Porečanka-Parenzana - Pustolovec Rajd

Ostala so postajališča, postajne zgradbe, železniški kamni, ostalo je nekaj lokomotiv in
mnogo spominov.
Vozili se bomo torej po tirih preteklosti, po tirih stoletne Parenzane.
Le ta je danes nekje asfaltna ali makadamska cesta, drugje morda parkirišče
trgovskega centra ali pa spet kje drugje kolovoz ali zaraščena široka pot.
II. PREDSTAVITEV PUSTOLOVŠČINE
Namen pustolovščine – pustolovski problem
Pustolovski problem februarske
avanture Pustolovca Rajda je v
enem zamahu, na neobičajen način
s kolesi in peš najti, slediti in
premagati vso traso železniške
proge Trst – Poreč (Parenzana).
Namen je tako ponovno na podlagi
zgodovinskega dejstva povezati
nam bližjo istrsko obalo z njenim
zaledjem in simbolično povezati
ljudi treh sosednjih držav (Italija,
Slovenija, Hrvaška).
Trasa Parenzane – rdeča črta
Še o Parenzani…
Leta 1898 je bil projekt o gradnji železniške proge Trst-Poreč odobren in začela so
se gradbena dela. Delo na trasi je potekalo brez večjih zapletov, tako da je bil že
1.4.1902 odprt odsek med Trstom in Bujami. Slavnostni vlak je s številnimi
povabljenci krenil iz Buj zgodaj zjutraj, ob 5 uri in 5 minut, ter prispel v Trst na
postajo Sv. Andreja ob 8 uri in 30 minut.
Otvoritvene vožnje so se udeležili predstavniki istrskega odbora, občin,
železniškega ministrstva in graditelji proge. Na slovesnosti ni bilo predstavnikov
Italijanov. Protestirali so namreč proti dvojezičnim napisom, ki so bili postavljeni ob
progi. Investitor je bila direkcija Avstrijskih železnic. Tudi osebje na vlakih in
postajah je bilo Avstrijsko. Otvoritveni vlak je imel pet vagonov in lokomotivo serije