan,<br />

ki je bil še najbolj podoben moji toaletni<br />

torbici. Modra gospa, ki je bila vneta<br />

<strong>za</strong>govornica nekajenja in ostra kritičarka<br />

španskih oblasti, ki so kljub prepovedi v<br />

nekaterih lokalih dovoljevale kajenje v <strong>za</strong>prtih<br />

prostorih, je že vedela, <strong>za</strong>kaj. Enkrat<br />

je že prehodila to pot, <strong>za</strong>to se je dobro<br />

<strong>za</strong>vedala, da tudi krema <strong>za</strong> roke po določenem<br />

času postane težka kot svinec.<br />

Ženskam po nekaj dneh hoje ni bilo več<br />

pomembno, ali so našminkane, ali so uporabile<br />

regenerator <strong>za</strong> lase, moškim pa, ali<br />

imajo pri sebi kamero in fotoaparat. Vsa<br />

odvečna krama je romala po pošti na<strong>za</strong>j<br />

ali je bila odvržena kar ob poti.<br />

Pohodne čevlje smo v hostlih <strong>za</strong>radi<br />

velikega števila in nič kaj prijetnega vonja<br />

vedno sezuvali v posebnem prostoru,<br />

preden smo stopili v skupno spalnico. Nič<br />

čudnega ni, da je prijatelj nekega jutra, ko<br />

je <strong>za</strong>radi številnih žuljev, ki jih je pridelal že<br />

prvi dan in je <strong>za</strong>radi tega hodil v sandalah,<br />

namesto svojih vzel tuje čevlje. Ker svojih<br />

čevljev sploh ni poznal, je trajalo kar nekaj<br />

časa, da je ugotovil pomoto, čeprav so bili<br />

čevlji ženski in <strong>za</strong> dve številki manjši od<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

njegovih. Ob najinih patetičnih naporih,<br />

da bi se dokopala do svojih čevljev, se je<br />

<strong>za</strong>baval cel Camino, midva pa postala prepoznavna<br />

in vir mu<strong>za</strong>nja. Morda bova celo<br />

končala v naslednji knjigi o romanju, ki se<br />

vrstijo kot po tekočem traku.<br />

Na koncu nam je le uspelo dobiti čevlje<br />

na<strong>za</strong>j. Njihova že rahlo obupana lastnica je<br />

nekega dne v albergu spala poleg mene;<br />

nanjo naju je opozorila romarka, ki je bila<br />

seznanjena s celotno zgodbo.<br />

Vesela sem bila, da me ni nihče vprašal,<br />

kaj delam, <strong>za</strong>kaj sem tukaj. Ljudi sem spoznavala<br />

brez vnaprejšnjih sodb in pomislekov,<br />

vsi smo bili le navadni ljudje na poti.<br />

Celo po imenu smo se spraševali bolj poredkoma<br />

in bolj proti koncu poti. Ali bi se<br />

bila drugače obnašala do prijaznega starejšega<br />

gospoda s smešno kapico na glavi, ki<br />

je poskrbel <strong>za</strong>me, ko sem se v sol<strong>za</strong>h <strong>za</strong>radi<br />

neznosnih bolečin v nogah privlekla v spalnico<br />

v tretjem nadstropju, in me nenehno<br />

spodbujal na poti Tik pred koncem poti,<br />

ko smo se poveselili <strong>za</strong> skupno mizo, sem<br />

izvedela, da je prijazni mož visoki duhovnik<br />

v službi angleške kraljice.<br />

Spominjam se, da sem opazovala ljudi<br />

s spodnjega ležišča, moje očaranosti nad<br />

tem, da se dva človeka nista na enak način<br />

spravljala v posteljo ali jo zjutraj <strong>za</strong>puščala.<br />

Veliko ljudi, veliko različnih načinov ogledovanja<br />

žuljev, masiranja stopal, raztegovanja<br />

mišic, prižiganja luči pod odejo, zlaganja<br />

obleke, <strong>za</strong>piranja <strong>za</strong>drg na spalnih<br />

vrečah, pakiranja v temi …<br />

Camino se lahko prehodi naenkrat v<br />

celoti ali v daljših časovnih obdobjih in po<br />

etapah. Francozi in Španci ponavadi hodijo<br />

skupaj s prijatelji ob vikendih in v poletnih<br />

počitnicah, oziroma kakor jim pač čas<br />

dopušča. V svoj romarski potni list pridno<br />

zbirajo žige v prenočiščih in ko pridejo do<br />

konca, dobijo potrdilo o opravljeni poti. Za<br />

pridobitev potrdila morajo prehoditi najmanj<br />

100 km, romarji na kolesih pa 200 km.<br />

Romarski potni list si mora priskrbeti vsak<br />

romar na <strong>za</strong>četku poti v romarskem uradu,<br />

saj brez njega ni mogoče poceni prenočevati<br />

v albergih. Albergi so kar pogosto<br />

posejani vzdolž poti in ponujajo romarjem<br />

najmanj skupna ležišča in tuš. Zasebna<br />

prenočišča, odprta <strong>za</strong>radi velikega povpraševanja<br />

popotnikov, imajo že tudi restavracije<br />

in bazene. Takšna prenočišča so privlačna<br />

zlasti <strong>za</strong> mlajšo populacijo, ki je odkrila<br />

Camino kot športni izziv in priložnost<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>bavo. Najpopularnejša prenočišča so<br />

objavljena v številnih vodnikih. Obstajajo<br />

tudi posebni albergi, ki jih ni mogoče najti<br />

v vodnikih in so namenjeni resnejšim<br />

iskalcem. Ti so zelo skromno opremljeni,<br />

brez elektrike in kopalnic, in jih upravljajo<br />

menihi. Po pripovedovanju pa omogočajo<br />

prvovrstno duhovno doživetje.<br />

Pravijo, da pot vsakega spremeni in da<br />

vsakdo dobi svojo lekcijo. Karkoli sem že<br />

pričakovala od te poti, nisem niti v sanjah<br />

pomislila, da mi bodo že po enem tednu<br />

77

PROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTE<br />

VArNOST<br />

odpovedale noge. Ker nisem imela nobenih<br />

izkušenj, sem počasi, kljub bolečinam,<br />

nadaljevala. In sem hodila, dokler bolečine<br />

niso postale neznosne in hoja popolnoma<br />

nemogoča.<br />

Tolažila sem se z mislijo, da se bom<br />

lahko do cilja odpeljala z avtobusom, počakala<br />

prijatelja, dvignila potrdilo (saj sem<br />

prehodila več kot 500 km) in odletela domov.<br />

Vendar ni bilo tako. Vsi na poti, brez<br />

izjeme, so imeli s sabo vodnik po Caminu<br />

z vsemi potrebnimi informacijami. Midva<br />

pa sva se <strong>za</strong>našala na to, da nama bodo<br />

potrebne informacije že pravočasno same<br />

prihajale naproti. Tako sem »pravočasno«<br />

izvedela, da je vsa moja prehojena pot <strong>za</strong>man<br />

in da ne bom dobila potrdila, če ne<br />

prehodim <strong>za</strong>dnjih 100 km do Santiaga.<br />

Vzela sem si nekaj dni počitka in se odločila.<br />

Mislila sem si: če bom kljub bolečinam<br />

naredila prvi korak, bo moja srečna<br />

zvezda naredila vse, da varno pridem na<br />

cilj. Podobno je tudi doma, ko se odločam<br />

<strong>za</strong> hribe v slabem vremenu. Če grem,<br />

vedno pridem domov pred dežjem. Po tej<br />

odločitvi so mi <strong>za</strong>čeli naproti prihajati vsi<br />

mogoči maserji, fizioterapevti in zdravilci<br />

in lahko rečem, da so se z mojimi stopali<br />

ukvarjali predstavniki številnih držav. Na<br />

nekem počivališču je k meni prišla neka<br />

ženska. Predstavila se je kot zdravilka in<br />

mi ponudila pomoč, če ji dovolim, seveda.<br />

Seveda sem ji dovolila. Energija, ki je<br />

stekla iz njenih rok, je skoraj odpihnila prijatelja,<br />

ki je nič hudega sluteč sedel nekaj<br />

metrov stran. Izboljšanje je bilo takojšnje<br />

in občutno, lahko sem spet nadaljevala s<br />

hojo in postala malo bolj ponižna. V roke<br />

me je vzel tudi odlični avstralski fizioterapevt,<br />

o katerem sem večkrat slišala, da je<br />

uspešno pomagal številnim romarjem z<br />

vnetimi tetivami; prišel je k meni in mi ponudil<br />

pomoč. Bojda ni več prenesel klavrnega<br />

pogleda name. Domnevam, da sem<br />

ka<strong>za</strong>la res žalostno podobo mimoidočim,<br />

posebej zjutraj, ko sem na njihovih obrazih<br />

brala, da <strong>za</strong>me ni nobenega upanja in<br />

da me spodbujajo le <strong>za</strong>radi dobre domače<br />

vzgoje in ne <strong>za</strong>to, ker <strong>za</strong>res menijo, da<br />

bom prispela na cilj.<br />

Vedela sem, da se bo zgodilo še nekaj,<br />

kar mi bo olajšalo pot, in kar sem uporabila<br />

kot argument pri prepričevanju prijatelja,<br />

da bom zmogla. Takrat še nismo vedeli,<br />

da zgibanka, po kateri smo šteli kilometre,<br />

nima točno vpisanih podatkov, dejanskih<br />

kilometrov je bilo na srečo občutno manj.<br />

Pogrešam to popolno vedenje o tem, kaj<br />

moram narediti, ker je izpuhtelo takoj po<br />

prihodu domov.<br />

Pogrešam tudi izraze veselja in dobrodošlice<br />

na obrazih sopotnikov, ko sva pozno<br />

zvečer le prilezla v hostel ali mesto. Vsi<br />

so naju že poznali, tako da me je v Španiji<br />

pozdravljalo več znancev, kot me sicer v<br />

Ljubljani.<br />

Na koncu, dan pred prihodom na cilj, je<br />

bilo v zraku nepopisno veselje. Na dan so<br />

prihajale izpovedi o strahu, dvomih, bolečinah,<br />

pridobitvah. Nikomur se ni mudilo<br />

spati, želeli smo podaljšati zgodbo, ki se<br />

bo že naslednji dan <strong>za</strong>ključila.<br />

In cilj, Santiago de Compostela. Na trg<br />

pred katedralo sva prišla <strong>za</strong>dnja. Sledili so<br />

objemi in vsakodnevna maša <strong>za</strong> prispele<br />

romarje. Katedrala je bila polna, predvsem<br />

turističnih romarjev, ki so prehodili le 100<br />

km in so se od nas že na daleč razlikovali<br />

po čistih čevljih, oblačilih in nahrbtnikih.<br />

Ozračje je bilo tako nabito s čustvi, da sem<br />

samo še na hitro s pogledom objela in pozdravila<br />

svoje zveste, utrujene in uma<strong>za</strong>ne<br />

sopotnike in se neopazno izmuznila ven.<br />

Treba je bilo pohiteti na letališče.<br />

Preden sem se odpravila na pot, sem<br />

sodelavcem obljubila, da bom v katedrali<br />

prižgala svečko <strong>za</strong> cel kolektiv. To sem tudi<br />

storila, tako da bi, dragi sodelavci, že od<br />

30. septembra 2009 morali občutiti izboljšanje<br />

na vseh ravneh. Če pa tega še niste<br />

<strong>za</strong>znali, je najverjetnejša razlaga, da moja<br />

želja, <strong>za</strong>radi množice podobnih, še ni našla<br />

poti do naslovnika. Pa jo bo, kmalu.<br />

Besedilo: A. S.<br />

Foto: splet in osebni arhiv<br />

POPOTOVANJE PO UKRAJINI<br />

MISIJON – ZA NASMEH NA OTROŠKEM OBRAZU<br />

Potujemo <strong>za</strong>to, ker je po svetu veliko <strong>za</strong>nimivega. Druge dežele, ljudje, kultura in podnebje ti odpirajo nove horizonte<br />

in svoboda, ki jo živiš, ko odvržeš breme vsakdana, te vodi v poglabljanje vase in ti omogoča osebno rast. In ko si upaš<br />

posegati po najbolj norih in divjih sanjah, izžarevaš ljubezen, strast in hrepenenje. Ob tem spoznaš, da je resnično dobro<br />

v življenju, naučiti se ljubiti, ljubiti tako, da sem srečna, ko je srečen tisti, ki je z menoj.<br />

78<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

FREE TIME - PRESENTATIONS OF POLICE OFFICERS<br />

Sprejem na letališču z veleposlanikom Borisom Goletom (skrajno desno na sliki) in misionarjem Tomažem<br />

Mavričem (levi na sliki), ki že več let deluje v Ukrajini.<br />

Dve roki imamo: eno, da pomagamo<br />

sebi, in drugo, da pomagamo drugim, in<br />

<strong>za</strong>to sem letos želela svoj dopust podariti<br />

mladim, ki so <strong>za</strong>radi različnih razlogov<br />

na robu družbe. S skupino prostovoljcev<br />

sem slabe tri tedne preživela v Ukrajini,<br />

v mestu Harkov, kjer je na vsakem koraku<br />

<strong>za</strong>znati socialno stisko ljudi. V času, ki<br />

sem ga preživela ob delu, igranju, petju,<br />

plesu, športnih igrah in pogovorih z<br />

otroki, starimi med 3 in 16 let, sem spoznala<br />

najhujše posledice socialne stiske,<br />

ločenih družin, alkohola in drugih okoliščin,<br />

v katerih ljudje iščejo bilko upanja.<br />

Posledice najhuje pri<strong>za</strong>denejo otroke,<br />

saj nimajo nikogar, ki bi postavil temelje<br />

<strong>za</strong> njihov razvoj in jim dal občutek pripadnosti<br />

in ljubezni.<br />

KO STARŠI SVOJEMU OTROKU NE IZ-<br />

KAZUJEJO LJUBEZNI<br />

Deklica, imenujmo jo Ana, je bila cel<br />

dan jokava in se je držala sama <strong>za</strong>se. Nikakor<br />

se ni hotela pridružiti igri. Stala je<br />

ob strani. Po obrazu so ji tekle solze. Kasneje<br />

smo izvedeli, da je bil razlog <strong>za</strong> njeno<br />

obnašanje brat, ki je bil z nami v skupini<br />

in nam je vseskozi »paral živce«. Ko<br />

ji razložimo, da ni odgovorna <strong>za</strong> dejanja<br />

svojega brata in <strong>za</strong>radi njegovih dejanj v<br />

naših očeh ni nič manj cenjena, in ko jo<br />

na koncu objamemo, se v njej prebudijo<br />

čustva. Začuti, da jo ima nekdo rad in da<br />

je nekaj posebnega. V tistem trenutku<br />

se <strong>za</strong>vedaš, kako malo je treba storiti, da<br />

človek <strong>za</strong>čuti, da je komu mar <strong>za</strong>nj. Deklica<br />

vsega tega doma ne čuti pogosto.<br />

Neprestano je razpeta med mamo in<br />

očetom, ki stojita vsak na svojem bregu.<br />

Oče sicer lepo skrbi <strong>za</strong>njo in brata, mama<br />

pa je močno vpeta v življenje neke sekte<br />

in tako svojih otrok velikokrat sploh ne<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

opazi. Vse, kar oče prinese <strong>za</strong> pod zob,<br />

mama odnese med ljudi, ki so ji »zmešali<br />

glavo«. In potem so tu prepiri in kričanje.<br />

Sestrica in brat pa sta pogosto prepuščena<br />

sama sebi …<br />

Tu je še Dimova zgodba. Dim je zelo<br />

prijeten deček, toda pogosto disciplinsko<br />

zelo težaven. Opazimo, da je danes<br />

že cel dan precej vznemirjen. Le kako naj<br />

ne bi bil, saj danes njegov triletni brat<br />

praznuje rojstni dan! Že dopoldne je v<br />

vrečko skrbno pospravil vse svoje izdelke,<br />

ki jih je naredil med našimi skupnimi<br />

delavnicami in jih je želel podariti bratu.<br />

Ko je prišla ura praznovanja, Dima še<br />

vedno niso prišli iskat. To ga je močno<br />

pri<strong>za</strong>delo. Po telefonu je bilo od staršev<br />

slišati, da nimajo časa, kajti mama je že<br />

sprejemala goste, oče pa je imel v načrtu<br />

pomembnejše stvari. Težko razumljivo<br />

in po pogovoru z domačini smo<br />

izvedeli, da Dimovi starši vso ljubezen in<br />

pozornost izkazujejo njegovemu bratu,<br />

on pa samo kdaj pa kdaj ujame kakšno<br />

drobtinico le-te. Tiho<br />

smo obsedeli, v naših<br />

glavah pa je odmevalo<br />

vprašanje, kako<br />

se lahko starši tako<br />

obnašajo do svojega<br />

otroka.<br />

DAN V ZAPORU (IZ<br />

PRIPOVEDOVANJA<br />

PROSTOVOLJKE<br />

DARJE MARIJE KO-<br />

REVC)<br />

Pripeljemo se<br />

pred ogromno stavbo,<br />

povsod bodeča<br />

žica. Vstopimo. Stopnice.<br />

Vonj po kloru.<br />

»Smo mogoče na kopališču« Kmalu<br />

se zopet <strong>za</strong>vemo, kje smo. Pred nami<br />

se odpre velik hodnik, na vsaki strani<br />

klopi, na katerih sedijo ljudje z velikimi<br />

vrečami pred seboj. Priprti smejo videti<br />

svoje bližnje le dvakrat letno, <strong>za</strong>radi<br />

revščine pa živijo v pomanjkanju. Svojci<br />

in bližnji jim v vrečkah nosijo hrano<br />

in stvari <strong>za</strong> osnovne potrebe. V eni sobi<br />

naj bi jih bilo trideset, postelj je pa le<br />

petindvajsetj. Kaj šele <strong>za</strong>dovoljevanje<br />

osnovnih psiholoških potreb in uresničevanje<br />

otrokovih oz. človekovih<br />

pravic! Zapor namreč sprejema posameznike<br />

od 14. leta dalje. Gre <strong>za</strong> osebe,<br />

ki še niso obsojene, temveč čakajo<br />

na sojenje (tudi do dve leti). Spremljevalec<br />

pripoveduje o sistemu, ki vlada v<br />

državi, sistemu, ki je poln groze, <strong>za</strong>tiranja<br />

in manipulacije. Med bivanjem v<br />

Harkovu smo izvedeli, da temnopolti,<br />

ko se prične nočiti, <strong>za</strong>prejo vrata svojega<br />

doma in tam ostajajo na varnem, saj<br />

so ponoči velikokrat tarče napada. Tudi<br />

otroci ulice so velikokrat tarče, pogosto<br />

nedolžne. Policist ustavi otroka,<br />

mu npr. podtakne drogo (ali pa tudi to<br />

ne), ga obdolži kaznivega dejanja, stlači<br />

v avto in odpelje v <strong>za</strong>por. Kako izsiliti<br />

priznanje dejanja, ki ga otrok ni storil<br />

Tako, da mu na glavo povežejo vrečo<br />

in vanjo spustijo plin; da ga privežejo<br />

na stol. Kako se upreti krivici, ki se mu<br />

godi Edina možnost je podkupnina.<br />

Iz vseh dogodkov, ki smo jim bili bili<br />

priča v Ukrajini, <strong>za</strong>čenjamo razumeti,<br />

čemu je sploh potrebno misijonarstvo<br />

v Harkovu oz. v Ukrajini. Ljudje so <strong>za</strong>radi<br />

revščine v krizi. Nimajo ničesar skupnega,<br />

kar bi jih povezovalo in jih delalo<br />

močnejše, da bi se zmogli uspešno boriti<br />

proti svoji stiski. Ljudje, ki so med seboj<br />

pove<strong>za</strong>ni, zmorejo veliko več! Tudi<br />

njihova beseda je močnejša!<br />

Besedilo in foto: Darja Kokalj<br />

79

PROSTI ČAS – PREDSTAVLJAMO POLICISTE<br />

VArNOST<br />

UROŠ KOCBEK – IZJEMEN USPEH NA SVETOVNEM PRVENSTVU<br />

Uroš Kocbek, policist policijske postaje<br />

vodnikov službenih psov in konjenikov<br />

v Mariboru, je septembra odpotoval<br />

v Belgijo na svetovno prvenstvo<br />

v preskakovanju ovir <strong>za</strong> mlade konje in<br />

s tem uresničil svoje sanje.<br />

Uroš se ukvarja s konjeništvom, odkar<br />

pomni. Pri sedmih letih se je včlanil v Konjeniški<br />

klub Maribor, s konjem Atomom<br />

je leta 1996 postal slovenski mladinski<br />

prvak v preskakovanju ovir. To je samo<br />

drobtinica njegovih vrhunskih rezultatov<br />

v tem športu. Po končani srednji šoli, kjer<br />

je ves čas imel status športnika, je v policiji<br />

odslužil vojaški rok, leta 2001 se je vpisal<br />

na Policijsko akademijo. Po končanem<br />

šolanju je bil dodeljen na mariborsko policijsko<br />

postajo vodnikov službenih psov<br />

in konjenikov. Tekmoval je na večjih prireditvah<br />

po Sloveniji, Avstriji, Italiji in Hrvaški.<br />

Njegovi rezultati so bili vse boljši in<br />

letos se je uvrstil na svetovno prvenstvo<br />

v Belgiji.<br />

Svetovno prvenstvo v preskakovanju<br />

ovir <strong>za</strong> mlade konje v Belgiji, Lanknu, je<br />

bilo od 24. do 27. septembra. Udeležilo se<br />

ga je 413 tekmovalcev s 745 konji iz 43 držav.<br />

1100 kilometrov in 14 ur vožnje je <strong>za</strong><br />

konja naporna pot, <strong>za</strong>to so štirje slovenski<br />

predstavniki s petimi konji odpotovali že<br />

20. septembra. Uroš je tekmoval s petletno<br />

kobilo Biro, lastnice Darje Ferk iz Ceršaka,<br />

v konkurenci <strong>za</strong> petletnike.<br />

Prvo tekmovanje je bilo že v četrtek,<br />

ovire so bile postavljene na višino<br />

130 centimetrov. V konkurenci je bilo<br />

238 tekmovalcev. Uroš je z Biro tekmoval<br />

v močnem dežju, storil dve napaki in<br />

tekmovanje končal z osmimi kazenskimi<br />

točkami, kar je <strong>za</strong>dostovalo <strong>za</strong> 148.<br />

mesto. Naslednji dan je bilo na sporedu<br />

drugo tekmovanje, v katerem so si tekmovalci<br />

pri<strong>za</strong>devali doseči najboljši čas s<br />

čim manj napakami. Z Biro sta storila nekaj<br />

napak in si <strong>za</strong>to prislužila 20 kazenskih<br />

točk, <strong>za</strong>to sta se navkljub odličnemu<br />

času uvrstila na 199. mesto. V soboto je<br />

bila prav tako tekma na čas, Uroš se je z<br />

izjemnim nastopom uvrstil na 118. mesto<br />

in s tem izpolnil vsa pričakovanja.<br />

Vsakodnevni treningi in pogosta udeležba<br />

na večjih tekmovanjih ne bi bili mogoči<br />

brez podpore nadrejenih v službi, ki<br />

mu po svojih najboljših močeh pomagajo<br />

predvsem z ugodnim razporedom dela.<br />

Za udeležbo na svetovnem prvenstvu mu<br />

je policija odobrila tudi izredni dopust.<br />

Uroš svoje izkušnje v konjeništvu prenaša<br />

na sodelavce in pomaga pri navajanju<br />

službenih konjev na različne stresne<br />

situacije, katerim so izpostavljeni. Je eden<br />

izmed srečnežev, ki so svoj hobi združili<br />

s službo. S strokovno usposobljenostjo,<br />

specifičnim znanjem in posluhom <strong>za</strong> konje<br />

v svoji organi<strong>za</strong>cijski enoti prispeva<br />

k učinkovitejšemu in uspešnejšemu delu<br />

na terenu – sanje pa si uresničuje na velikih<br />

tekmovanjih v preskakovanju ovir.<br />

Besedilo: Mateja Kranjc<br />

Foto: Uroš Kocbek<br />

BRANKO LAVRIČ – VEDNO ZMAGOVALEC<br />

Vztrajen športnik, kriminalistični inšpektor specialist, vojni veteran,<br />

nekdanji specialec, pripadnik PPE, vedno policist. To je Branko<br />

Lavrič.<br />

Vedno si je želel postati policist, a je najprej končal drugo srednjo<br />

šolo, ne policijsko, odslužil vojaški rok in leta 1987 postal pripadnik rezervnega<br />

sestava takratne milice. Kot rezervist je tudi dočakal osamosvojitveno<br />

vojno. Takoj po vojni in <strong>za</strong>ključenem šolanju <strong>za</strong> policista pa<br />

se je <strong>za</strong>poslil kot policist v Kamniku. Nekaj časa je bil v specialni enoti, še<br />

vedno pa je pripadnik posebne policijske enote. Sedaj je <strong>za</strong>poslen kot<br />

kriminalist v oddelku <strong>za</strong> organizirano kriminaliteto na PU Ljubljana.<br />

Junija lani je prestal tvegano operacijo hrbtenice. Zdravniki so ga<br />

seznanili, da se bo v primeru neuspelega posega lahko gibal le s pomočjo<br />

invalidskega vozička.<br />

Dobro leto po uspeli operaciji, kateri je sledilo <strong>za</strong>pleteno in dolgotrajno<br />

okrevanje, je Brane odtekel ekstremni gorski tek na Grintovec<br />

v dolžini 9.600 m, z 1957 m višinske razlike, in sicer v času 2 ur in 20<br />

minut.<br />

Skratka, Ljatifi, kot ga kličemo prijatelji in sodelavci, je vedno v vrhunski<br />

psihični in fizični formi. Želimo mu še veliko premaganih ovir.<br />

Besedilo: Radivoj Uroševič<br />

Foto: Arhiv Kluba gorskih tekačev Papeš Kamnik<br />

80<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

2. MEDNARODNO POLICIJSKO STRELSKO TEKMOVANJE<br />

Policijski komisariat Opčine (Italija), Policijsko veteransko društvo Sever Koper<br />

in IPA Koper so 26. septembra na strelišču v Črnotičih organizirali 2. mednarodno<br />

tekmovanje v obrambnem dinamičnem streljanju <strong>za</strong> policiste in policistke.<br />

Na turnirju so sodelovale ekipe iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Švice,<br />

Združenih držav Amerike in Slovenije, skupaj 122 tekmovalcev in tekmovalk.<br />

Ekipa Sever 1, ki je osvojila 1. mesto<br />

Tekmovanje je potekalo s polavtomatskimi<br />

pištolami kalibra 9 x 19 mm<br />

in poteznimi šibrenicami kalibra 12.<br />

Tekmovanje je simuliralo različne situacije,<br />

v katerih se lahko policisti dejansko<br />

znajdejo pri opravljanju nalog. Slovenske<br />

ekipe so se na tekmovanju izjemno<br />

izka<strong>za</strong>le. Moški so skupno osvojili prvo<br />

SPORT<br />

in drugo mesto, prav tako ženske. Prvo<br />

mesto je prepričljivo osvojil Martin Humar,<br />

tesno <strong>za</strong> njim je bil Matjaž Čuček.<br />

Tretje mesto pa je osvojil Valter Scussolim<br />

iz Italije. Tudi ženske so se na tekmi<br />

izjemno doka<strong>za</strong>le. Prvo mesto je prepričljivo<br />

osvojila Monica Viler, sledila je<br />

Monika Golob, <strong>za</strong> njo pa je bila tretja<br />

Nina Cizelj.<br />

EKIPNO:<br />

Moški:<br />

1. SEVER 1 – Martin Humar, Matjaž Čuček,<br />

Iztok Sulčič, Simon Iskra, Vasja<br />

Boben<br />

2. SEVER 2 – Bojan Cvar, Denis Visentin,<br />

Peter Kern, Boris Tul, Sandi Grk<br />

3. INTERFORZE PADOVA<br />

Ženske:<br />

1. SEVER 11 - Monica Viler, Vesna Podbevšek,<br />

Andreja Turšič, Andreja Turk<br />

2. SEVER 12 - Monika Golob, Nina Cizelj,<br />

Sandra Amon, Anja Zgonc<br />

3. POLIZIA PENITENZIARIA TRIESTE<br />

POSAMIČNO:<br />

Moški:<br />

1. Martin Humar, SEVER 1<br />

2. Matjaž Čuček, SEVER 1<br />

3. Valter Scussolim, Hawk speed team<br />

Ženske:<br />

1. Monica Viler, SEVER 11<br />

2. Monika Golob, SEVER 12<br />

3. Nina Cizelj, SEVER 12<br />

Besedilo in foto:<br />

Monika Golob, Matjaž Čuček<br />

Tečaj je bil organiziran v sodelovanju<br />

z Društvom borilnih veščin Ju-jitsu Obala<br />

Koper, ki ga vodi mojster jujitsa in nosilec<br />

3. dan Damjan Apollonio, <strong>za</strong>poslen na PU<br />

Koper. Vodja tečaja pa je bil mojster jujitsa<br />

5. dan Silvo Nemanič iz SUP PU Koper.<br />

Treningi so potekali v vadbenem centru<br />

na PP Piran, in sicer po programu <strong>za</strong> 6. Kyu<br />

- beli pas, ki ga uporabljajo v društvu borilnih<br />

veščin. Redno se je vadbe udeleževalo<br />

sedem policistov, ki se do sedaj še niso<br />

ukvarjali z borilnimi veščinami. Med pripravami<br />

na izpit se je poka<strong>za</strong>lo, da imajo policisti<br />

nekatera predznanja, ki so jih pridobili<br />

med šolanjem ali redno vadbo <strong>za</strong> izvajanje<br />

policijskih pooblastil s praktičnim postopkom<br />

in samoobrambo (PPSA), <strong>za</strong>to so na<br />

treningih, ki jih je bilo <strong>za</strong> <strong>za</strong>četnike dokaj<br />

malo, hitro osvajali znanja iz programa.<br />

Izpit je uspešno opravilo šest policistov,<br />

ki so poka<strong>za</strong>li dobro znanje in <strong>za</strong> to prejeli<br />

tudi priznanja oz. diplome, en udeleženec<br />

pa se je poškodoval in <strong>za</strong>to ni opravljal izpita.<br />

Udeleženci, <strong>za</strong>dovoljni z organi<strong>za</strong>cijo<br />

in kvalitetno izvedbo tečaja, so izrazili željo<br />

po še kakšnem tečaju, saj želijo z redno<br />

vadbo jujitsa nadaljevati.<br />

Besedilo: Silvo Nemanič<br />

Foto: PU Koper<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

TEČAJ JUJITSA ZA POLICISTE PU KOPER<br />

Na PU Koper je novembra in decembra potekal tečaj jujitsa <strong>za</strong> policiste, ki so želeli<br />

opraviti izpit <strong>za</strong> višjo stopnjo pasu v tej borilni veščini. Na upravi namreč ugotavljajo,<br />

da je na tem področju vsako leto manj nosilcev pasov, kar pomeni, da je<br />

lahko slabše tudi znanje te veščine, ki je nujna <strong>za</strong> učinkovito policijsko delo.<br />

81

ŠPORT<br />

VArNOST<br />

POKAL OB ODHODU ZADNJEGA VOJAKA JLA IZ SLOVENIJE<br />

Združenje SEVER <strong>za</strong> Primorsko<br />

in Notranjsko je v sodelovanju<br />

s PU Koper 31. oktobra<br />

na strelišču v Črnotičih v<br />

Črnem Kalu organiziralo že<br />

tretje strelsko tekmovanje<br />

<strong>za</strong> Pokal ob odhodu <strong>za</strong>dnjega<br />

vojaka JLA iz Slovenije.<br />

Tekmovanja so se udeležili<br />

člani Združenja Sever, delavci<br />

policije in ministrstva <strong>za</strong><br />

<strong>notranje</strong> <strong>za</strong>deve, Slovenske<br />

vojske, Zveze vojnih veteranov<br />

<strong>za</strong> Slovenijo ter policisti<br />

in vojaki iz sosednjih držav.<br />

Tekmovanje je odprl predsednik<br />

Združenja Sever <strong>za</strong> Primorsko<br />

in Notranjsko, Fabio<br />

Steffe, ki je ob <strong>za</strong>ključku najboljšim<br />

ekipam in posameznikom<br />

podelil pokale in priznanja<br />

zmagovalcem.<br />

Tekmovanje je potekalo po<br />

pravilih obrambnega streljanja<br />

(pravila streljanja IDPA), v štirih<br />

različnih situacijah. Tekmovalci<br />

so streljali s polavtomatsko<br />

pištolo kalibra 9x19 mm. Za<br />

skupno uvrstitev ekipe so šteli<br />

trije najboljši rezultati posameznikov<br />

v ekipi.<br />

Kljub mrazu se je tekmovanja<br />

udeležilo 84 tekmovalcev<br />

in tekmovalk. Najbolj vztrajni<br />

med njimi so bili <strong>za</strong>gotovo<br />

sodniki, ki so na strelišče prišli<br />

prvi, ves dan sodili in ga <strong>za</strong>dnji<br />

<strong>za</strong>pustili.<br />

Rezultati tekme:<br />

Skupinsko moški<br />

1. Sever<br />

2. SD Veteran Bloke I<br />

3. Wild Dogs, Hrvaška<br />

4. PDRI Mors Cu<br />

5. UVZ<br />

Posamično moški<br />

1. Martin Humar, Sever<br />

2. Matjaž Čuček, Sever<br />

3. Carluccio Domenico, CCTS,<br />

Italija<br />

4. Wisentin Denia, Wild Dogs,<br />

Hrvaška<br />

5. Matjaž Mravljak, UVZ<br />

6. Slavko Brezovnik, UVZ<br />

7. Tone Šega, SD veteran<br />

Bloke I<br />

8. Tomaž Jamnik, SD veteran<br />

Bloke I<br />

9. Ivan Plazonič, Wild Dogs,<br />

Hrvaška<br />

10. Miran Marega, Sever<br />

Posamično ženske<br />

1. Monica Viler, Sever<br />

2. Ljuba Duščak, UVZ<br />

3. Monika Golob, Sever<br />

4. Vesna Podbevšek, Sever<br />

5. Martina Vrčon, 430 MOB<br />

Za 1., 2. in 3. mesto so ekipe<br />

prejele pokale, prvi trije posamezniki<br />

medalje, prvouvrščena<br />

ekipa pa je prejela tudi<br />

prehodni pokal.<br />

Besedilo in foto:<br />

Monika Golob, Matjaž Čuček<br />

POLICISTI PP KRANJ OSVOJILI KALIŠČE IN STORŽIČ<br />

Ker je tempo življenja vse<br />

hitrejši, druženja med sodelavci<br />

pa je vse manj,<br />

smo se policisti PP Kranj<br />

odločili da organiziramo<br />

enodnevno druženje v hribih.<br />

Dogovorili smo se, da<br />

se odpravimo na Kališče<br />

(1534 m), ki je prijeten razgleden<br />

in ne preveč <strong>za</strong>hteven<br />

vrh, desno od Storžiča.<br />

Tisti bolj pripravljeni pa<br />

bi se lahko »sprehodili«<br />

še do vrha Storžiča, ki je<br />

najbolj <strong>za</strong>hoden vrh Kamniško-Savinjskih<br />

Alp in se<br />

dviga 2132 m nad morjem.<br />

V meglenem jutru v <strong>za</strong>četku<br />

septembra se nas je<br />

dvaindvajset pohodnikov<br />

zbralo v Gamsovem raju v<br />

Bašlju, od koder smo krenili<br />

na goro. Pot je potekala po<br />

lepi, a dokaj strmi poti, večinoma<br />

skozi gozd. Najbolj<br />

<strong>za</strong>gnani so višinsko razliko<br />

930 m premagali že po dobri<br />

uri in pol. Ostali so do Doma<br />

Kokrškega odreda na Kališču,<br />

prispeli nekoliko kasneje,<br />

v dobrih dveh urah. Skupaj<br />

smo se nato v koči ogreli in<br />

odpočili.<br />

Vreme nam tega dne<br />

res ni bilo naklonjeno, saj je<br />

iz megle pričelo deževati.<br />

Kljub temu se je sedem najbolj<br />

pogumnih, ki so se kalili<br />

že na letošnjem 10. pohodu<br />

policistov na Triglav, odločilo,<br />

da poskusijo osvojiti še<br />

načrtovan cilj – Storžič.<br />

Odločitev se nam je obrestovala,<br />

saj je že po kakih<br />

20 minutah hoje dež ponehal.<br />

Nadaljnji vzpon po<br />

spolzkih skalah Storžiča je<br />

potekal v meglenem, a suhem<br />

vremenu. Po približno<br />

uri in 20 minut, smo premagali<br />

še dodatnih 600 m višinske<br />

razlike, ter dosegli cilj. Po<br />

počitku, malici in obveznem<br />

fotografiranju smo se odpravili<br />

v dolino.<br />

Ostali pohodniki so nas<br />

že čakali v Bašlju, kjer smo<br />

nato pri brunarici Turističnega<br />

društva Bašelj imeli družaben<br />

<strong>za</strong>ključek druženja ob<br />

dobri hrani in pijači.<br />

Besedilo: Robert Ternik<br />

Foto: izletniki<br />

82<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

SPORT<br />

NAJBOLJŠA POLICIJSKA IN SLOVENSKA STRELKA<br />

Slovenska reprezentanca se je med<br />

28. septembrom in 3. oktobrom<br />

udeležila 20. evropskega prvenstva<br />

v streljanju s samostrelom Match v<br />

mestu Thaon-les-Vosges v Franciji.<br />

Barve Slovenije je <strong>za</strong>stopala tudi Renata<br />

Oražem Vršič, <strong>za</strong>poslena v specialni<br />

enoti.<br />

Nastopila je v obeh disciplinah, v streljanju<br />

na 10 in 30 metrov. Slednja je še<br />

dodatno razdeljena na streljanje stoje in<br />

kleče, rezultati pa se upoštevajo tudi pri<br />

skupnem seštevku.<br />

V prvi disciplini je dosegla zelo dobro<br />

17. mesto, v drugi disciplini stoje je<br />

osvojila izvrstno 5. mesto, kleče pa 18.<br />

mesto, kar je pomenilo odlično skupno<br />

11. mesto.<br />

V ekipni razvrstitvi je zmagala ekipa<br />

iz Švice, srebro je bilo podeljeno Rusom,<br />

bron pa slovenski reprezentanci. Ravno<br />

Renatini rezultati so prispevali k tej izvrstni<br />

ekipni uvrstitvi, ki so jo poleg nje sestavljali<br />

še Robi Markoja in Izidor Hreščak.<br />

Letos je Renata na evropskem prvenstvu<br />

s samostrelom Field in Match osvojila<br />

že dve kolajni, prejela je plaketo <strong>za</strong> 3.<br />

mesto ekipno v samostrelu na 18 m na evropskem<br />

prvenstvu v Malinski in dosegla<br />

tudi štiri državne rekorde. Vse je ka<strong>za</strong>lo na<br />

njeno jasno ambicijo <strong>za</strong> dosego še enega<br />

naslova najboljše strelke v Sloveniji.<br />

Tega je tudi dejansko prejela. Strelska<br />

zve<strong>za</strong> Slovenije jo je namreč 22. decembra<br />

razglasila <strong>za</strong> najboljšo strelko leta. Renata<br />

Oražem Vršič je ta naslov dobila že<br />

osmič <strong>za</strong>pored.<br />

Za odlične dosežke ji iskreno čestitamo!<br />

Besedilo: Boško Doneski, Damjan Žgajner<br />

Foto: Goran Taradi, Renata Oražem-Vršič<br />

KONDICIJSKI POHOD<br />

DELAVCEV PU POSTOJNA<br />

NA SLIVNICO<br />

Zaposleni na PU Postojna smo se 11. septembra odpravili na kondicijski pohod na<br />

Slivnico, znano tudi kot goro čarovnic. To je prav<strong>za</strong>prav hrib z nadmorsko višino<br />

1.114 m. S terase Doma na Slivnici se ponuja čudovit razgled, ki se razprostira na<br />

Cerknico z okoliškimi vasmi in seveda na znamenito presihajoče Cerkniško jezero.<br />

Pogled seže še mnogo dlje: od Bloške<br />

planote, Javornikov in Snežnika do Nanosa,<br />

Trnovskega gozda in v jasnem<br />

vremenu celo do Julijcev s Triglavom.<br />

Z zbornega mesta smo zjutraj odšli po<br />

pešpoti proti Domu na Slivnici, skozi pas<br />

grmičevja, borov in mešani gozd na prostrana<br />

travnata pobočja Slivnice. Po uri in<br />

pol hoje smo prispeli na vrh, nato pa se<br />

zopet vrnili do koče, kjer smo se ob lepem<br />

vremenu naužili prelepega razgleda.<br />

Spustili smo se po poti prihoda. Ob<br />

koncu je rahel dež poskrbel <strong>za</strong> to, da nam<br />

ni bilo prevroče. Sledilo je druženje ob<br />

športnih igrah in dobri hrani. Zadovoljni<br />

<strong>za</strong>radi dobre družbe in lepe okolice smo se<br />

razšli, polni načrtov o naslednjih podvigih.<br />

Besedilo: Darja Avbelj<br />

Foto: Luka Mlakar<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

83

ŠPORT<br />

VArNOST<br />

KONDICIJSKI POHOD VODNIKOV SLUŽBENIH PSOV PU SLOVENJ GRADEC<br />

V <strong>za</strong>dnjih oktobrskih dneh<br />

smo se policisti enote vodnikov<br />

službenih psov na<br />

PU Slovenj Gradec odpravili<br />

na kondicijski pohod na<br />

Ribniško kočo na Pohorju.<br />

Pohoda smo se udeležili<br />

Aleš Gmajnar, Hubert Enci,<br />

Mitja Pratnekar in Srečko<br />

Kotnik. Kot se <strong>za</strong> vodnike<br />

službenih psov policije<br />

spodobi, so nas spremljali<br />

naši štirinožni kosmati prijatelji<br />

Rico, Grint in Raf.<br />

V meglenem jutru smo se<br />

zbrali pri Grmovškovem domu<br />

na Kopah. Pod strokovnim<br />

vodstvom sodelavca in<br />

gorskega reševalca Huberta<br />

Encija nas je srednje <strong>za</strong>htevna<br />

pot vodila čez smučišče<br />

na Malo Kopo, odkoder je<br />

bil čudovit razgled na Mislinjsko,<br />

Mežiško in Dravsko<br />

dolino, ravnodušni pa nismo<br />

mogli ostati niti ob pogledih<br />

na s soncem obsijane vrhove<br />

Uršlje, Pece in Raduhe.<br />

Po uri hoje po zelo lepi<br />

planinski poti je Aleš, vodja<br />

naše enote, že postal lačen,<br />

<strong>za</strong>to smo se morali na ukaz<br />

ustaviti in pojesti <strong>za</strong>loge iz<br />

nahrbtnikov. Seveda pa smo<br />

kakšen grižljaj privoščili tudi<br />

kužkom, ki so kar po<strong>za</strong>bili,<br />

da so »resni policijski psi« in<br />

so razigrano in neobremenjeno<br />

tekali ter se lovili po<br />

čistem pohorskem zraku. Na<br />

Ribniško kočo smo prispeli<br />

okoli poldneva, ne preveč<br />

utrujeni, vendar polni lepih<br />

vtisov. S svojo prisotnostjo<br />

smo vzbudili <strong>za</strong>nimanje tudi<br />

drugih planincev, ki smo jim<br />

<strong>za</strong>to morali predstaviti delo<br />

policista vodnika službenega<br />

psa. Največje <strong>za</strong>nimanje<br />

so seveda poželi naši psi.<br />

Besedilo: Srečko K o t ni k<br />

Foto: Mitja Pratnekar<br />

POLICISTI IZ BOVCA NA TRIGLAVU<br />

Osem policistov PP Bovec se je s tremi pridruženimi pohodniki<br />

8. in 9. septembra odpravilo na Triglav.<br />

Vzpon so <strong>za</strong>čeli v Trenti oz. dolini Zadnjice in se po nekdanji<br />

vojaški oskrbovalni poti – mulatjeri v lepem jutru odpravili proti<br />

Triglavu. Prvi daljši postanek je bil pri ostankih porušene koče na<br />

Doliču. Kljub tragediji, ki jo je pozimi povzročil snežni plaz, so pri<strong>za</strong>devni<br />

Gorjani, ki upravljajo s kočo, <strong>za</strong>silno usposobili del koče,<br />

ki je še ostal, in tako so tudi nam <strong>za</strong>gotovili osnovno oskrbo.<br />

Po okrepčilu smo se odpravili naprej in si pod Glavo v Zaplanji<br />

ogledali ostanke nekdanje italijanske vojašnice Morbegna, ki stoji<br />

na nadmorski višini 2.530 m in je najvišji objekt v državi. Pogledi<br />

pa so predvsem prvopristopnikom nenehno uhajali v vršna ostenja<br />

Triglava.<br />

Pod vstopom v <strong>za</strong>varovano ple<strong>za</strong>lno smer smo se opremili s<br />

čeladami in nadaljevali vzpon, ki je bil <strong>za</strong> nekatere težji, <strong>za</strong> druge<br />

lažji. Ob lepih razgledih, pogovorih in srečevanju s pohodniki, ki<br />

so že sestopali, smo bili hitro na vrhu. Tu smo se <strong>za</strong>držali kar nekaj<br />

časa, saj se nam ni mudilo v dolino. Sledil je planinski krst prvopristopnikov,<br />

ki so bili kljub rahlo bolečim <strong>za</strong>dnjicam ponosni, da<br />

so postali »ta pravi« Slovenci. Bogdan in Primož sta morala <strong>za</strong>radi<br />

obveznosti še istega dne v dolino, ostali pa smo z vrha Triglava<br />

sestopili preko Malega Triglava do Doma Planika, kjer smo imeli<br />

rezervirano prenočišče.<br />

Po prijetnem večernem druženju smo eni bolje, drugi slabše<br />

prespali noč, se zbudili v megleno in hladno jutro ter se po <strong>za</strong>jtrku<br />

84<br />

odpravili proti Koči na Doliču. Naš načrt, da bi se preko Hribaric<br />

odpravili še na Prehodavce, smo <strong>za</strong>radi hladnega vetra in megle<br />

opustili in sestopili v dolino.<br />

Vzpon na Triglav, ki ni bil samo pohod <strong>za</strong> nabiranje kondicije<br />

<strong>za</strong> <strong>za</strong>htevno policijsko delo, pač pa tudi prijetno druženje, so opravili<br />

Petra Danjelič in Milan Koletič, oba prvič, Bogdan Bradaškja,<br />

Primož Lapanja, Matjaž Černuta, Matjaž Žagar, Rafko Šturm in Igor<br />

Zlodej. Da se je lahko vzpona udeležila kar polovica <strong>za</strong>poslenih<br />

policistov PP Bovec, se udeleženci vzpona na Triglav še posebej<br />

<strong>za</strong>hvaljujejo komandirju Sejadu Jušiću.<br />

Besedilo in foto: Igor Zlodej<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

SPORT<br />

INTERPOL COPPER’S CUP<br />

Projekt Interpol Copper's<br />

Cup 2009 je bolj ali manj<br />

<strong>za</strong>ključen, čaka nas le še<br />

anali<strong>za</strong> z družabnim srečanjem.<br />

Po naši oceni je bila<br />

odprava na Nizozemsko<br />

zelo uspešna, saj smo dosegli<br />

in morda tudi presegli<br />

<strong>za</strong>stavljena cilja: uvrstitev<br />

vsaj ene jadrnice v t. i.<br />

gold class ter uspešna promocija<br />

slovenske policije<br />

in Slovenije.<br />

Prvi cilj je bil dosežen po<br />

kvalifikacijah, kjer se je prva<br />

ekipa s 13. mestom uvrstila<br />

v »zlati razred«. O promociji<br />

pa ni treba izgubljati besed,<br />

saj smo vsem posadkam izročili<br />

simbolična darila, ki so<br />

jih prejeli tudi organi<strong>za</strong>torji<br />

in častni gostje, med katerimi<br />

so bili: vodja nizozemske<br />

nacionalne policije Ruud Bik,<br />

župan Medemblika Theo van<br />

Eijk, načelnica policije Noord–Holand–Noord<br />

(Medemblik)<br />

Ans Rietstra in vodja<br />

centralnega nacionalnega<br />

urada Interpola (IPOL) Nizozemske<br />

Hansje Brinkman.<br />

Vse ekipe in častni gostje so<br />

bili nad izka<strong>za</strong>no pozornostjo<br />

prijetno presenečeni. Na<br />

uvodnem srečanju smo se<br />

predstavili v oblačilih slovenske<br />

policije, v uradnem<br />

prostoru regate pa so bili izobešeni<br />

promocijski plakati<br />

slovenske policije.<br />

Prav vsi člani odprave<br />

smo se zelo trudili tudi na<br />

regatnem polju. Kot novinci<br />

na tem tekmovanju, slovenska<br />

<strong>za</strong>stava je namreč prvič v<br />

22-letni zgodovini tega tekmovanja<br />

<strong>za</strong>plapolala na regatni<br />

ladji, smo <strong>za</strong>sedli 12. in<br />

30. mesto med 32 ekipami.<br />

Tu moramo omeniti, da nam<br />

žreb ni bil naklonjen, saj smo<br />

si izžrebali eno izmed najmanjših<br />

in najslabših jadrnic.<br />

Druga ekipa pa je imela še<br />

dodatno smolo, saj je en član<br />

ekipe <strong>za</strong>radi smrti v družini<br />

Nizozemsko <strong>za</strong>pustil že prvi<br />

dan tekmovanja. Kljub temu<br />

pa je ekipa v <strong>za</strong>dnjem plovu<br />

<strong>za</strong>dnjega dne <strong>za</strong>sedla odlično<br />

tretje mesto.<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

Regata je potekala med 12. in 19. septembrom<br />

Na regatnem polju nismo<br />

ostali neopaženi in smo<br />

poželi simpatije drugih ekip.<br />

Večina ekip nam je priznala,<br />

da zelo dobro jadramo, da<br />

imamo zelo dober in hiter<br />

start, vendar imamo smolo<br />

z jadrnico. To je dobra popotnica<br />

<strong>za</strong> naslednjo regato,<br />

ki bo čez dve leti. Takrat pa<br />

se bomo <strong>za</strong>deve lotili precej<br />

drugače, saj smo ugotovili,<br />

da so pravila le črka na papirju<br />

in jih skoraj nihče ne<br />

upošteva, organi<strong>za</strong>tor pa se<br />

na opozorila le nasmehne.<br />

Kljub vsemu smo z uvrstitvijo<br />

zelo <strong>za</strong>dovoljni, nabrali<br />

smo si ogromno novih<br />

izkušenj in znanj, spoznali<br />

veliko prijateljev. Nizozemsko<br />

smo, kljub veliki utrujenosti,<br />

buškam in bolečinam<br />

v okončinah <strong>za</strong>pustili z mislijo,<br />

da se <strong>za</strong>gotovo spet vidimo.<br />

Zakaj buške in bolečine<br />

Regata je bila zelo naporna,<br />

saj smo vsak dan tekmovanja<br />

izvedli po tri plove, kar<br />

pomeni, da smo bili na vodi<br />

med 9.30 in 17. uro, ves čas<br />

pa kar pošteno vlačili vrvi,<br />

napenjali jadra in se premikali<br />

po nestabilni jadrnici. Tu<br />

pa tam pa so se vmes pojavile<br />

kakšne ovire, ob katere<br />

smo se <strong>za</strong>devali z ne<strong>za</strong>ščitenimi<br />

deli telesa. Ampak, to je<br />

k sreči zdaj že minilo.<br />

Najbolj pa nas veseli dejstvo,<br />

da je ves čas tekmovanja<br />

našo ekipo spremljal<br />

moto treh mušketirjev Vsi<br />

<strong>za</strong> enega, eden <strong>za</strong> vse in to<br />

tudi takrat, ko nam plov ni<br />

najbolj uspel in se je na naših<br />

obrazih pojavilo razočaranje.<br />

Prav <strong>za</strong>to smo se hitro<br />

pobrali in nadaljevali na vso<br />

moč. Enako je verjetno veljalo<br />

tudi <strong>za</strong> drugo ekipo, saj<br />

v nasprotnem primeru v <strong>za</strong>dnjem<br />

plovu ne bi bili tako<br />

uspešni.<br />

Na koncu naj še pripomnimo,<br />

da se po izjavah našega<br />

skiperja, pa tudi kolegov<br />

iz Hrvaške, pri nas in na<br />

Hrvaškem v takih razmerah<br />

plovi odpovejo, skrajšajo ali<br />

prestavijo na kasnejši čas, saj<br />

je prve dni tekmovanja veter<br />

občasno presegal 30 vozlov<br />

(več kot 50 km/h). Vmes je<br />

bilo tudi nekaj dežja, kakšen<br />

dan pa se je poka<strong>za</strong>lo še sonce,<br />

tako da smo imeli priložnost<br />

občutiti tako prijazno<br />

kot tudi neprijazno nizozemsko<br />

vreme.<br />

Ekipa slovenske policije,<br />

ki smo jo sestavljali Zoran<br />

Kosi, Franjo Stančin, Tomislav<br />

Habulin, Simon Savski,<br />

Anton Es, Mitja Vehovec,<br />

Domen Medved, Tomaž Kapus,<br />

Matej Pohar, Simona<br />

Kutnjak in David Leiteinger,<br />

se vsem, ki ste nas podprli,<br />

iskreno <strong>za</strong>hvaljuje.<br />

Rezultati:<br />

GOLD CLASS<br />

1. Vikings, Švedska<br />

2. Schleswig-Holstein,<br />

Nemčija<br />

3. Team Amsterdam,<br />

Nizozemska<br />

12. SPST - Slovenian Police<br />

Sailing Team, Slovenija<br />

SILVER CLASS<br />

1. The Flying Dutchmen,<br />

Nizozemska<br />

2. Waterrats, Norveška<br />

3. Kapo-Segelclub Zürich,<br />

Švica<br />

14. SLO team, Slovenija<br />

Besedilo in foto:<br />

Zoran Kosi, Franjo Stančin<br />

85

ŠPORT<br />

VArNOST<br />

DOLGA IN NAPORNA, PA TUDI TEKMOVALNA KOLESARJENJA<br />

Tudi konec letošnjega poletja smo se<br />

postojnski prometni policisti skupaj s<br />

prijatelji podali na naporno kolesarjenje<br />

od Postojne do Debelega rtiča.<br />

Kljub slabemu vremenu smo se ob 9.<br />

uri odpravili izpred policijske postaje v Postojni<br />

in kolesarili do Kozine, kjer je bil prvi,<br />

pa tudi <strong>za</strong>dnji postanek. Nato smo se preko<br />

Črnega Kala spustili do obale in po petih<br />

urah <strong>za</strong>ključili kolesarjenje. Po krajšem počitku<br />

smo kljub dežju in težkim nogam igrali<br />

odbojko na mivki in košarko ter plavali.<br />

Po športnih igrah je sledila obilna malica in<br />

družabno srečanje, ki se je, tako kot vsako<br />

leto, <strong>za</strong>ključilo v poznih večernih urah.<br />

Ker je odziv udeležencev vsako leto<br />

večji, bomo kolesarjenje, ki postaja že tradicionalno,<br />

prometniki <strong>za</strong>gotovo organizirali<br />

tudi v naslednjem letu.<br />

Kolesarji OKC PU Maribor, s podporo<br />

upokojenih sodelavcev, ki še vedno aktivno<br />

kolesarijo, smo se 6. septembra udeležili<br />

največje in najbolj priljubljene kolesarske<br />

prireditve v Avstriji, 18. kolesarskega<br />

termalnega maratona Wildon. Na maratonu<br />

je <strong>za</strong>risanih in dobro organiziranih več<br />

kolesarskih prog, od 33 km dolge družinske<br />

proge, pa do nekoliko bolj <strong>za</strong>htevne<br />

166-kilometrske.<br />

Odpravili smo se torej na, po trditvah<br />

organi<strong>za</strong>torja, 77 km dolgo pot, ki je bila,<br />

sodeč po naših števcih na kolesih, daljša<br />

<strong>za</strong> tri kilometre. Razen <strong>za</strong>pleta, ko se ni našlo<br />

kolo, ki ga je kolesar oddal v hrambo,<br />

je maraton potekal zelo lepo in v izredno<br />

prijetnem ozračju, ves čas nam je služilo<br />

tudi vreme.<br />

Člani Ipinega regionalnega kluba v Novi<br />

Gorici so 10. oktobra že enajstič organizirali<br />

kolesarsko tekmovanje Sabotin 2009,<br />

rezultati katere štejejo tudi <strong>za</strong> kolesarski<br />

pokal IPE Slovenije.<br />

Prvi udeleženci kolesarske tekme so<br />

kljub <strong>za</strong>četnemu oblačnemu in deževnemu<br />

vremenu kmalu prišli na štartno mesto<br />

in kasneje prekolesarili 4,6-kilometrsko<br />

progo z višinsko razliko 350 m, ki je potekala<br />

po makadamski gozdni poti iz vasi<br />

Prelesje do križišča <strong>za</strong> lovsko kočo na Sabotinu.<br />

Zmaga je tudi tokrat pripadla kolesarski<br />

ekipi iz Ljubljane, in sicer pred kolesarji<br />

iz Nove Gorice in Postojne. Najhitrejši kolesar<br />

je bil Tomaž Setničar iz Ljubljane, ki<br />

je v cilj prikolesaril pred Danijelom Žnidarjem<br />

iz Nove Gorice in Brankom Sojerjem iz<br />

Ljubljane.<br />

Na tekmovanju <strong>za</strong> pokal IPE Slovenije,<br />

pri katerem se poleg te tekme štejejo še<br />

vzpon na Kal in na Slivnico ter tekmovanje<br />

v Logatcu, pa je prehodni pokal ponovno<br />

86<br />

Kolesarjenje od Postojne do Debelega rtiča.<br />

Kolesarko tekmovanje Sabotin 2009<br />

18. kolesarski termalni maraton Wildon, Avstrija.<br />

odnesla zmagovita ekipa kolesarjev iz ljubljanskega<br />

regionalnega kluba. Kolesarji iz<br />

Nove Gorice in Postojne so se morali <strong>za</strong>dovoljiti<br />

z drugim oz. tretjim mestom.<br />

Za vse udeležence kolesarskega vzpona<br />

je organi<strong>za</strong>tor pripravil slovesen <strong>za</strong>ključek<br />

s podelitvijo kolesarskih pokalov in<br />

praktičnih nagrad.<br />

Besedilo: Mitja Palčič, Tome Petreski,<br />

Bruno Ipavec<br />

Foto: Klemen Pirman, Tome Petreski,<br />

Bruno Ipavec<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

SPORT<br />

DRŽAVNA PRVENSTVA POLICISTOV KOLESARJEV TER V KOŠARKI IN ODBOJKI<br />

Na letališču Moškanjci pri<br />

Ptuju je bilo 5. septembra<br />

3. državno prvenstvo policistov<br />

kolesarjev, ki ga je<br />

skupaj s Policijsko akademijo<br />

organizirala PU Maribor.<br />

Tekmovalci so uporabljali<br />

svoja službena kolesa in pripadajočo<br />

opremo, oblečeni<br />

pa so bili v delovni komplet<br />

uniforme <strong>za</strong> kolesarja.<br />

Prvenstvo je potekalo v<br />

ekipni in posamezni konkurenci.<br />

Sodelovalo je šest ekip iz<br />

petih policijskih uprav (Slovenj<br />

Gradec, Koper, Ljubljana, Murska<br />

Sobota, domačini pa so<br />

dali dve ekipi). V vsaki ekipi so<br />

bili po štirje tekmovalci. Kot <strong>za</strong>nimivost:<br />

druga ekipa PU Maribor<br />

je bila sestavljena izključno<br />

iz policistk.<br />

Tekmovanje je bilo razdeljeno<br />

na tri vsebinske sklope. V<br />

teoretičnem delu so tekmovalci<br />

opravili preizkus poznavanja<br />

cestnoprometnih predpisov,<br />

na poligonu so poka<strong>za</strong>li znanje<br />

pri obvladovanju kolesa pri<br />

spretnostni vožnji, na koncu<br />

pa so v okviru maratona Poli<br />

odpeljali še 30-kilometrsko<br />

kondicijsko vožnjo, ki so se je<br />

udeležili tudi nekateri člani<br />

organi<strong>za</strong>cijskega odbora. V<br />

skupno razvrstitev posamezne<br />

ekipe se je štel seštevek točk<br />

najboljših treh tekmovalcev.<br />

Najboljši policist kolesar je<br />

bil Gorazd Benotič (PU Maribor<br />

I), drugo mesto je osvojil<br />

Tomaž Grešovnik, tretje pa Andrej<br />

Štinjek, oba iz PU Slovenj<br />

Gradec. Najboljša ekipa je bila<br />

PU Slovenj Gradec, sledila sta ji<br />

ekipi PU Koper in PU Maribor I.<br />

Poleg tekmovalnega duha<br />

je prvenstvo imelo tudi močan<br />

preventivni značaj, saj se<br />

je dogajalo v okviru množične<br />

kolesarske javne prireditve,<br />

Poli maratona, katero progo so<br />

prevozili pomešani med ostale<br />

kolesarje. Policisti so tako poleg<br />

promocije zdravega načina<br />

življenja in kolesarske kulture<br />

predstavili tudi delo policista<br />

kolesarja in tako policijsko delo<br />

še bolj približali ljudem.<br />

Na Osnovni šoli Šoštanj<br />

je 28. novembra potekalo 9.<br />

državno prvenstvo delavcev<br />

policije v košarki, ki ga je organizirala<br />

PP Velenje, natančneje<br />

Športno društvo VEPOL v sodelovanju<br />

s PU Celje in Policijsko<br />

akademijo.<br />

Na prvenstvu je sodelovalo<br />

sedem moških in ena ženska<br />

kombinirana ekipa iz policijskih<br />

uprav Koper, Ljubljana<br />

(dve ekipi), Krško, Maribor, Novo<br />

mesto, Celje in kombinirana<br />

ženska ekipa – ekipa policistk<br />

iz policijskih uprav Koper in<br />

Postojna ter UVZ GPU.<br />

Končni vrstni red:<br />

1. PU Celje<br />

2. PU Ljubljana I.<br />

3. PU Ljubljana II.<br />

4. PU Koper<br />

od 5. do 8. mesta so se uvrstile:<br />

— ekipa policistk<br />

— PU Maribor<br />

— PU Novo mesto<br />

— PU Krško<br />

Za fair play in strpnost na<br />

tekmovanju je bila izbrana<br />

kombinirana ekipa policistk,<br />

<strong>za</strong> najboljšega igralca pa član<br />

zmagovalne ekipe Mitja Nerat.<br />

Ekipa PU Celje je kot trikratna<br />

<strong>za</strong>poredna zmagovalka<br />

prejela prehodni pokal v<br />

trajno last.<br />

Kombinirana ekipa policistk<br />

se je na letošnjem tekmovanju<br />

premierno predstavila,<br />

pobudnica <strong>za</strong>njo pa je bila Janja<br />

Meglič. Punce so poka<strong>za</strong>le<br />

veliko željo in tekmovalno <strong>za</strong>gnanost,<br />

tudi tehnično znanje<br />

je bilo na primerni ravni. Želeli<br />

bi si, da bi se košarkarski duh<br />

dotaknil tudi drugih policistk.<br />

Nasploh je opaziti, da se<br />

tehnična in taktična raven<br />

igre zvišuje. Opaziti je posamezne<br />

elemente igre, ki krasijo<br />

tako napad kot obrambo.<br />

Še največji napredek se pozna<br />

pri gibanju igralcev brez<br />

žoge.<br />

Pozitivna stalnica odličnih<br />

prvih mest ostaja homogena<br />

ekipa PU Celje. Jedro tvorijo<br />

še vedno iz leta v leto bolj izkušeni<br />

igralci, ki jim do živega<br />

ne morejo niti precej po letih<br />

mlajše ekipe. Letos je bila dober<br />

izzivalec ekipa PU Ljubljana<br />

I. Pogrešali smo včasih<br />

zelo konkurenčni ekipi PU<br />

Kranj in PU Postojna, <strong>za</strong> kateri<br />

upamo, da bo naslednje<br />

– okroglo tekmovanje dovolj<br />

velik izziv.<br />

V športni dvorani Tabor<br />

v Mariboru je PPP Maribor 1.<br />

decembra organizirala 3. državno<br />

prvenstvo postaj prometnih<br />

policij v odbojki. Kljub<br />

velikemu predhodnemu <strong>za</strong>nimanju<br />

se ga je udeležilo le<br />

pet ekip. Potekalo je seveda v<br />

tekmovalnem duhu vse do <strong>za</strong>dnjega<br />

atoma moči. Ekipe so<br />

odigrale tekme vsaka z vsako<br />

in prišle do naslednje končne<br />

uvrstitve:<br />

1. PPP Koper<br />

2. PPP Ljubljana<br />

3. PPP Maribor (prva ekipa)<br />

4. PPP Kranj<br />

5. PPP Maribor (druga ekipa)<br />

6. PPP Celje<br />

Pokale in priznanja je podelil<br />

komandir PPP Maribor<br />

Marjan Ferk.<br />

Besedilo: Bartolo Lampret,<br />

Franc Rožman in Janez<br />

Škerlak, Davorin Vrabl<br />

Foto: Bartolo Lampret, Branko<br />

Perenčevič<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

87

ŠPORT<br />

VArNOST<br />

TURNIR V MALEM NOGOMETU, KOŠARKI IN ODBOJKI<br />

Po odigranih tekmah in<br />

pridobljenih točkah ter doseženih<br />

golih so slavili igralci<br />

PP Brežice. Sledila jim je ekipa<br />

PP Črnomelj, na tretje mesto<br />

se je uvrstila ekipa PP Koper,<br />

četrto mesto je <strong>za</strong>sedla ekipa<br />

PP Maribor II, peto mesto pa<br />

je pripadlo domačinom iz PP<br />

Tolmin.<br />

Ne glede na doseženo <strong>za</strong>dnje<br />

mesto, pri čemer smo se<br />

poistovetili z de Coubertinovim<br />

načelom Važno je sodelovati,<br />

ne zmagati, nam je bilo<br />

v spodbudo, da smo dobro<br />

organizirali in izvedli turnir.<br />

Zato se bomo tudi naslednje<br />

leto potrudili, že zdaj pa obljubljamo<br />

tudi tekmovanje v<br />

metu soškega kamna.<br />

PPIU Murska Sobota je 7.<br />

novembra organizirala 2. turnir<br />

vseh PPIU in specializirane<br />

enote <strong>za</strong> nadzor državne meje<br />

v sektorju mejne policije v<br />

UUP GPU v košarki. Povabljeni<br />

so bili tudi ekipa PP Ljutomer<br />

in kolegi iz Zalaegeszega iz<br />

Madžarske, ki imajo enako delovno<br />

področje. Vendar slednji<br />

v turnirju letos niso sodelovali.<br />

Turnir je odprla Melita Močnik,<br />

vodja SMP UUP GPU.<br />

V prijateljskem, na koncu<br />

pa tudi v tekmovalnem razpoloženju,<br />

je nastopilo šest ekip v<br />

dveh skupinah:<br />

– v skupini A: SENDM, PPIU<br />

Kranj in PPIU Nova Gorica<br />

– v skupini B: PPIU Ljubljana,<br />

PPIU Murska Sobota in PP<br />

Ljutomer<br />

Pa še <strong>za</strong>ključni dvoboji:<br />

– <strong>za</strong> 5. mesto PPIU Murska<br />

Sobota : PPIU Nova Gorica<br />

(35 :16)<br />

– <strong>za</strong> 3. mesto PP Ljutomer :<br />

PPIU Kranj (45 : 27)<br />

– <strong>za</strong> 1. mesto PPIU Ljubljana<br />

: SENDM (33:20)<br />

Tako so zmagovalci postali<br />

policisti PPIU Ljubljana in prevzeli<br />

prehodni pokal od lanskega<br />

zmagovalca, SENDM.<br />

Bolj <strong>za</strong> druženje kot <strong>za</strong>res<br />

smo pred podelitvijo priznanj<br />

izvedli tudi tekmovanje v<br />

Policisti PP Tolmin, člani Športnega društva Fontana, so<br />

26. septembra pripravili 7. policijski turnir v malem nogometu,<br />

in sicer na umetni travi igrišča v Tolminu. Na turnirju<br />

je sodelovalo pet ekip, vsaka se je pomerila z vsako.<br />

bowlingu, kjer so se nam pridružili<br />

tudi madžarski kolegi.<br />

Najboljši so bili domači tekmovalci.<br />

Rezultati:<br />

Ekipno:<br />

1. PPIU M. Sobota-I (Konye,<br />

Feher, Cimerman)<br />

2. PPIU Ljubljana, 3. PPIU M.<br />

Sobota-II<br />

Posamezno moški: Tibor<br />

Konye, S<strong>za</strong>bolc Budai, Bojan<br />

Kerčmar<br />

Posamezno ženske: Ibolya<br />

Kovacs, Milena Pocak, Chila<br />

Csaba<br />

Policisti PP Slovenj Gradec<br />

so 5. decembra v telovadnici<br />

gimnazije Slovenj Gradec v<br />

sodelovanju z Območnim policijskim<br />

sindikatom Slovenj<br />

Gradec in IPA Regionalnim<br />

klubom <strong>za</strong> Koroško organizirali<br />

3. turnir v odbojki <strong>za</strong> <strong>za</strong>poslene<br />

na PU Slovenj Gradec.<br />

Po zboru ekip so sledile<br />

pozdravne besede organi<strong>za</strong>torja<br />

tekmovanja komandirja<br />

Iztoka Morija in predsednika<br />

OPS Slovenj Gradec Jadrana<br />

Žerjala. Odprtje tekmovanja je<br />

pripadlo direktorju PU Slovenj<br />

Gradec dr. Juriju Fermetu.<br />

Letos se je turnirja udeležilo<br />

pet ekip, kar je bilo manj od<br />

pričakovanega. Tekmovanje je<br />

potekalo po enokrožnem sistemu<br />

»vsak z vsakim«.<br />

Med <strong>za</strong>poslenimi v policijskih<br />

enotah slovenjgraške<br />

policijske uprave je veliko<br />

dobrih odbojkarjev, <strong>za</strong>to je<br />

bilo tekmovanje še posebej<br />

<strong>za</strong>nimivo. O zmagah v posameznih<br />

srečanjih so odločale<br />

malenkosti. Zmagovalna ekipa<br />

PP Slovenj Gradec je naredila<br />

še posebej dober vtis,<br />

saj je po kakovosti izstopala<br />

med ostalimi ekipami. Ekipo,<br />

ki jo vodi komandir, namreč<br />

sestavljajo izvrstni posamezniki,<br />

ki v <strong>za</strong>dnjih letih zmagujejo<br />

na številnih policijskih<br />

turnirjih na državni ravni.<br />

Rezultati:<br />

1. PP Slovenj Gradec<br />

2. SKP in Sever<br />

3. PU Slovenj Gradec – »TIGRI«<br />

4. PPP Slovenj Gradec<br />

5. PP Dravograd<br />

Besedilo in foto: Jure Kenda,<br />

Robert Matis, Marko Rožej<br />

88<br />

letnik LVII/št. 5/2009

VArNOST<br />

SPORT<br />

ŠPORTNO-DRUŽBENA SREČANJA<br />

Kljub oblačnemu vremenu je bilo 11. septembra živahno in veselo v športno-rekreativnem centru v Odrancih. PU Murska<br />

Sobota je namreč organizirala že peto športno-družabno srečanje, poimenovano Dan športa. Organizirala ga je v<br />

sodelovanju s policijskim združenjem IPA <strong>za</strong> Pomurje, Športnim društvom UJV Murska Sobota, Policijskim veteranskim<br />

društvom Sever <strong>za</strong> Pomurje in območnim policijskim sindikatom. Srečanja so se tudi letos udeležile ekipe iz carine, <strong>za</strong>porov<br />

in vojašnice v Murski Soboti ter upokojenci iz policijske uprave z navijači.<br />

Tekmovalni del prireditve je minil v<br />

športnem duhu in brez poškodb. Vrhunec<br />

je bila nogometna tekma med ekipo<br />

policijskih šefov in ekipo predstavnikov<br />

medijev. Novinarska ekipa je imela<br />

tokrat več športne sreče, saj je nasprotnike<br />

premagala z rezultatom 3 : 2.<br />

Najboljšim so pokale podelili direktor<br />

UKP GPU Aleksander Jevšek, direktor<br />

PU Murska Sobota Drago Ribaš, pridružila<br />

sta se nam še vrhunska športnika,<br />

<strong>za</strong>poslena v policiji, Luka Špik in<br />

Gregor Urbas.<br />

Rezultati (prvo, drugo in tretje mesto):<br />

— Nogomet: PP Lendava, PP G. Petrovci,<br />

PP Murska Sobota<br />

— Odbojka: Carina Murska Sobota,<br />

služba SUP, služba SKP<br />

— Pikado (ženske): službe direktorja<br />

PU I., službe direktorja PU II., Carina<br />

Murska Sobota<br />

— Pikado (moški): PP Lendava I., G.<br />

Petrovci I., PPIU Murska Sobota<br />

— Vlečenje vrvi: PMP Petišovci, PP<br />

Lendava, PVD Sever <strong>za</strong> Pomurje<br />

— Košarka: PP Ljutomer, PSVR Murska<br />

Sobota, PP Murska Sobota<br />

Med ekipama policijskih postaj<br />

Ljubljana Center in Ljubljana Moste je<br />

24. septembra na nogometnem igrišču<br />

Športnega društva Šmartno potekala<br />

prijateljska tekma.<br />

Kljub predhodnim nekajdnevnim<br />

»razkazovanjem mišic« obeh ekip, takšnim<br />

in drugačnim stavam ter poskusom<br />

vplivanja na nasprotno moštvo<br />

je tekma potekala v prijetnem razpoloženju<br />

in prijateljskem duhu. Končala<br />

se je z minimalno zmago nogometašev<br />

PP Ljubljana Center (2 : 1), vendar pa<br />

je bil rezultat na tej tekmi drugotnega<br />

pomena, saj je pri vsem skupaj šlo <strong>za</strong><br />

prijetno druženje in spoznavanje, kar<br />

je bilo še bolj opazno po sami tekmi.<br />

Ob koncu uspešnega in prijetnega<br />

dneva smo sklenili, da bomo s podobnimi<br />

dejavnostmi in druženji nadaljevali<br />

tudi v prihodnje.<br />

PP Šentilj je 29. septembra v dvorani<br />

Hlade v Zgornji Kungoti organizirala<br />

celodnevno športno-družabno srečanje.<br />

Kljub zelo zgodnji jutranji uri smo<br />

se zbrali vsi in dvajset minut kasneje že<br />

igrali prve teniške dvoboje.<br />

Treba je bilo pohiteti, ker smo igrali<br />

po sistemu »vsak z vsakim« in tako »odgarali«<br />

55 nekoliko skrajšanih tekem.<br />

Želja udeležencev je bila pač čim realnejša<br />

uvrstitev vseh v t. i. postajno ATP<br />

lestvico.<br />

Tekme si je ogledalo tudi nekaj članov<br />

kolektiva, ki tokrat niso vrteli loparja.<br />

Tekmovalce je prišel spodbujat<br />

tudi vodja enote Branko Pivljakovič.<br />

Obiskal nas je tudi nekdanji komandir<br />

Bojan Kitel, sedanji vodja službe direktorja<br />

PU Maribor, ki se je v igri tudi sam<br />

preizkusil.<br />

Zmago na turnirju si je z lahkoto priigral<br />

Matjaž Trunk. Drugo mesto je pripadlo<br />

vztrajnemu in nepopustljivemu<br />

Bernardu Vesenjaku, na tretje mesto<br />

pa se je z veliko truda <strong>za</strong>vihtel Matjaž<br />

Breznik. Druženje se je nadaljevalo še<br />

dolgo po razglasitvi rezultatov.<br />

Besedilo: Peter Pungartnik,<br />

Sebastjan Juhant, Miran Rat<br />

Foto: Peter Pungartnik, Danilo Brumen,<br />

PP Šentilj<br />

letnik LVII/št. 5/2009<br />

89

ŠPORT<br />

VArNOST<br />

PODLOGAR IN BIŽAL DRŽAVNA<br />

PRVAKA MED PARI V JUJITSU<br />

Inštruktor praktičnega postopka in samoobrambe s<br />

PU Ljubljana Elvis Podlogar se je 21. novembra udeležil<br />

državnega prvenstva v jujitsu, in sicer v duo sistemu.<br />

Skupaj s svojim partnerjem Sergejem Bižalom<br />

je drugič <strong>za</strong>pored postal državni policijski prvak med<br />

moškimi pari.<br />

Tekmovanje, ki ga je organizirala Ju-jitsu zve<strong>za</strong> Slovenije,<br />

je bilo v Globokem pri Krškem, udeležilo se ga je pet<br />

klubov iz Slovenije, skupno pa 41 parov oz. 82 tekmovalcev.<br />

Tekmovanje velja <strong>za</strong> odprto državno prvenstvo, obenem<br />

pa tudi policijsko državno prvenstvo. Zanj je značilno,<br />

da so tekmovalci razdeljeni v različne starostne kategorije,<br />

od 13. leta dalje se tekmuje v moški in ženski kategoriji<br />

ali kategoriji mešanega para. Tekmovanje se odvija tako,<br />

da par proti paru, ki pokaže poljubno obrambo proti določenim<br />

napadom, razdeljenim v štiri skupine, zmaga z več<br />

zbranimi točkami. Gre <strong>za</strong> najbolj atraktivni del tekmovanja<br />

v jujitsu.<br />

Želje para Podlogar–Bižal in njunega trenerja, učitelja<br />

samoobrambe v Policijski akademiji in obenem nosilca<br />

najvišjega pasu 6. dan v Sloveniji, Gorazda Toplaka, segajo<br />

više od državne ravni. Podlogar in Bižal se pripravljata <strong>za</strong><br />

udeležbo na mednarodnih in domačih tekmovanjih, kjer<br />

upata na potrditev uspeha in hkrati na možnost <strong>za</strong> nastop<br />

na svetovnem prvenstvu, ki bo naslednje leto v St. Peterburgu<br />

v Rusiji.<br />

Besedilo: Nermin Isič<br />

SPOMINSKI POHOD NA KRN<br />

Pri Krnskem jezeru je 14. novembra potekala tradicionalna<br />

slovesnost v počastitev vseh padlih in umrlih vojakov ter<br />

konca 1. svetovne vojne. Spominskega pohoda na Krn, ki so<br />

ga organi<strong>za</strong>torji pripravili že dvanajsto leto <strong>za</strong>pored, so se<br />

udeležili tudi številni policisti in policistke iz različnih policijskih<br />

uprav in drugi delavci policije.<br />

7. NOVOLETNI VETERANSKI<br />

ŠAHOVSKI TURNIR<br />

90<br />

V specialni enoti je sredi<br />

decembra potekal tradicionalni<br />

šahovski turnir,<br />

ki sta ga organizirala Policijsko<br />

veteransko društvo<br />

Sever Specialna enota in<br />

Združenje Sever. Udeležilo<br />

se ga je 34 šahistov iz 13<br />

veteranskih organi<strong>za</strong>cij.<br />

Na otvoritveni slovesnosti<br />

so sodelovali poveljnik<br />

specialne enote Marjan<br />

Anzeljc, podpredsednik in<br />

sekretar Združenja Sever<br />

dr. Tomaž Čas in Anton Pozvek.<br />

Objavljamo prvih deset<br />

mest:<br />

1. Franc Kotnik – ZVVS Zasavje<br />

2. Matej Ušeničnik – ZVVS<br />

Idrija-Cerkno<br />

3. Jože Kopše – ZVVS Ptuj<br />

4. Dušan Ličina – PVD SE-<br />

VER Specialna enota<br />

5. Martin Povše – PVD SE-<br />

VER <strong>za</strong> Celjsko območje<br />

6. Andrej Kuhar – PVD SE-<br />

VER Posavje<br />

7. Ljubo Krk – ZVVS Celje<br />

8. Ismet Bešič – PVD SEVER<br />

Litija<br />

9. Silvo Kovač – ZVVS Idrija-Cerkno<br />

10. Dušan Strojin – PVD SE-<br />

VER Posavje<br />

Najboljšim je pokale, diplome<br />

in praktične nagrade<br />

podelil dr. Tomaž Čas.<br />

Besedilo: Vincencij Beznik<br />

Tokratnega pohoda se je kljub slabemu vremenu udeležilo približno<br />

300 pohodnikov in praporščakov. Med njimi so bili predstavniki<br />

iz sedmih evropskih držav, predstavniki Zveze policijskih veteranskih<br />

društev Sever, pripadniki Slovenske vojske, udeleženci v uniformah iz<br />

prve svetovne vojne, prišli so tudi veleposlaniki in vojaški atašeji. Zaradi<br />

več kot 30 centimetrov debele snežne odeje so pohodniki letos<br />

krenili z Lepene.<br />

Zbrane je na letošnji spominski slovesnosti, ki je potekala pod<br />

geslom Krn – pohod spomina 1918–2009, nagovoril predsednik organi<strong>za</strong>cijskega<br />

odbora Janko Sebastjan Stušek, slovesni govornik pa je<br />

bil Janez Pajer, predsednik Zveze veteranov vojne <strong>za</strong> Slovenijo, ki je<br />

ob tej priložnosti spomnil na nepojmljivo morijo v prvi svetovni vojni,<br />

še posebej na soški fronti. Posebno priznanje je prejel upokojeni polkovnik<br />

madžarske vojske Gabor Ovarij, redni udeleženec slovesnosti<br />

pri Krnskem jezeru. Sledila je tradicionalna komemoracija <strong>za</strong> padlimi<br />

vojaki pri »madžarskem križu« na Dupli planini. Zvečer pa so se na<br />

obrežju Krnskega jezera zbrali pohodniki z baklami v rokah in še enkrat<br />

počastili spomin na padle in umrle v prvi svetovni vojni, ki se je<br />

končala s kapitulacijo Nemčije 11. novembra 1918.<br />

Pošta Slovenije je letos ob bivaku odprla tudi enodnevno pošto<br />

5234 Krnsko jezero s posebnim žigom, novogoriško filatelistično društvo<br />

pa je izdalo spominsko dopisnico.<br />

Besedilo: Dean Božnik<br />

Foto: Igor Zlodej<br />

letnik LVII/št. 5/2009

Z glavo na <strong>za</strong>bavo

Fotozgodba:<br />

Vaja Krka 2009<br />

Foto:<br />

Nina Djordjević, Alenka Drenik, Monika Golob, Brigita Petric

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!