ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM - Porabje

»Tu še
živi neka
prvobitnost«
STR. 3
Iz gasilca
sadjar
STR. 6
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 15. avgusta 2013 Leto XXIII, št. 33
V Monoštru se je v nedeljo, 11.
avgusta začela 43. mednarodna
likovna kolonija mladih, ki
jo letos organizira Zveza Slovencev
na Madžarskem. Kolonija
je tradicionalno srečanje
mladih likovnikov iz zamejstva
in jo zamejske slovenske organizacije
prirejajo izmenično,
tako poteka vsake štiri leta tabor
v Porabju. Letos se kolonije
udeležuje 16 otrok, 6 iz Italije,
5 iz Slovenije, 2 iz Avstrije in
3 iz Porabja. Udeleženci, ki so
stari od 11 do 15 let, so razdeljeni
v tri delovne skupine. V prvi
skupini otroci spoznavajo lončarsko
delo pod mentorstvom
Štefana Zelka iz Prekmurja, v
drugi se srečujejo z likovno dejavnostjo
pod vodstvom Igorja
Ustvarjali odrasli in otroci
Začela se je tudi mednarodna likovna kolonija mladih
V teh dneh živi Monošter z
likovniki, odraslimi in otroškimi,
kajti hkrati potekata
dve likovni koloniji, ki ju gosti
Zveza Slovencev na Madžarskem.
12. Mednarodna likovna kolonija
se je začela 8. avgusta,
svoja vrata bo zaprla 16. avgusta.
Otroci, udeleženci Koroške
likovne kolonije mladih,
so prispeli v Monošter 11. avgusta,
delo bodo zaključili 17.
avgusta v soboto, ko bodo pripravili
priložnostno razstavo.
Na letošnji mednarodni likovni
koloniji ustvarja sedem
umetnikov, dva iz Slovenije,
trije iz Madžarske, po en iz
Italije in Nemčije. Pisana druščina
– po izporu Galerije Lendava,
ki je soorganizatorka
monoštrske kolonije – ustvarja
v Slovenskem kulturnem in
informativnem centru vsako
dopoldne, popoldnevi so pa
namenjeni spoznavanju pokrajine
in njihovih prebivalcev,
krajšim izletom, potepanju.
Rezultate likovne kolonije bo
lahko širše občinstvo videlo
novembra, ko se bo pripravila
razstava v Slovenskem domu
in izdal katalog. Vsak umetnik
bo prispeval tudi dve sliki
v zbirko, ki naj bi pomenila
osnovo bodoče monoštrske
galerije. Letošnjo kolonijo je
finančno podprla tudi monoštrska
občina.
M. S.
Vitriha iz Vuzenice, v tretji pa
odkrivajo skrivnosti animacije
s pomočjo Marka Šebreka prav
tako iz Vuzenice. Pri delu skupin
pomagajo tudi spremljevalci
iz vsake države. Vodja tabora
je Laci Kovač iz Števanovcev, ki
je pripravil pester program za
udeležence, ki so tako ves dan
zaposleni. Ob likovni dejavnosti
imajo otroci tudi zabavne
in sproščujoče programe kot
naprimer kopanje v Termah
Monošter, pečenje koruze in
izlete po Porabju.
Tabor traja do sobote, 17. avgusta.
Ob zaključku kolonije od
10. ure bodo mladi likovniki
pripravili razstavo iz nastalih
del ter priredili kratek kulturni
program.
nvn

2
Nove knjige
MARKO JESENŠEK: POGLAVJA IZ ZGODOVINE PREKMURSKEGA
KNJIŽNEGA JEZIKA
Mednarodna založba Oddelka
za slovanske jezike in književnosti
Filozofske fakultete
Univerze v Mariboru je v 90.
zvezku knjižne zbirke Zora izdala
obširno znanstveno delo
dr. Marka Jesenška Poglavja
iz zgodovine prekmurskega
knjižnega jezika. Jesenšek
je redni profesor za slovenski
jezik na mariborski Filozofski
fakulteti in se že vrsto let
ukvarja tudi s proučevanjem
prekmurskega knjižnega jezika
ter o tem objavlja daljše in
krajše razprave, ki so izšle v
samostojnih knjigah. S skoraj
400 stranmi je pričujoča publikacija
eno obsežnejših del,
v katero je avtor vključil tudi
razpravo o jezikoslovnem
delu Avgusta Pavla. Uvodoma
velja dodati, da sta bila recenzenta
knjige akademikinja
dr. Zinka Zorko in dr. Emil
Tokarz.
»Med raziskovanjem prekmurskega
jezika vedno
znova občudujem Števana
in Mikloša Küzmiča, Bašo,
Borovnjaka, Ivanocyja
in somišljenike, ki so staremu
slovenskemu jeziku
med Muro in Rabo izborili
mesto, ki si ga zasluži. Prevajanje
Svetega pisma in
cerkvenih besedil v prekmurski
jezik – kasneje tudi
posvetnega slovstva izdajanje
časopisov ter upor
proti madžarizaciji, vse to
je od njih zahtevalo nenehno
zaostrovanje jezikovnega
vprašanja, tako da
ga je Ivanocy postavil kot
državljansko pravico, ki je
zakonsko določena,« začenja
Marko Jesenšek Spremno
besedo v knjigo. Pomenljiv je
poudarek, da je poslanstvo
prekmurskega slovstva, ki je
bilo prevladujoče cerkveno,
preraslo verske in cerkvene
potrebe in postalo je jasno,
»da je končni cilj rešitev
narodnostnega vprašanja
prekmurskih Slovencev«.
Avtor je tudi ugotovil, da je v
zgodovini slovenskega jezika
še veliko nerešenih vprašanj,
»zato je, kot je rekel Škrabec,
znova in znova potrebno ostriti
slovensko jezikovno misel in
odkrivati jezik, ki ga imamo,
ki ga moramo razvijati, ki ga
moramo poznati
bolj kot vse druge
jezike, ki nas povezuje
in ki nam
zastavlja vprašanja
in prinaša
rešitve.«
Knjiga ima pet razdelkov:
I Knjižne
različice slovenskega
jezika in
jezikovno-zgodovinska
dinamika
prekmurskega
jezika; II Pogledi
na prekmurski
knjižni jezik;
III Prekmurski
abecedniki in
učbeniki; IV Prekmurska
publicistika in V Deležniškodeležniški
skladi na – č in
-ši v prekmurskem knjižnem
jeziku.
V prvem razdelku je prikazano,
kako so do sredine 18. stoletja
obstajale na ozemlju Slovenije
štiri knjižne jezikovne različice.
Normativno najbolj izoblikovan
je bil osrednjeslovenski knjižni
jezik, ki je pokrival jezikovno
ozemlje osrednjih narečnih
skupin, tretjina slovenskega
prostora pa je pripadala takoimenovanemu
vzhodnoslovenskemu
knjižnemu jeziku, ki je
imel dve različici – prekmursko
in vzhodnoštajersko. Prekmurski
jezik se je dolga leta oblikoval
ločen od matičnega slovenskega
ozemlja, zato so pri njem
opazni nekateri manjši vplivi
kajkavščine in madžarščine.
Slovenci v Prekmurju niso izgubili
svojega jezikovnega čuta,
le panonska kajkavščina jim je
bila bližja kot alpska slovenščina
v Dalmatinovi Bibliji, je Marko
Jesenšek zapisal v drugem
razdelku knjige, in pristavil:
»Pomembno pa je, da je bila
kajkavščina Slovencem med
Muro in Rabo le nadomestni
knjižni jezik, nikoli prevladni
jezik, zato ni prišlo do jezikovne
asimilacije. Obvladovanje
slovenske norme in
prekmurskega pogovornega
jezika je ohranjalo razliko
med hrvaško kajkavščino
in slovensko prekmurščino
v besedju in na vseh jezikovnih
ravneh; prav zato so
prekmurski protestanti jezik,
ki so ga v 18. stoletju normirali
za knjižnega, namesto
slovenski (kot so svoj knjižni
jezik označevali kajkavci)
imenovali stari slovenski
in ga tako tudi formalno
ločili od kajkavskega.« Neenakopraven
položaj obeh
slovenskih knjižnih norm se
je kazal v nazorskem stališču,
da je osrednjeslovenski knjižni
jezik »pravilen«, vzhodnoslovenski
pa »napačen«.
Centralisti so prekmurskemu
in vzhodnoštajerskemu knjižnemu
jeziku neupravičeno
pripisovali preveliko število
slabosti in neknjižnosti, s tem
pa je osrednjeslovenski knjižni
jezik pridobival normativno
prestižnost.
Na primerih prekmurskih
abecednikov, učbenikov in
Porabje, 15. avgusta 2013
publicistike je v tretjem in četrtem
razdelku prikazan zaton
prekmurskega knjižnega jezika.
Jezikovno poenotenje Slovencev
in oblikovanje enotne
slovenske knjižne norme takoimenovane
nove slovenščine
je jezikovni kompromis, ki je
nastal tako ob upoštevanju
Trubarjevega ali Kopitarjevega
ali Čopovega jezikovnega koncepta
kot tudi jezikovnih prizadevanj
Števana in Mikloša
Küzmiča, Borovnjaka, Ivanocyja,
Klekla ali Danjka – torej
poenoten knjižni jezik slovenskega
središča in obrobja. V
tretjem in četrtem razdelku
je poudarjeno, »da je imela
slovenščina do sredine 19.
stoletja dve knjižni različici
(osrednje – in vzhodnoslovensko),
zato je prekmursko
književnojezikovno izročilo
prejšnjih stoletij sestavni del
slovenskega jezikovnega in
književnega dogajanja.« Pomembno
je tudi, da se je v strokovni
jezikoslovni literaturi
uveljavilo prepričanje, da prekmurski
tiski 18. in 19. stoletja
niso pisani v narečju, ampak v
knjižnem jeziku, ki se je skoraj
dvesto let uporabljal sočasno z
osrednjeslovenskim knjižnim
jezikom ter se sredi 19. stoletja
združil z osrednjeslovenskim
knjižnim jezikom v enoten slovenski
knjižni jezik.
V petem razdelku je ob analizi
deležniško-deležniških skladov
na -č in -ši prikazan najpomembnejši
učinek, ki ga je
imel prekmurski knjižni jezik
v času in prostoru: »Vedeti moramo,
da so besedila, ki so se
vsako nedeljo brala v cerkvi
ali doma, v slovenskem panonskem
prostoru vplivala
na jezikovni čut panonskih
Slovencev, na njihovo jezikovno
kulturo in narodnostno
pripadnost – določala so
jezikovno normo in predpis
in tako oblikovala slovenski
prekmurski jezik kot eno izmed
različic, ki so se sredi
19. stoletja poenotile v skupni
slovenski knjižni jezik.«
Dr. Marko Jesenšek izpostavlja
tudi, da je na razvoj prekmurskega
jezika na poseben način
vplivala tudi cerkveno-upravna
razdelitev. »Južne prekmurske
župnije, ki so bile ves čas
pretežno katoliške, so pripadale
zagrebški škofiji od leta
1094. Severni del Prekmurja
(Murska Sobota in današnje
Porabje) je bil priključen
győrski škofiji, ki je bila dolgo
časa središče protestantskega
gibanja. Leta 1777
so se prekmurski Slovenci v
Ogrski prvič združili. Resda
samo cerkveno, ko se je ozemlje
škofije Győr razdelilo in je
bila ustanovljena škofija v
Sombotelu, ki je v cerkveno
upravo združila Slovence iz
zagrebške in győrske škofije;
na začetku je to pomenilo za
protestante in katolike možnost
prevajanja in tiskanja
knjig v prekmurskem jeziku.«
Recenzentka dr. Zinka Zorko
ocenjuje, da delo dr. Marka
Jesenška »pokriva najpomembnejša
poglavja iz razvoja
prekmurskega jezika od
njegovega nastanka (Temlin,
1715) do prevoda svetega
pisma (Š. Küzmič, 1771),
katoliškega nadaljevanja
(M. Küzmič) in razvoja v
19. stoletju. Pomembno spoznanje
je, da se je prekmurski
knjižni jezik sredi 19.
stoletja poenotil z osrednjeslovenskim;
v Prekmurju so
tak naravni razvoj sprejeli
katoliški pisci, medtem ko so
protestanti vztrajali v pokrajinskosti
vse do konca prve
svetovne vojne. Jesenšek tako
odpira aktualno in pomembno
vprašanje za znanost, saj
v tem prepoznava nastavke
za neznanstveno vendsko
teorijo, ki jo ovrže z analizo
jezikovnih razmer v Prekmurju.«
ERNEST RUŽIČ

3
Ptujčanka in Berlinčan na Gornjem Seniku
»Tu še živi neka prvobitnost«
Lidijo Vindiš Roesler sem
spoznala spomladi, ko je pripeljala
v Porabje na izlet člane
Društva avstrijsko-slovenskega
prijateljstva iz Gradca.
Po pogovoru z njo sem takoj
ugotovila, da Porabje dobro
pozna in to ne le iz knjig ali
turističnih vodnikov, temveč
tudi osebno. Kmalu mi je zaupala,
da so z možem in hčerko
Almo veliko na Gornjem
Seniku, kjer je mož že pred
več kot dvajsetimi leti kupil
staro domačijo. Že takrat sva
se pogovarjali o obisku pri
njih, do katerega je prišlo na
vroč poletni dan, ko je bila
vsa družinica, ki dugače živi
v Gradcu, spet na Gornjem
Seniku.
Ko sem pred obnovljenim
gornjeseniškim kulturnim
domom zavila na desno
in se povzpela na Janezov
breg, sem zagledala tablo z
nemškim napisom, ki me je
usmerjala do kmečke hiše,
ki je nekoč verjetno spadala
med večje in bogatejše v tej
porabski vasi. Najprej sem
malo osuplo gledala naokrog,
kajti na dvorišče nekdanje
slovenske domačije sem
stopila preko t. i. sekelskih
vrat. To so simbolična vrata
Madžarov v Transilvaniji. Če
nekje zagledaš taka vrata,
veš, da v hiši živijo pokončni,
ponosni Madžari (Székelyi).
(Kot mi je pozneje povedala
gospodarica, so sem prispela
le zato, ker so njenemu možu
bila všeč.) Neke vrste eklektiko
sem odkrila tudi v sami
hiši. Ob porabski stari peči,
starih omarah itd. sem odkrila
predmete meščanskega
življenja ali mizo za biljard...
toda vse to se je zlivalo v neko
harmonično, prijetno enotnost.
Najprej me je seveda
zanimalo, kako Ptujčanka
pride v Porabje.
»Po končani gimnaziji na
Ptuju sem šla na študij etnologije
in kulturne antropologije
v Gradec,« je začela
pripovedovati zmeraj nasmejana
Lidija. »Leta 2010 sem
končala. Usoda je nanesla,
da sva se leta 2009 spoznala
z možem. On je že prej imel
hišo na Gornjem Seniku in
tako sem tudi sama prišla na
Lidija s hčerkico Almo
Senik. Glede tega sem zelo
vesela, ker prej sploh nisem
poznala Porabja. Kot Slovenki
mi je bila znana slovenska
manjšina na Madžarskem
samo iz šolskih knjig, ampak
natančneje si nisem mogla
nič predstavljati. Tako, da so
me zelo navdušili ti kraji tukaj,
lepa narava pa tudi ljudje,
kjer se čuti, da tu še živi
– predvsem med starejšimi
– neka avtentičnost, prvobitnost,
česar mogoče po svetu
ni več, ker veliko ljudi nosi
maske. Tu čutiš še neko iskrenost,
predvsem dobre odnose
med ljudmi. Zanimiv zame je
bil tudi porabski jezik, porabsko
narečje, ki ga sprva
nisem dobro razumela. Ampak
ker govorim tudi štajerski
dialekt, sem
se kar vpeljala.
Mogoče sem od
začetka govorila
samo »ja, ja«,
potem sem pa
začela spraševati,
kaj je to, kaj
je ono ali če je
bila kaka madžarska
beseda.«
- Kako je
vaš mož odkril
Porabje
»On je prvotno
iz Nemčije, iz
Berlina. Pred
kakimi dvajsetimi
leti je kupil
to hišo preko
nekega poznanstva,
preko Madžara, s katerim
sta bila dobra prijatelja.
On mu je pokazal to domačijo
in tako je začel počasi odkrivati
Porabje. Seveda, to je
čisto drugi svet za Nemca. Za
nas Slovence še niti toliko ne,
toda za Nemca, ki je prišel iz
velemesta, je bil res šok, toda
domačini so ga dobro sprejeli
Obnovljena domačija na Gornjem Seniku
Porabje, 15. avgusta 2013
in tako je nastala ta hiša, ki je
nastajala dolgo, dolgo.«
Stara domačija deluje kot
»odprta hiša«, domači radi
sprejemajo svoje znance in
prijatelje, ki jih zanima območje
ob tromeji ali iščejo
mir in neokrnjeno naravo.
- Rekli ste, da je bila ta pokrajina,
ta način življenja
šok za vašega moža, ki je
sem prišel iz večmilijonskega
mesta. Kaj pa za vas, ki
ste etnologinja
»Po eni strani je to šok, ko prideš
čez mejo iz Avstrije ali Slovenije.
Čutiš, da je bil tu nek
drug režim. Ko vidiš te stare
peči po kuhinjah, se ti zdi, da
si petdeset let nazaj. To je bilo
zame zelo zanimivo, ker sem
tudi etnologinja, in me stari
običaji, stare pesmi, ki jih
tukaj pojejo, zelo zanimajo.
Torej bil je na eni strani šok,
na drugi strani je pa ravno to
tisto, kar nek etnolog – tudi
jaz – iščem. Korenine. Mesta
in moderni svet so vsepovsod
enaki, zahod je globaliziran.
Tu pa imamo še neke posebne
stvari, upam, da se bojo
ohranile. Upam, da ne bo
zmagala modernizacija.«
- Kako so vas sprejeli sosedi
Mi imamo dve sosedi, vdovi.
Res sta me dobro sprejeli.
Seveda, kar ti daješ, to ti
drugi vračajo. Če si ti odprt,
prijazen, se tudi tebi odprejo
ljudje. Najprej sta bili seveda
radovedni, če jim pa ti poveš
stvari, jim ‚raztolmačiš‘, sta
tudi zelo odprti. Zelo radi se
srečamo, če so kakšni rojstni
dnevi ali pa pikniki, ju tudi
povabim, ker sta tukaj na
samem. V nekih trenutkih ti
mogoče to ni preveč prijetno,
kajti tu ni anonimnosti, ki jo
lahko imaš v nekem večjem
mestu. Tu vsak vse hoče vedeti
o drugem, toda tudi to je
dobro, da obstaja neka skrb
do sočloveka.
- Kot Slovenka iz matice in
etnologinja kako vidite položaj
tukajšnjih Slovencev
»Predvsem upam, da bo
mlajša generacija uvidela to
dodano vrednost, da vejo še
nek jezik, da vejo slovensko,
naj si bo porabsko. Da uvidijo,
da je to vrednost. Pri vseh
manjšinah je to problem. Vi
kot Porabci naj bi bili bolj
Slovenci od Slovencev. Trudite
se za jezik, po Sloveniji
smo pa že vsi ponemčeni
ali imamo anglicizme. Ni
več čistega jezika. Dobro poznam
primere Slovencev na
Štajerskem. Starejše generacije
priseljenih Slovencev
so se asimilirale, več nočejo
govoriti slovensko in se med
sabo pogovarjajo nemško.
Recimo, ko jaz govorim s
hčerko Almo slovensko, mi
rečejo, govori nemško z njo.
Oni so bili tista generacija, ki
so jim rekli ’spricht deutsch’
in so morali nemško govoriti,
če so hoteli imeti delo. Toda
zdaj smo v drugem času in
je dvojezičnost, trojezičnost
dodana vrednost.
- Kako vaš mož kot Nemec
gleda na dvojezičnost vajine
hčere
»Mož je zelo odprt, tudi sam
se uči slovensko, zdaj je bil na
jezikovnem tečaju v Sloveniji
v Olimju. V Gradcu imamo
Društvo slovensko-avstrijskega
prijateljstva in so imeli
tečaj. Pravi, da slovenščina ni
lahek jezik,« se smeje Lidija in
dvigne v naročje malo Almo,
ki je cel čas pogovora hodila
okrog naju. Pospremila naju
je tudi k sosedi Ilonki, ki se je
z njima res pogovarjala tako,
kot če bi bili njeni hčerka in
vnukinja. Zanimivo je bilo
poslušati mlado Štajerko,
magistro, ki zdaj pripravlja
svoj doktorat, in preprosto
porabsko žensko, kako dobro
se razumeta. Kajti obe sprejemata
druga drugo in tudi
dajata.
P.s.: Po poti domov sem
razmišljala o tem, da bi si
Porabje zaslužilo več takih
’vikendaških’ družin, ki ga
nočejo na silo spreminjati.
Ne pokrajine in ne njenih
ljudi. Ki jih sprejemajo take,
kot so, in znajo ceniti njihove
vrednote.
Marijana Sukič

4
OD
SLOVENIJE…
Suša že spet naravna nesreča
Minister za kmetijstvo in okolje
Dejan Židan se je prejšnji teden v
Murski Soboti sestal s predstavniki
Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije,
ki so mu predstavili trenutno
stanje na kmetijskih površinah in
škodo, ki nastaja zaradi suše. Židan,
ki si je v Prekmurju in tudi v Podravju
nato ogledal uničena kmetijska
polja, je letošnje leto ocenil za leto
katastrof zaradi dolge zime, poplav
in zdaj suše. Največja suša je bila v
Sloveniji leta 2003, ko je nastala škoda
znašala 128 milijonov evrov, lani
je bilo škode zaradi sušnega obdobja
za 56,5 milijona evrov.
Letošnja škoda bo po prvih ocenah
na poljščinah in trajnih nasadih
presegla tri promile proračuna, kar
pomeni, da bo razglašena naravna
nesreča. Koruza je prizadeta na 40
odstotkih površin od 20- do 50-odstotno,
krompir na polovici zemljišč
prav tako od 20- do 50-odstotno,
buče na polovici njiv od 50- do 70-
odstotno, travinje na polovici njiv pa
celo od 50- do 90-odstotno. Na najbolj
prodnatih tleh, kjer je bila huda suša
že lani, pridelka praktično ne bo, in
s tem tudi ne krme za živino. Škoda
je precejšnja tudi že na vinski trti in
intenzivnih sadovnjakih, saj jih je
prizadetih okoli petina, pri zelenjavi
na prostem pa je suša opravila svoje
kar na 80 odstotkih površin.
»Škoda je in takrat država, ki ji pridelava
hrane nekaj pomeni, pomaga z
državno intervencijo. Škoda iz lanskega
leta je bila hitreje izplačana,
kot je bilo mišljeno, za pomoč vlade,
sprejeto aprila v višini 5,6 milijona
evrov, bo ta mesec dobilo odločbe
okoli pet tisoč kmetij, izplačilo pa
naslednji mesec,« je po srečanju s
kmeti povedal Dejan Židan. Po ministrovih
besedah so letos aktivirali
tudi ukrep predčasne akontacije
neposrednih plačil, ki bodo lahko
na polovici oktobra. Obenem pričakuje,
da bodo vsi župani občin,
kjer je škoda, to prijavili, da uprava
za zaščito pred nesrečami sproži postopke
popisovanja, na podlagi katerega
bo mogoče pripraviti sanacijski
program na ravni države. To bi na
ministrstvu lahko storili na začetku
prihodnjega leta.
Pred 45. lejti so se zaprle za nami šaulska vrata
Kak smo si tau obečali pa želeli
na našom zadnjom srečanji
2008. leta, tak smo spunili tü
stari šaularge, steri smo 1968.
leta oslejdnjim staupili prejk
prag števanovske osnouvne šaule.
Življenjska paut je naš klas
malo tü raznosila. Po srejdnji pa
drügi končani šolaj se je vekši
tau dola skvatejro pa svojo držino
ustvauro doma v svoji rojstni
vesi, drügi indar ta po Porabji,
najmenši tau sta pa lübezen
pa delovno mesto potegnila tá
od Peča, Somogybaboda, Kave,
Sombotela do Budimpešte pa
Bratislave. Domanji smo se dostakrat
meli priliko srečati med
seov, se kaj pogunčati, depa z
dalečnimi smo se nisterni buma
več desetlejt sploj nej vidli. Kak
so se nam lejta vküp brale, tak
nas je stiskavala želja živoga srečanja
eden z drügim. Zatau smo
vküp napelali prvo srečanje za
30 lejt, tau je bilau v števanovskoj
šauli prvo tašno srečanje,
od tistoga mau so že tri generacije.
Letos smo se vküp dobili,
kak vsikdar, zadnjo soboto pred
tradicionalno bučov, 20. juliuša
v domanjoj šauli pa kulturnom
daumi. Šaulo nas je zgotovilo
28, s toga nas leko prišlo 18, na
žalost mamo tri pokojne, nej ji
moglo pridti pet, dva domanjiva
sta pa eške nikdar nej prišla
med nas. Fejs smo se radüvali pa
z velkim poštanjaum pozdravili
našo drago razredničarko Ireno
Pavlič pa eške tri školnike. Po
pozdravi eden drügoga nam
je šaulski zvonec nota zvonijo
na razredničarsko vöro. Lejpi,
moderen pa čisti klas nas je
čako s svojo indašnjo toplautov
pa karažnostjov. Naša
prcerkorca (učiteljica) gospa
Irena Pavlič nam je pa lejpo
vöro držala, s školniki vred
smo vsi taprajli, ka »samo
dobro« se je zgodijlo z nami
v zadnji pet lejtaj. Posaba
smo se spaumnili od pokojni
Eni neškejo pridti na vöro, drügi pa tau ne dopistijo, samo malo
potrplenja prosimo od razredničarke pa mo vsi vküp.
na cintoraj tü. V kulturnom
daumi sta nas po pozdravi
s šampanjcom gospe Irene
Pavlič lepau pozdravili dvej
prejdnje v vesi, gospa županja
Ana Erdei pa ravnateljica
šaule Agica Holec, stera nam
ške nota tü pokazala danešnjo
življenje v šauli. Na tau
smo si pa že rejsan zaslüžili
nika dobroga za tejlo tü. Med
velkim pogučavanjom smo
se malo vrtili tü leko, ka nam
je z dobre vaule fajn igro na
harmoniko Stanko Črnko iz
Markovec. Ka se nam je té
den lepau, srečno pa veselo
posrečo, se lepau zahvalimo
Porabje, 15. avgusta 2013
županji vesi, gospej Ani Erdei
pa ravnateljici šaule gospe
Agici Holec, ka sta nam tak
»Mašin je gvüšno vekšo silo emo od nas, depa kejp je nika nej ovak,
kak smo mij.«
lepau vse na rokau delale. Za
fizično delo v kulturnom daumi
pa šauli se lepau zahvalimo
(Mijalinomi) Margiti Zankoč,
stera je s pomočtjauv moža
bila domanja vertinja. Za pečenje
pa (ali) drügo pomauč
hvala lejpa (Bedivinomi) Eržini
Soós, (Brgauncinoj) Mariki
Kürnyek, (Sejčarskoj) Mariki
Mešič, Jožini Suliči pa Irmi Filip.
Posaba se zahvalimo za vse
trüde našoj razredničarki gospej
Ireni Pavlič, želimo ji tadale
telko energije, tašno aktivno
delo v drüštvi pa dobro zdravdje.
Na konci prejk novin tü lepau
damo pozdraviti domanjoga
školnika gospauda Karela
Krajcara pa njim želimo vse
najbaugše, najbole zdravdje.
Želimo si, srečajmo se na 50-oj
obletnici 2018. leta!
Klara Fodor
foto: Žofija Mešič pa
Klara Fodor
Lejpa pa dobra pelda
Eške se zdaj radöjvajo pozvanji pa dari, ka so dobile že v juniuši od
Slovenske narodnostne samouprave v 18. okrožji v Budimpešti pod
vodstvom Ferija Kranjeca.
Varaške ženske so zatau tü lejpa pelda, (vzor) kak se leko
gora drži dobro padastvo, ka valá dobra dröjžba, kak so
leko povezane med seov, kak poštöjvajo ena drügo v vsakdanešnjom
življenji, če že več rejsan ne odijo vküp popejvat
slovenske lüdske pesmi. Ranč tak lejpo peldo so nam kazale
prejk dvajsti lejt pri tejm tü, kak leko par žensk srečno pa
dobro popejva, z dobre vaule dela pa vözdrži prejk 20 lejt.
Prejdnja varaški žensk Aranka Schwarcz že tau v krvi má,
ka nika mora vönajti, aj nazlük majo zakoj vküp pridti, gda
se lejpi pa kakšni smejšni spomini tak li sipavajo naprej. Na
tau priliko si je Aranka za dar küjpila en nauvi kombiniran
radio, aj leko redno poslöjšajo z ženskami svoj CD pa CD števanovski
žensk. Ne vejm, če bi tau eške stoj včino No, tau
tü drži, ka dočas nedejo raznok, ka se malo vküper vö ne
spejvajo. Baug aj njim dá dugo takšno dobro volo pa zdravdje.
Zatau se njim moram posaba pa z velkim poštanjaum
zahvaliti, ka se od mene nikdar ne spozabijo.
Klara Fodor

5
Na gledanji pri oči in materi Vlada Kreslina
Prva plača za »tisto« čarno kitaro
»Kakor da je zdaj tisti mesec
maj, živel sem ga rad, neukrotljivo
mlad, mlajši kakor ti in
premlad, da prepoznal bi rožo
med umetnimi,« začne popejvati
Kreslinov Vladek, njegov
oča Milan pa ga dopuni: »Če bi
krila imel, takrat bi letel, a če
bi znal, ne bi se igral starejši
kakor ti in prestar, da bi se znal
igrati z biseri«. Te pa ške vküper
spopejvata o bejlom grmi, steri
gnes pod oknom več ne cveti in
ne diši.
Tisti bejli grm je prva pesem na
najnovejšom Kreslinovom CDji
z naslovom Čarobnice (Čaralice).
Tau pesem oča in sin
radiva popejvata, nej samo na
odri, tüdi te, gda se žlata vküp
dobi na obedi. Milan je sini nej
pomago samo pri toj pesmi,
ške pri enih drüjgih tö. »Bila je
samo ena melodija, ge pa sam
si zmislo rejči v prekmurščini o
tom, kak se cejli den kak betjar
vozim z ringišpilom. Ljubljančanom
sam mogo raztolmačiti,
ka je betjar takši pojeb biu, steri
je prišo v krčmo in naruačo piti
za vse. Po tistom, gda so cigani
zašpilali njegvo najljubšo nauto,
je strau neka posanc, plačo
piti za vse in odišo,« povej Milan
in raztolmači, ka so takši
betjari ojdli tüdi h Kreslinovim
v Beltince, gde je Milanov oča
meu krčmo s kegljiščom. »Biu
je veseljak, zato je večkrat v krčmo
pozvau Kociprove pojbe, ka
so kakšo zaigrali. Sam je znau
igrati na kontrabas, zatau je z
muzikanti včasih, najbole te,
Milan Kreslin s tisto čarno kitaro
gda je dobre volé biu, vküper
zašpilo. Gda sam ges šest lejt
meu, mi je küpo orglice,« se
spominja Milan in ške povej,
ka so po drügoj svetovnoj bojni
v Beltincaj meli en džezovski
ansambel, steri je vaje meu v
njihovi krčmej.
»Nejso meli kitarista, zatau mi
je vodja ansambla Jože Žižek
pravo, ka si morem za svojo
prvo plačo küpiti kitaro. In tak
je tüdi bilou. Po trej vöraj vožnje
s cugom sam prišo v Maribor,
za pout nazaj domou sam nüco
devet vör,« povej Milan in na
moje pitanje, zakoj je küpo ranč
čarno kitaro, odgovori: »Zatou,
ka so samo takšo meli. Bautoš
mi je povedo, ka kitara košta
1510 dinarov, pa me pito, če
mam zadosta pejnez, ka mo jo
leko küpo. Pravo sam ka mam,
vej pa sem za prvo plačo daubo
1560 dinarov. Po tom, gda sam
küpo kitaro, mi je v buksi ške
telko pejnez ostalo, ka sam si en
sendvič pa kokto küpo, sfalilo
pa mi je pejnez za karto za cug
domau. Počako sam, ka je prišla
nauč, te pa sam se prešverco
na tovorni vagon. Domau sam
prišo zrankoma, v pou devetoj
vöri. Na beltinskom marofi, gde
sam delo, so me že fejst iskali.
Mislili so že, ka sam prejk granice
v Avstrijo vujšo«. Milan ške
gnesden rad zašpila na najbole
znano kitaro v Sloveniji, tisto
čarno, o steroj je Vlado napiso
tüdi eno lejpo pesem.
Muzika je odšpilala ške eno pomembno
vlogo. »Sama sem plesala
pri folklorni skupini in popejvala
v pevskom zbori, gde sva
se z Milanom na probaj tüdi spoznala.
Te sam bila stara štrnajst
lejt. Oženila sva se 1953. leta,
gda sam bila stara osemnajst
lejt, pove Katarina in razloži,
ka je sinej te, gda je začno svojo
pevsko kariero, pravla, ka njegvi
pesmi nika ne razmej. »Sama
Družina Kreslin na odri
Porabje, 15. avgusta 2013
sem gor rasla z ljudsko glasbo,
zatau sem bila fejst zadovoljna,
gda se je tüdi Vlado začno zanimati
za njau. Vesela sam, ka so
zdaj té stare prekmurske pesmi
zavolo njega bole znane po cejloj
Sloveniji. Gda gnesden špilamo
in popejvamo prekmurske
ljudske pesmi, sam vesela, ka
publika z nami popejvle,« izpostavi
Katarina.
Oba stariša pravita, ka je sin
v mladij lejtaj že flajsen biu.
Mami je pomago tüdi v künji.
»Vsakšo srejdo sam pekla krüj.
Melo je trbelo presejati in tau
nalogo je največkrat prejkzeu
Vlado. Doj s pouda je prišo cejli
beli, samo delo pa je li opravo,«
se z nasmejom na lici spominjata
Milan in Katarina.
Silva Eöry
Števanovski mlajši na
povorki v Varaši
V Varaši so na konci juliuša pripravili zgodovinske dneve,
na steraj je bilau dosti programov. Pokazali so varaško bitko,
kak so krščanski sodacke leta 1664 premagali Törke, dosti
športnikov je bežalo v spomin bitke od varaške cerkve do
križa v Modincaj pa nazaj. Program se je začno s povorkov
(felvonulás), gde smo med drugim leko vidli števanovsko
mlašečo folkloro tö. Kejp nam je poslala njihova vodja, leranca
Anica Szalai.
… DO
MADŽARSKE
Sodišče jih je obsodilo na dosmrtno
kazen
Prejšnji teden se je končala obravnava
v zadevi romskih umorov. V
serijskih napadih na Rome, ki so
se dogajali v letih 2008 in 2009,
je bilo ubitih 6 Romov, med njimi
tudi otrok, hudo poškodovanih je
bilo kakih deset ljudi, med njimi
tudi ženske in otroci. Sodni senat
Budimpešte in okolice je za tri
storilce izrekel dejansko dosmrtno
kazen, četrtega storilca, ki je pri
zadnjih dveh umorih sodeloval
kot šofer, je sodišče obsodilo na
13-letno ječo in tudi pogojno se ne
sme pustiti na prostost. Sodba še
ni pravnomočna. Sodnik je izpostavil,
da so obsojeni ubijali iz rasističnih
razlogov, česar niti sami
niso zanikali.
Varuh človekovih pravic predlagal
novelo volilnega zakona
Ombudsman predlaga, naj bodo
na naslednjih volitvah leta 2014
razpisane manjšinske volitve tudi
v tistih naseljih, v katerih se po podatkih
ljudskega štetja za določeno
narodnost ni opredelilo zadostno
število (30) občanov, se pa ve, da
v tistem naselju živi manjšinska
skupnost, katere sorazmerje z
večinskim prebivalstvom opravičuje,
da ima lastno samoupravo
in zastopstvo. Po mnenju varuha
človekovih pravic Matéja Szaba
daje nova volilna zakonodaja v
primeru manjšinskih volitev možnost
zlorabe. Po podatkih popisa
prebivalstva naj bi živelo v okrožjih
Budimpešte in tudi v določenih
krajih večje število pripadnikov
nekaterih manjšin, le da v verodostojnost
teh podatkov dvomijo
legalni predstavniki manjšin, državne
narodnostne samouprave.
Po mnenju ombudsmana se torej
spet lahko zgodi, da se bodo v nekaterih
krajih ustanovile psevdo
narodnostne samouprave, hkrati
pa v naseljih, kjer res živijo manjšinci,
ne bodo imeli svojih samouprav.
Po mnenju narodnostnega
oddelka Ministrstva za človeške
vire je edini objektivni podatek,
na katerem lahko slonijo narodnostne
volitve, popis prebivalstva
oziroma podatki s popisa prebivalstva.

6
V tau velkoj vročini lüstvo
več ne vej, kama bi se skrilo,
sploj pa tisti, steri v Varaši
živejo v bloki. Alajoš Treiber
že dugo lejt v bloki živejo, pa
kak pravijo, oni se tö ne spominajo
taše vročine. Dapa
oni so srečni, zato ka če je
fejst vrauče, te dejo k Rabi,
gde majo eden mali ogradec,
pa se te tam malo razladijo.
Zaman živejo že dugo lejt v
bloki, kak so pravli, oni bi
brezi tauga ogradca več nej
mogli vözdržati v bloki.
- Alajoš, vi ste ovak z Gorejnjoga
Senika doma, pa
zaka ste v Varaš prišli
»Šestdestausmoga leta smo
sé prišli, te gda so gasilce iz
Varaša prejk v Kermedin djali.
Z Gorejnjoga Senika bi nej
mogo pa daleč bi bilau delat
odti, zato smo pa sé nutprišli,
gde smo dobili en ram.«
- Kak ste vi gasilec gratali
»Emo sem enga padaša, šteri
me je nanjé vzeu, aj se glasim
za gasilca, gda sem dolazaslüžo
sodačko. Ovak bi ranč
nej mogo biti, zato ka te je
eške tak bilau, ka dočas so te
nej gorvzeli, ka si nej biu sodak.
S Senika smo trgé bili,
Herman, Šulič pa ge, dapa
sprvoga je eške dobro bilau,
zato ka smo v Varaš odli
delat. Najprvin smo v Sombotel
v šaulo mogli odti, pa
gda smo tau naprajli, samo
potistim smo gratali gasilci.
Gda je človek mladi gé, te je
tau lejpo delo pa mena se je
vidlo, dapa gda je že človek
starejši, te že nej dobro, zato
ka ne moreš gora po lestnici
leteti.«
- Dosta ognjov ste pogasili
»Sploj dosta, dapa največ pa
najvekši so v Somboteli bili.
V ednoj fabriki so bale gorele,
stero smo eške ranč nej
pogasili, gda so že telefonerali,
ka tista fabrika tö gori,
gde črejvle delajo. Tau je v
sedemdeseti lejtaj bilau, gda
je nekak v Somboteli vožigo
fabrike.«
- Tak mislim, tau je tö strašno
bilau, gda je kakšna
prometna nesreča bila
nej
»Gnauk je eden kamion šofer
nutradüno v edno ižo,
cigaretlin me je v lampaj
austo, dapa više nausa nej
emo glavé, nika ma go je
dolavrezalo. Tašo je strašno
bilau videti, dapa tau je bilau
tvojo delo, tau
moraš delati.
Velko srečo sem
emo zato, ka nikdar
nej bilau
tak, ka bi kakšni
spoznani biu
v autoni, te bi
dosta žmetnejše
bilau svojo
delo taobrediti.
Najüše je zato
te bilau, če so
kakšni mlajši v
autoni ostali pa
so tam djaukali,
sploj pa te, če si
ma nej mogo
pomagati. Bilau
tak, ka smo ga
nej mogli vö iz
autona vrezati, te drügo nej
bilau prišo doktor pa nogau
je dolavrezo, samo tak smo
ga leko vörejšili.«
- Ka leko tašoga
reda eden
gasilec povej
tistoma ranjenoma,
steri v
autona sedi
»Nika, zato ka
največkrat so
tej v šoki, gda
k sebi pride, te
je že tak v špitalaj.«
- Doma ste gučali
kaj od tauga
»Najraj nej,
zato ka tašoga
reda je eške žena nej mogla
večer spati. Za gasilca biti,
se tak vidi, ka je lejpo delo,
dapa samo tak audalič, zato
ka če vsakši den tau delaš, te
vidiš, ka tau je nej leko delo,
nej fizično pa nej psihično.
Dostakrat je bilau, ka sem
Iz gasilca sadjar
si župo vödjau ali kaj drügo
djo, gda gnauk samo posvejt
oblisčeče pa sirena začne tuliti.
Te vse tam njaš pa bežiš,
zato ka maš edno minuto,
ka do gasilskoga autona prideš.
Gora na štango skaučiš
pa tak kak v filmi vidiš, se
dolapočujsneš. Najüša je tau
Alajoš Treiber ne more živeti brez svojoga
ogradca
bilau, ka gda si leto, si eške
nej znau, kama trbej titi, tau
si samo v autoni zvedo.«
Porabje, 15. avgusta 2013
- Gda ste gasilec gratali pa
ste v Varaš prišli ste že oženjeni
bili
»Te sem že oženjeni biu. Tau
je tak nevola bila, gda smo
v Varaš prišli, zato ka so
stariške doma sami ostali.
Dapa tau je zato velka pomauč
bila, ka smo slüžbeno
stanovanje dobili. Eden čas
smo tam bili, potistim smo
te tü v Varaši küpili OTP stanovanje.
Gda so stariške že
strejši bili, te so oni tö sé k
nam prišli, pa te tak smo je
tü opravlali.«
- Gda ste še doma bili, ste
grünt delali
»Te smo eške meli, sprvoga
krave pa vse, samo potistim
več nej šlau, gda sem v Kermedin
začno delat odti. Te
smo tam taknjali pa te sem
tü pri Rabi začno ogradec
delati. Sprvoga tam, gde so
zdaj terme, samo gda so začnili
zidati, te so krajvzeli pa
te tü smo dubili, tauma zdaj
že petnajset lejt. Te je eške tü
kukrca rasla. Pa zdaj pogledni,
ka je zdaj! Puno drejv,
folijo (toplo gredo) mam,
edno malo kučo pa eške kokauši
držim.«
- Zaka tau vam trbej
»Zato, ka tau je moj hobi, tau
name veseli. Brezi tauga bi ge
vejn v Varaši nej vözdržo. Ge
bi nej mogo cejli den samo
v stanovanji biti, ge vsigdar
moram nika štibrati. Mam
edno grüško, kama sem petnajset
fele grüšk nutvcejpo.
Dosta odim kaulivrat cepit
pa če kakšna vejka ostala,
te sem ge tisto v tau grüško
vcejpo, tak je te zdaj petnajset
sort na tau drejvi. Dapa
če bi eške tau nej dojšlo, v
edno vejko sem djablan vcejpo,
v ostalo pa piškauriš. Tak
ka na tau grüško zdaj leko
povejmo, ka bolondfa, naura
drejva. Če kakšno divjo drejvo
vidim, tisto ge že včasin
nutvcepim, žena tak prajla,
ka pomalek že na stauli tö
drejva baude.«
- Gde ste se vi navčili cepiti
»Tau name je že moj stari oča
včiu, potistim sem pa že dosta
vse sam od sebe se navčo.
Breskvi cepiti je fejst aklavo,
zdaj augustuša trbej tau delati.
Zdaj je nutvcepiš, tau de
te cejlo zimau tak povedano
spalo, pa samo sprtolejt, gda
više tauga dojvrejžeš, požene
vö tau, ka si vcejpo. Ore(h)
je eške vejn bola aklavi kak
breskev, najbaukše, če ga
nuti v folijo posadiš pa tam
ga vcepiš. Ore(h) vsigdar
teče, samo augustuša nej,
zato pa samo tašoga reda ga
leko obrezavaš, dapa cepiti
pa ne moreš, tau je nevola s
tejm.«
- Vi cejlo leto vöodite sé ali
samo vleti
»V zimi tö ranč tak vöodim
kak zdaj, zato ka mam petnajset
kokauši, pa tiste polagati
trbej, kakkoli je mrzlo.
Če snejg spadne, te snejg razmetavam,
meni, če bi samo
znautra v rami biu, bi se
zmejšalo.«
- Kak polejvate zdaj, gda je
taša süča
»Mam eden osem mejter
globoki stüdenec pa iz tistoga
polejvam. Dapa tau je
nej taši skopani, liki zvrtani,
voda gé, samo gonti trbej.
Polejvam, dapa tau, ka bi vse
tak redno polejo, kak trbej,
eške starejše drejve tö, tau
nede, tau bi sploj dosta dela
bilau. Bola samo tisto polejvam,
ka v foliji mam posajeno
pa cepike. Tü je strašno
dobra zemla, taša pejsačna
zavolo Rabe, zavolo tauga
bola trbej polejvati. Vidiš, tü
je pred petnajstimi lejti eške
kukrca bila, zdaj pa že kakšno
drejvge raste.«
- Njivo tö delate ali samo
kokauši mate pa drejvge
»Več kak stau drejv mava tü
v ogradci, nama kokauši pa
drejvge dojdajo, zato ka sva
že stariva pa ne ladava telko
delati.«
- S telko drejv že dostra
sadja dobite, ka delate z
njim
»Ka ne pogejmo, tisto nutsamelem
za palinko, mam dva
pojba, njima tö damo, tak ka
vse se gorponüca.«
- Ka bi bilau, če bi gnauk
samo brez ogradca ostali
»Tak mislim, ka te bi velka
nevola bila, leko ka bi betežen
grato.«
Karči Holec

Višarski dnevi mladih letos povezani tudi s Porabjem
Pred kratkim me je poiskala
profesorica Damjana Kern
(Center za slovenski jezik
v Ljubljani), ki jo v Porabju
nekateri že dobro poznamo,
in me prosila, če bi 1.
in 2. avgusta lahko sprejela
skupino iz Slovenije. Začela
sem jim pripravljati program,
tako, da sem jo najprej
vprašala, kaj jih sploh
zanima. Skupina je prišla v
Porabje v okviru Višarskih
dnevov mladih, ki jih sedaj
že vrsto let organizira Rafaelova
družba v Ljubljani. To je
ustanova za pomoč slovenskim
izseljencem in zdomcem
pri gojitvi njihovega
slovenstva in katolištva. Prvi
namen družbe je spremljanje
in povezovanje vseh
slovenskih rojakov po svetu.
Skrb zanje obsega versko,
narodno, kulturno, prosvetno
ter socialno področje in
vključuje vse, kar more biti
tem ljudem v pomoč.
Kot je vodja Rafaelova družbe
Lenart Rihar povedal,
ima družba večletno zgodovino:
»Družba sv. Rafaela
je nastala na pobudo ljubljanskega
škofa Antona
Bonaventure Jegliča in
je od leta 1903 delovala
v Ljubljani kot pomožni
odbor dunajske Družbe
sv. Rafaela za ljubljansko
škofijo, od 1907 dalje pa
kot slovenska podružnica
avstrijske Družbe sv. Rafaela
za varstvo izseljencev
v Ljubljani. Ustanovljena
je bila kot bratovščina,
ki je s podporo cerkvenih,
državnih ustanov in karitativnih
gibanj z zbiranjem
sredstev pomagala
izseljencem, da bi ohranili
človeško dostojanstvo,
versko in narodno identiteto
ter našli možnosti za
uresničitev ciljev izselitve.
Delovala je prek zastopnikov
po slovenskih župnijah
in večjih evropskih
pristaniščih. Do leta 1913
so ji sledile podružnice v
Trstu, Gorici in Mariboru,
ki so dejansko delovale do
začetka 1. svetovne vojne,
formalno pa so bile ukinjene
leta 1924. Leta 1908 je
bila v New Yorku ustanovljena
Družba sv. Rafaela
za slovenske priseljence, ki
je posvečala dodatno skrb
slovenskim kolonijam.
Samostojno Družbo sv. Rafaela
so 16. oktobra 1927
ustanovili v Ljubljani.
Njen prvi predsednik je postal
ljubljanski župan dr.
Juro Adlešič, naslednje leto
pa je njegovo mesto pre-
V monoštrskem slovenskem radiu
vzel p. Kazimir Zakrajšek.
Poleg ljubljanske sta bili
ustanovljeni še podružnici
v Mariboru in Črenšovcih.
Družba sv. Rafaela je leta
1929 začela izdajati Izseljeniško
knjižico, za tem
Izseljeniški vestnik, leta
1929 so vpeljali izseljensko
Rafaelovo nedeljo. Leta
1935 in 1937 je v Ljubljani
organizirala slovenska
izseljenska kongresa, leta
1937 tudi izseljensko zbornico.
Posvečala se je tudi
pripravam za ustanovitev
izseljenskega arhiva,
muzeja in znanstvenega
inštituta. Leta 1945 je bila
Družba sv. Rafaela ukinjena,
ponovno pa je bila
ustanovljena leta 1990, od
leta 1995 se imenuje Rafaelova
družba. Rafaelova
družba je bila kot organizacija
civilne družbe, ki
skrbi za Slovence po svetu,
registrirana 4. decembra
2002.«
Mladi na obisku v uredništvu našega časopisa
Med redne dejavnosti družbe
sodijo tudi Višarski dnevi,
ki so namenjeni mladim
iz Slovenije, zamejstva in
izseljenstva. Z višarskimi
dnevi so začeli poleti 2008
in od takrat se je zvrstilo že
trinajst srečanj v poletnem
in zimskem času. Višarski
dnevi potekajo pozimi – odvijajo
se na Svetih Višarjah
v Ehrlichovem domu, kjer
gostijo različne goste in poleti
– ko obiščejo zamejstvo,
Porabje, 15. avgusta 2013
se srečujejo z domačini, raznimi
strokovnjaki, se povzpnejo
na Svete Višarje in se
udeležijo tradicionalnega
Romanja treh Slovenij na
Svetih Višarjah.
V preteklih letih so obiskali
zamejstva, ki so bila bolj blizu,
letos pa so prispeli tudi v
Porabje. Njihov obisk se je
začel v četrtek zvečer ob sedmih
v Števanovcih, kjer smo
jim pripravili kulturni večer.
V okviru tega so najprej na
oder stopile domače Ljudske
pevke in zapele tri porabske
pesmi. Sledila je gledališka
skupina Veseli pajdaši z igro
Ram iz glažojne. Režiser skupine
Laci Kovač jih je povabil
na premiero nove igre, ki
bo 22. septembra v domači
vasi. Pot nas je vodila naprej
v Monošter v Slovenski dom.
Tu je goste čakala okusna
večerja ter člani Sekcije porabske
mladine. Zvečer smo
jim na kratko predstavili
naše delovanje oz. dali odgovore
na njihova vprašanja,
ki niso bila povezana samo
z mladino, ampak tudi z življenjem
v Porabju. Malo pred
polnočjo smo pustili naše
goste spat.
Naslednji dan, v petek po zajtrku,
so udeleženci obiskali
uredništvo časopisa Porabje,
kjer jih je sprejela glavna
urednica Marijana Sukič in
predstavila delo uredništva.
Sledil je obisk Radia Monošter,
kjer sem jim na kratko
povedala informacije, potem
pa sta sodelavki Valika Kovač
Časar in Monika Dravec
Šulič predstavili svoje delo,
studio in dovolili, da smo
prisluhnili začetku oddaje in
poslušali del nekega intervjuja.
V konferenčni dvorani
Slovenskega doma smo si
ogledali še film z naslovom
Porabje nekoč in danes. Ob
enajstih so nas sprejeli v muzeju
Avgusta Pavla. Okrog
dvanajstih smo se poslovili
od Monoštra in se napotili
zopet v Števanovce, kjer smo
imeli obisk vojaškega muzeja.
Odpeljali smo se tudi v
7
Andovce in »splezali« na Mali
Triglav. Po »plezanju« in dopoldanskem
programu so
bili naši gostje že lačni, tako
je sledilo kosilo na Verici. Po
kosilu smo še skupaj obiskali
Küharjevo spominsko hišo
in cerkev na Gornjem Seniku,
v kateri je zanje bila zelo
zanimiva stara porabska pisava,
ki jo lahko beremo na
podobah križevega pota. Na
žalost je čas hitro minil in
smo se morali posloviti, ker
so nadaljevali svojo pot do
avstrijske Štajerske, kjer so
v Potrni imeli ogled Pavlove
hiše in se seznanili z življenjem
štajerskih Slovencev.
Sobota je potekala v znamenju
Koroške, popoldne pa so
se usmerili proti Žabnicam,
kjer jih je čakal vzpon na
Svete Višarje. Prespali so v
Ehrlichovem domu, ki je
dom Rafaelove družbe. V nedeljo
so se vključili v romanje
treh Slovenij, prisluhnili
predavanju Tržačana prof.
Tomaža Simčiča, sodelovali
pri sveti maši, katero je vodil
kardinal dr. Franc Rode in
prisluhnili kulturnemu programu.
Na Višarske dneve so vabili
tudi mlade iz Porabja. Kazalo
je, da se bom pridružila,
toda morala sem odpovedati.
Obljubila pa sem, da se
bomo enkrat tudi mi udeležili
Višarskih dnevov. S to
družbo sem se imela zelo
lepo v Porabju, saj so res bili
zelo dobra ekipa. Med njimi
je bil tudi Zvone Podvinski,
ki je slovenski duhovnik na
Švedskem in zato smo pred
vsakim obrokom imeli molitev.
Poleg tega so velikokrat
peli slovenske cerkvene in
tudi druge pesmi. Kot so
sami rekli, so ti dnevi namenjeni
tudi duhovni obogatitvi.
Rada bi se zahvalila v Porabju
vsem tistim, ki so popestrili
naš dvodnevni program.
Hvala!
Martina Zakoč

PETEK, 16.08.2013, I. SPORED TVS
7.10 TEDENSKI IZBOR, 8.00 RISANKE,
OTROŠKI PROGRAM, 11.00 HOJA PO
VODI, DOK. FILM, 12.00 SVETO IN SVET: SODOBNA MARIJA, 13.00
PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 POLNOČNI KLUB: SANJE, POG.
ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS IN
GLASBA: TROBENTA, RIS., 15.55 GREGOR IN DINOZAVRI: KO VSAJ ...,
RIS., 16.05 TABORNIKI IN SKAVTI: LEGENDA, NAN. ZA OTROKE, 16.20
V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME,
ŠPORT, 17.15 POLETNA SCENA, 17.35 STRASTI, TV-NAD., 2009, 18.05
KUŠČARJI, DOK. ODD., 18.35 LEONARDO: ZAČARANI GOZD, RIS.,
19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOČ
MODRIJANOV 2012, 1. DEL, 21.20 SLIKOVITIH 55, BALADE FRANCOISA
VILLONA IN PEVCA PESEM SLADKA, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT,
22.50 POLETNA SCENA, 23.20 POLNOČNI KLUB: POT, 0.30 DNEVNIK,
1.00 SLOVENSKA KRONIKA, 1.10 VREME, 1.15 ŠPORT, 1.20 DNEVNIK
SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL HD
PETEK, 16.08.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 11.45 TOČKA,
GLASB. ODD., 13.25 BENJAMIN ZIERVOGEL, SIMFONIČNI ORKESTER
RTVS IN UROŠ LAJOVIC; W.A.MOZART: SIMFONIJA ŠT. 34 IN KONCERT
ZA VIOLINO IN ORKESTER ŠT. 3, 14.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.00
KNJIGA MENE BRIGA, 15.20 ZAKAJ REVŠČINA: BOJ ZA ZEMLJO,
DOKU. SER., 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 ATLETIKA - SVETOVNO
PRVENSTVO, PRENOS IZ MOSKVE, 19.55 NOGOMET: FIFA MAGAZIN,
20.30 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : BOSNA IN
HERCEGOVINA, 22.45 KENNEDYJEVI, KANADSKA NADALJEVANKA,
23.25 SVET BREZ KONCA: ŠAH MAT, NAD., 0.10 ČAROVNICA IZ BLAIRA,
AMERIŠKI FILM, 1.30 TOČKA, GLASB. ODD., 2.15 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 17.08.2013, I. SPORED TVS
6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.30 VLOMILCI DELAJO
POLETI, NAD., 11.05 KINO KEKEC: NISEM KRIV, PRISEŽEM!, KAN.
FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 TEDNIK, 14.15
PRAVA IDEJA! 14.50 PODOBE SLOVENIJE: PIVŠKA KOTLINA, DOK.
SER., 15.20 MEJE MOJEGA JEZIKA NISO MEJE MOJEGA SVETA: LJUBICA
PODBORŠEK, DOBRA VILA SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA, DOK.
SER., 15.55 ZGODBE IZZA OBRAZOV: ROBERT FRIŠKOVEC, DOK. SER.,
16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT,
17.15 NA VRTU, 17.40 PO DŽINGISKANOVI POTI: DEŽELA, KI JO JE BOG
POZABIL, AVSTRALSKA DOK. SER., 18.25 OZARE, 18.30 RISANKA, 19.00
DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 REVNI MILIJONAR, ANG. FILM,
22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.25 POLETNA SCENA, 22.50 SINOVI
ANARHIJE (IV.), AM. NAD., 23.35 DVANAJST: GORAN STEFANOVSKI,
0.40 OZARE, 0.45 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55
INFOKANAL
SOBOTA, 17.08.2013, II. SPORED TVS
9.10 SKOZI ČAS, 9.20 POLETNA SCENA, 9.45 PLATFORMA: 55.
BENEŠKI BIENALE - ENCIKLOPEDIČNA PALAČA UMETNOSTI, 11.00
SLOVENCI V ITALIJI, 12.05 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL, PRENOS
IZ TACNA, 13.25 ATLETIKA - SVETOVNO PRVENSTVO, PRENOS IZ
MOSKVE, 18.10 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : BOSNA
IN HERCEGOVINA, 19.55 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: 6.
KOLO, 21.55 33/45, SOBOTNA GLASBENA NOČ: ZGODBA O SKUPINI
THE CLASH 22.55 KONFRONTATIONEN – FESTIVAL FREE JAZZA,
IMPROVIZIRANE IN NOVE ELEKTRONSKE GLASBE V NICKELSDORFU,
DOK. ODD., 23.25 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 18.08.2013, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV. OTROŠKI PROGRAM, 10.45 SLEDI: POLJSKA - AGNESZKA
BEDKOWSKI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN
ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 NOČ MODRIJANOV
2012, 15.00 AVSTRALIJA NA SLOVENSKI NAČIN, 16.00 KOMISAR REX
(XI.), 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.15 MALI ŠIRNI SVET
(II.), ANG. NAD., 18.10 NAŠI VRTOVI: KARLINA TREINEN, DOK. SER.,
18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ: ROJSTNI DAN ZA ROBIJA, 19.00 DNEVNIK,
19.25 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU
(XV.): DIVE IN SMRT, ANG. NAN., 21.30 OTROŠTVO; ALENKA PUHAR IN
ALENKA REBULA, DOK. ODD., 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00
POLETNA SCENA, 23.25 DNEVNIK, 23.50 ZRCALO TEDNA, VREME,
ŠPORT, 0.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.45 INFOKANAL
NEDELJA, 18.08.2013, II. SPORED TVS
6.50 SKOZI ČAS, 7.15 POLETNA SCENA, 7.40 DVANAJST: GORAN
STEFANOVSKI, 8.45 GLOBUS: RAZPRODAJA PO DIKTATU, 9.20
TURBULENCA: KAKO BLIZU SI PUSTIMO, 9.50 ANJA BUKOVEC IN
SIMFONIKI RTV SLOVENIJA (C. DEBUSSY, E. CHAUSSON, C. SAINT-
SAËNS), 11.15 GLASBA ANTONIJA VIVALDIJA: ORCHESTRA BAROCCA DI
BOLOGNA, ZBOR VIVA BREŽICE, 1/2, 11.50 KAJAK KANU - SVETOVNI
POKAL, PRENOS IZ TACNA 13.00 ATLETIKA - SVETOVNO PRVENSTVO,
POSNETEK IZ MOSKVE, 17.20 CICIBAN POJE IN PLEŠE, 18.50 DREVESA
PRIPOVEDUJEJO: HRAST, 19.15 ČLOVEK IN ZVER, 19.50 ŽREBANJE
LOTA, 20.15 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : RUSIJA,
22.30 IMPERIJ SREDNJEGA JUGA, FRANC. DOK. ODD., 23.55 JEZERO,
KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 0.10 VRT, KRATKI IGRANI FILM AGRFT,
0.25 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 19.08.2013, I. SPORED TVS
6.55 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 2012, LETO NIČ:
MEHIKA, NIZ. NAD., 11.00 USKOŠKA DEDIŠČINA BELE KRAJINE,
DOK. FILM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME,
ŠPORT, 13.30 POLNOČNI KLUB: POT, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER
DAN, KOROŠKA, 15.50 MOJ PRIJATELJ ZAJEC: ODMEV - MEGLA, DA
BI JO REZAL, RIS., 16.15 SEJALCI SVETLOBE: RAZLITO SONCE, 16.30
TABORNIKI IN SKAVTI: KRUH, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME,
ŠPORT, 17.15 POLETNA SCENA, 17.35 STRASTI, TV-NAD., 18.05 30XPIDA
- PIRANSKI DNEVI ARHITEKTURE, DOK. ODD., 18.40 FRANČEK:
FRANČKOV TEST, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME,
ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 ČO OJU - BOGINJA TURKIZOV, DOK.
ODDAJA, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk:
TISKARNA KLAR
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
NEDOKONČANE MODERNIZACIJE, 23.50 KNJIGA MENE BRIGA, 0.10
SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.50 DNEVNIK, 1.15 SLOVENSKA KRONIKA,
1.30 VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05
INFOKANAL,
PONEDELJEK, 19.08.2013, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 15.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.50 OTROŠTVO;
ALENKA PUHAR IN ALENKA REBULA, DOK. ODD., 17.50 DOBER DAN,
KOROŠKA, 18.30 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SERIJA, 19.00 TOČKA,
GLASB. ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA
EVROPE: MANNOVI - ROMAN STOLETJA, 21.40 ČRNI ANGELI,
ISLANDSKA MINI-SERIJA, 23.10 TOČKA, GLASB. ODDAJA, 0.00 ZABAVNI
INFOKANAL
* * *
TOREK, 20.08.2013, I. SPORED TVS
6.45 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ
SEM HRAST, 10.15 MOJA SOBA, 10.40 2012, LETO NIČ: KJE JE DEDEK,
NIZ. NAD., 11.15 14. REVIJA PEVSKIH ZBOROV DRUŠTEV INVALIDOV,
12.20 NEDOKONČANE MODERNIZACIJE, ODDAJA O PROSTORSKI
ZAPUŠČINI NEKDANJE JUGOSLAVIJE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME,
ŠPORT, 13.30 ČO OJU - BOGINJA TURKIZOV, DOK. ODD., 14.15 OBZORJA
DUHA: ENO SVETO TELO, 15.00 POROČILA, 15.1 MOSTOVI - HIDAK:
POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 15.45 NELI IN CEZAR: KMETIJA, RIS.,
15.50 DINKO POD KRINKO: DINKO PISANI PISKAČ, RIS., 16.00 BARNI:
VELIKO SPOMLADANSKO ČIŠČENJE, RIS., 16.05 RIBIČ PEPE: PTUJ,
16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME,
ŠPORT, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NAD., 18.10 MREŽE
SPOMINA, DOK. ODD., 18.45 SIMFONORIJE: BAJALICA, RIS., 19.00
DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOKTOR
MARTIN (V.), ANGLEŠKA NAD., 20.50 ZAKAJ REVŠČINA: DAJTE NAM
DENAR, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.5 POLETNA
SCENA, 23.20 GLOBUS: GOSPODARSKI TIGRI, 23.50 OTROŠTVO;
ALENKA PUHAR IN ALENKA REBULA, DOK. ODD., 0.45 DNEVNIK, 1.15
SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V
ITALIJI, 2.00 INFOKANAL
TOREK, 20.08.2013, II. SPORED TVS
7.00 INFOKANAL, 15.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.35 MOSTOVI
- HIDAK: POTEPANJA – BARANGOLÁSOK, 17.40 LJUDJE IN ZEMLJA,
18.30 SLOVENSKI VODNI KROG: BLEJSKO JEZERO, DOK. NAN.,
19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00
MUZIKAJETO: BALKAN, 1. DEL, GLASBENA ODDAJA, 20.30 NA UTRIP
SRCA: MEDNARODNI BALETNI GALA KONCERT DRUŠTVA BALETNIH
UMETNIKOV SLOVENIJE, 21.40 APLAVZ, DANSKI FILM, 23.05 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 23.50 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 21.08.2013, I. SPORED TVS
6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.00
SANJSKA DEŽELA: NA SLEDI SV. GRALU, RAZISKOVALNO-POTOPISNA
SERIJA, 10.25 2012, LETO NIČ: KODEKS, NIZOZEMSKA NADALJEVANKA,
10.55 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 12.00 ZAKAJ
REVŠČINA: DAJTE NAM DENAR, DOK, SER., 13.00 PRVI DNEVNIK,
13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00
POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 PUJSA PEPA, RIS., 15.45
MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA
NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40
STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 18.10 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER.,
18.45 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA,
VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: ZBEGANI, AMERIŠKI FILM, 21.45
SLIKOVITIH 55, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA,
23.25 GLASBENI VEČER, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME,
ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL
SREDA, 21.08.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 14.25 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 16.40 TO BO MOJ POKLIC: INŽENIR LESARSTVA,
DOK, SER., 17.10 EVROPSKI MAGAZIN, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00
O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.30 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 19.00
TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 KOŠARKA
- PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : RUSIJA, 22.00 NEZNOSNA
LAHKOST BIVANJA, AM. FILM, 0.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.30
ZABAVNI INFOKANAL
* * *
ČETRTEK, 22.08.2013, I. SPORED TVS
6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM,
10.05 VES ČAS NA SPLETU, KRATKI IGRANI FILM IZ IRSKE, 10.20
MEJŠJANGINA OBLJUBA, KRATKI FILM IZ KITAJSKE, 10.35 MALE SIVE
CELICE, KVIZ, 11.15 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, 11.55 O ŽIVALIH IN
LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 INTERVJU: DR.
ERIK BRECELJ, POGOVORNA ODDAJA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI,
15.00 POROČILAM 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDO POPI IN
PRIJATELJI, RIS., 15.50 ADI V VESOLJU, RIS., 15.55 VSE O ROZI, RIS.,
16.05 KOT ATA IN MAMA: KAM S STARO TETO, OTR. NAD., 16.30
TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB
PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.35 STRASTI, TV-NAD., 18.05 POGLED
NA ... PREŠERNOV SPOMENIK V LJUBLJANI, DOK. ODD., 18.25 POGLED
NA ... PERNHARTOVE PANORAMSKE SLIKE, DOK. ODD., 18.40 EZOPOVO
GLEDALIŠČE: ČE BI BIL ZVEZDA - MLEKARICA IN ČEBER, RIS., 19.00
DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 V NEURJU,
ANG. FILM, 21.35 SLIKOVITIH 55, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50
POLETNA SCENA, 23.20 PANOPTIKUM, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA
KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25
INFOKANAL
ČETRTEK, 22.08.2013, II. SPORED TVS
7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 14.15 TOČKA,
GLASBENA ODDAJA, 15.40 EVROPSKI MAGAZIN, 16.40 SLOVENSKI
VODNI KROG, DOK. NAN., 17.05 MUZIKAJETO, 17.45 MOSTOVI – HIDAK,
18.20 PO DŽINGISKANOVI POTI, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA
ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 PANDA - 25 LET, POSNETEK
KONCERTA, 21.30 NAJINA LJUBEZEN, ANGLEŠKA NADALJEVANKA,
22.20 KRAJ ZLOČINA: IZBRISANO, AVSTRIJSKA NANIZANKA, 23.50
TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za
javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za
Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
Še močni žarki sonca
nas niso ustavili,…
… da bi pokazali porabske plese na 43. Mednarodnem folklornem
festivalu v Beltincih, kjer je na koncu julija KUD pripravilo
tridnevni folklorni festival, na katerem smo – po dolgem premoru
– spet zaplesali Sakalovčani.
Zadnji dan tridnevnega festivala pod geslom »Le plesat me
pelji« je bil prvi del državnega srečanja najboljših odraslih
folklornih skupin. Tu se je predstavilo sedem izbranih skupin.
Drugi del najboljših folklornih skupin se bo predstavil 19. 10.
2013 v Sežani. Organizator srečanja je Javni sklad RS za kulturne
dejavnosti (JSKD), ki je podelil tudi Maroltova priznanja za
posebne dosežke na folklornem področju.
Program se je začel s povorko nastopajočih skupin po beltinskih
ulicah na prireditveni prostor na čelu s pozvačinom in domačimi
folkloristi. Vsi nastopajoči smo zaplesali na glavnem
križišču v Beltincih in nato pot nadaljevali v park ob gradu, kjer
je sledilo državno srečanje.
Najprej sta se predstavili domači folklorni skupini, Folklorna
skupina KUD Beltinci in Folklorna skupina KD Marko, Beltinci.
Sledile so Folklorna skupina KD Miško Kranjec, Velika Polana,
Folklorna skupina Iskraemeco, Kranj, Folklorna skupina Ponikva,
KD Dobrepolje, Folklorna skupina KUD Oton Župančič,
Artiče, Mlajša folklorna skupina Kajer, KD Kajer, Bučečovci,
Folklorna skupina KUD Oton Župančič, Vinica, in Akademska
folklorna skupina Študent, Maribor.
Gostje festivala smo bili plesalci Folklorne skupine Sakalovci iz
Porabja in Folklorne skupine AKUD Sonja Marinković iz Novega
Sada.
Kljub visokim temperaturam so vsi plesalci bili zelo navdušeni
nad srečanjem, saj so se pripravljali več mesecev na ta nastop.
Ta revija ima velik pomen v življenju folklornih skupin, saj tukaj
nastopajo skupine, ki ustrezajo strogim merilom plesnega
izročila in predstavijo programe, ki še niso bili videni.
Folklorna skupina Sakalovci je imela v letošnjem letu veliko nastopov
v Porabju in okolici, ampak glede pomembnosti te revije
smo si vzeli čas za dodatne vaje, saj smo – kot druge slovenske
skupine – hoteli biti še bolj pripravljeni. Hvala bogu in naši
mentorici Dragici Kolarič, da nam je to uspelo. Tudi strokovnjaki
na področju folklore so bili z našo skupino zadovoljni.
Lilla Fasching
Ne pozabite pogledniti!
Vpogled - magazin Porabja
Bepillantó - A Rába-vidék magazinja
Na ogled je vsakši torek ob
20.00 vöri na Gotthárd TV
Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri