Kaj ohranja/spodbuja interes za branje (Sandra Mršnik)

Kaj ohranja/spodbuja interes za branje
Sandra Mršnik in mag. Leonida Novak
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v
okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in
vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Kateri kognitivni in čustveno-motivacijski
dejavniki vplivajo na bralni (ne)uspeh
• stališče/odnos do
branja
• interes za branje
• motivacijo za branje.
VIR: http://www.montgomeryschoolsmd.org/curriculum/readinglists/

STALIŠČE DO BRANJA
Stališče opredelimo kot relativno trajno naravnanost posameznika in ga
opredeljujejo tri dimenzije:
intelektualno dimenzijo
čustveno dimenzijo (pozitivna ali negativna)
akcijsko dimenzijo (vpliva na delovanje in vedenje človeka)
Stališče do branja oblikujejo trije dejavniki:
vrednostno prepričanje o branju
prevladujoča občutja ob branju,
pripravljenost za branje

Odnos do branja se kaže kot odnos do:
bralnega gradiva,
do bralnih situacij in
vsega, kar je povezano z branjem

Interes do branja
• močno čustveno dimenzijo opredelimo kot interes
do branja
• interes vključuje:
povečano miselno delovanje,
usmerjeno pozornost,
čustveno vključenost bralca v branje,
vztrajanje

Delavnica slavnih

• Razdelite besedilo na posamezne dele. Preberite
samo en del besedila. Po prebranem predstavite
vsebino ostalim v skupini.
• Iz besedila oblikujte v skupini plonk listek, ki vam bo
služil pri predstavitvi.
• Oblikujte plonk, na katerega zapišete vse, kar se vam
zdi pomembno, ker boste besedilo oddali in
odgovarjali na vprašanja ob plonku.

• PLONK LISTEK

Kaj je vplivalo na interes in motiviranost oz.
nemotiviranost za branje
prvine notranje in zunanje motivacije pri branju
NOTRANJA
MOTIVACIJA:
- kompetentnost
- interes
- zatopljenost
- prepričanost
o pomembnosti branja
ZUNANJA
MOTIVACIJA:
- priznanje (pohvala,
diploma)
- doseţek (ocena)
- tekmovalnost
- socialna motivacija
- dolgoročni cilji
- pogostejše branje
- vseţivljensko branje
- večja bralna in učna
učinkovitost
- kratkoročni cilji
- redkejše branje
- branje v času izobraţevanja
- manjša bralna in učna učinkovitost
po Pečjak, Bucik, Gradišar, Peklaj, 2006

PARNIK
PALUBA
POSADKA
SKVOŠ
BANKROT
ARTEFAKT
INTERPRETIRATI

OBROBNE RAZLAGE
Vsak učenec v skupini dobi številko (med 1 in 4).
Učitelj postavi vprašanje, s katerim preverja znanje,
razumevanje.
Učenci se pogovarjajo o odgovoru.
Učitelj pokliče številko.
Odgovori učenec, ki ima določeno številko.
1. KDAJ SE JE ZGODILA NESREČA IN KJE
2. KOLIKO POTNIKOV JE PREŢIVELO LADIJSKO NESREČO
3. POIMENSKO NAŠTEJ ČLANE POSADKE, IMENOVANE V BESEDILU.
4. S KATERIMI KLJUČNIMI BESEDAMI BI OBNOVIL BESEDILO.
5. KAKO BI RAZLOŢIL NASLEDNJI ZAPIS:
„V pomorski katastrofi so umrle le štiri predstavnice privilegiranega druţbenega
razreda, med njimi tri samo zato, ker niso hotele zapustiti svojih moţ. Od 272
ţensk, ki so potovale v drugem in tretjem razredu, se jih je rešilo vsega 96, kajti
vrata, ki so vodila na hodnik tretjega razreda, so bila zaklenjena, da revnejši
potniki ne bi vdrli na palubo.“

Za še tako majhnim korakom, ostane sled
Kako korakoma do kritičnega bralca
1. VIO: v razredu organizirati priložnosti, ki bodo
spodbujale branje:
– branje učitelja – učitelj kot bralni model
– vizualiziranje domišljijskih svetov
– ponuditi raznolikost bralnega gradiva
– povečati priložnosti za branja v razredu

Za še tako majhnim korakom, ostane sled
– možnost, da učenci sami izberejo bralno gradivo
– !!! možnost pogovora o prebranem-vrednotenje
prebranega
– ponuditi otrokom smiselnost glasnega branja
(razredno gledališče, senčne lutke, animirana risanka)
– spodbujanje k vztrajnosti

Za še tako majhnim korakom, ostane sled
2. in 3. VIO
– branje učitelja – učitelj kot bralni model
– vizualiziranje domišljijskih svetov
– ponuditi raznolikost bralnega gradiva
– povečati količino branja v razredu
– možnost, da učenci sami izberejo bralno gradivo
– !!! možnost pogovora o prebranem-vrednotenje prebranega
stopnjevanje zahtevnosti bralnega gradiva za vse učence
odzivanje na interes učencev pri izboru gradiva
prepuščanje učencem izbor bralnega gradiva
opogumljanje učence za branje
opolnomočenje učence za uporabo bralnih strategij
razvijanje kritičnosti pri branju /ločiti dejstev od mnenj
vsak učenec kompetenten bralec

Za še tako majhnim korakom, ostane sled
2. in 3. VIO
– branje učitelja – učitelj kot bralni model
– vizualiziranje domišljijskih svetov
– ponuditi raznolikost bralnega gradiva
– povečati količino branja v razredu
– možnost, da učenci sami izberejo bralno gradivo
– !!! možnost pogovora o prebranem-vrednotenje prebranega
stopnjevanje zahtevnosti bralnega gradiva za vse bralce
odzivanje na interes učencev pri izboru gradiva
prepuščanje učencem izbor bralnega gradiva
opogumljanje učence za branje
opolnomočenje učence za uporabo bralnih strategij
razvijanje kritičnosti pri branju /ločiti dejstev od mnenj
vrednotenje prebranega vseh vrst bralnih besedil
spodbujanje k druženju ob bralnem gradivu

Kaj povečuje/ohranja interes za branje
izbira besedil
Kaj povečuje/ohranja interes za branje
radovednost
Kaj povečuje/ohranja interes za branje
vživljanje/občutja ob branju
bralni modeli
Kaj povečuje/ohranja interes za branje

Dejavnosti učitelja v povezavi z bralno
motivacijo učencev
Spodbujanje
učencev k
branju in
pogovoru
Učenje
bralnih
strategij
Moţnost
izbire
bralnega
gradiva
Pogostost branja
v razredu
Zunanja motivacija
Zaznavanje branja
kot teţke aktivnosti
Interes branja v
socialnem kontekstu
Vključenost in
zatopljenost v branje
Uporaba
različnega
bralnega gradiva
Vir: Bralna motivacija v šoli
Branje učencev v
razredu (glasno,
tiho)

Bralna motivacija
motivirani bralci se bolj angažirajo pri branju in imajo bolj pozitiven odnos
in stališča do branja
motivacija za branje in bralna učinkovitost
z leti motivacija za branje upada
Učencev ne delimo na motivirane in nemotivirane za branje,
ampak so motivirani na različne načine, ki jih moramo odkriti. (Pečjak s sod., 2006)
po: Pečjak, 2010

Wigfield in Guthrie sta ugotavljala, da motivacija
za branje vključuje enajst dimenzij ali prvin, ki se
razvrščajo v štiri skupine:
1.prepričanja o sposobnostih in učinkovitosti
branja (prepričanje o moţnosti uspeha,
pripravljenost se spopasti z besedilom, ţelja
izogniti se branju)
2.cilji in razlogi za branje/notranja motivacija
(radovednost, zatopljenost, pomembnost),
3.zunanja motivacija (priznanje drugih,
ocena, tekmovalnost)
4.socialni vidik branja (socialni razlogi za
branje, ustreţljivost drugim).
VIR: DEJAVNIKI BRANJA. Dostopno na http://www.investigalog.com/humanidades_y_ciencias_sociales/dejavniki-branja/ (26.1.2012)

• Bralna motivacija ali bralna zavzetost je skupek
delovanja kognitivnih, metakognitivnih in
motivacijskih dejavnikov, ki se odražajo v branju
posameznika.
• Nekateri angleški avtorji pravijo, da je zavzet bralec notranje
motiviran, gradi in povezuje znanje s pomočjo širjenja
pojmov, uporabe miselnih strategij in s sodelovanjem z
drugimi.
• Bralno motivacijo pojmujemo kot nadpomenko za različne
motivacijske dejavnike, ki spodbujajo človeka k branju, dajejo
bralnemu procesu smisel in tako pomagajo posamezniku, da
vztraja do cilja in si želi bralno izkušnjo še ponoviti. (Pečjak s
sod., 2006)

Radovednost
Preberite seznam zanimivih dejstev, nato pa obrnite list in
ugotovite, koliko teh dejstev ste si zapomnili.
VIR: http://www.audio-kontakt.com/forum/viewtopic.phpp=10901&sid=3531f5d3533ebe5400db6ea1c67cc26e

prvine notranje in zunanje motivacije pri branju
NOTRANJA
MOTIVACIJA:
- kompetentnost
- interes
- zatopljenost
- prepričanost
o pomembnosti branja
ZUNANJA
MOTIVACIJA:
- priznanje (pohvala,
diploma)
- dosežek (ocena)
- tekmovalnost
- socialna motivacija
- dolgoročni cilji
- pogostejše branje
- vseživljensko branje
- večja bralna in učna
učinkovitost
- kratkoročni cilji
- redkejše branje
- branje v času izobraževanja
- manjša bralna in učna učinkovitost
po Pečjak, Bucik, Gradišar, Peklaj, 2006

Radovednost
Razrešite podel zločin.
PRIREJENO PO: Maslanka, C, Owen, D. (2011). Aerobika za možgane. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

prvine notranje in zunanje motivacije pri branju
NOTRANJA
MOTIVACIJA:
- kompetentnost
- interes
- zatopljenost
- prepričanost
o pomembnosti branja
ZUNANJA
MOTIVACIJA:
- priznanje (pohvala,
diploma)
- dosežek (ocena)
- tekmovalnost
- socialna motivacija
- dolgoročni cilji
- pogostejše branje
- vseživljensko branje
- večja bralna in učna
učinkovitost
- kratkoročni cilji
- redkejše branje
- branje v času izobraževanja
- manjša bralna in učna učinkovitost
po Pečjak, Bucik, Gradišar, Peklaj, 2006

Ali bi lahko na osnovi
povedanega in pričujočega
Izpisa postavili
kakšen zaključek povezan
z bralnim interesom

• Zakaj Finci letijo dlje
Uspehi Fincev: »interes učencev za branje in pričakovanja
staršev, učencev in učiteljev glede uspešnosti pri doseganju
zastavljenih izobraževalnih ciljev oz. standardov znanja« -
različni dejavniki so se zlili v »etos, ki je naklonjen učenju«. (st.
25)
Značilnosti:
-šola visokih pričakovanj in kultura dosežkov,
-posebna podpora manj zmožnim otrokom ter otrokom staršem z
nižjim socialno-ekonomskim položajem;
-Finci uspejo zmanjšati razkorak med otroki bolj kot drugje.
-»Finci vedo, da je nezahtevna šola slaba šola.« (str. 50)

… in seveda
• nikoli
• nikoli
• nikoli
• ne odnehajte, ker

“Če se ne bo bralo, nas bo pobralo”. (T. Pavček)

spodbujati miselno aktivnost učencev, njihovo izražanje misli
in idej; „Mišljenje se razvija s socialnimi odnosi - prvotna
naloga govora je interakcija z okoljem.“ (L. Vygotsky)
ni dovolj samo uvajanje BUS, po prebranem mora slediti
temeljit pogovor o prebranem (kaj menite, ali kdo misli kako
drugače, kako bi razložili to nekomu drugemu, komu bi prepovedali branje
tega besedila, …)
spodbujati ustno in pisno sporočanje in oblikovanje misli;
skrbeti za ustrezen razvoj pojmov in terminologije (bogatenje
besedišča)
! zahtevati od vseh učencev nekoliko več kot so v
določenem trenutku zmožni narediti (imeti realna
pričakovanja)
…