EMA 2011 - RTV Slovenija

kričač02
Časopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 40 • številka 02 • marec 2011 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

fotozapis
foto: Darko Koren
letošnje žirantke
neposredno v radijski program
v studiu 2
EMA 2011
pred množico fotografov
pogovor z zmagovalko
v režiji kot eden
2
kričač /marec 11/

uvodnik
vsebina
Spremembe na ukaz -
misija nemogoče
Ali se mi le dozdeva ali pa je
okoli mene res veliko negativne
energije Slišim informacije, ki
ustvarjajo neko čudno stanje,
psihotično, nevzpodbudno, v
katerem je prihodnost javnega
zavoda vprašljiva ... celo iz
Evrope se sliši glas, da so javne
medijske hiše v krizi...
Vem, da so podobne medijske
hiše v Evropi, za razliko od
naše, najhujše že preživele. Pri
nas pa moramo, namesto tarnanja, le zbrati vse sile in moči ter
vsak po svojih močeh začeti obračati novo, bolj optimistično stran
prihodnosti. Sem nepopravljiva optimistka in verjamem v sposobnost
zaposlenih, da to zmoremo. Plačni sistem je sicer pustil posledice,
v odnosih in finančne, pa vendar ne tolikšnih, da bi ne znali
in zmogli več poiskati prave razvojne poti. Poti, na kateri bodo
zaposleni resnično naše največje bogastvo. In na tej poti poiskati
in odkriti tiste posameznike, ki onemogočajo, predvsem pa zavestno
ovirajo naš skupni razvoj. Tudi v tem je ključ dobre kadrovske
politike, kakršno zapoveduje moderna tovrstna znanost.
V najbolj uspešnih podjetjih odkrivajo in izločajo nesramne in
arogantne ljudi, še zlasti med tistimi, ki so na vodstvenih položajih
in kot takšni deležni nenehne ustrežljivosti in lažnega laskanja.
Raziskave kažejo, da se ljudje spreminjajo, ko pridejo na vpliven
položaj: več govorijo, vzamejo si vse, kar jim po njihovem mnenju
pripada, ne ozirajo se na želje in besede drugih… ko prilezejo na
položaj moči, postanejo slepi na to, da se vedejo kot »kreteni«, ne
kot sodelavci. Marsikdo vidi v sodelavcih tekmece in sovražnike in
to je slabo. In o takšnih ljudeh bi lahko spregovorili tudi v našem
okolju.
Na ukaz pa pri teh spremembah ne gre. Zato sprejetih obveznosti
s področja dviga organizacijske kulture, pozitivnega počutja
nasploh in ugodne delovne klime ne gre izvzemati iz celovite razvojne
podobe. Zanjo pa smo zadolženi v vodstvu, ki ima mandat za
kreiranje vizije in poslanstva. In tudi na ta vprašanja mora odgovoriti
razvojna strategija RTV Slovenija, ki nastaja v teh dneh. V tej
strategiji bo zato mesto tudi za boljši sistem vodenja, sistem
napredovanja, karierni sistem, sistem motiviranja ter dober plačni
sistem. Sistem razvoja kadrov bo lahko na RTV-ju učinkovit, ko bo
zanj skrbela prodorna in odgovorna strokovna služba s sodobnimi
znanji.
Cvetka Žirovnik
2 fotozapis
EMA 2011
4-5 viktorji
RTV Slovenija 7 Viktorjev
6 programski svet RTV
Janez Lombergar direktor Televizije Slovenija
7 nadzorni svet RTV
Skrb za poslušanost in gledanost programova
8 civis
Žirije za medijsko nagrado CIVIS zasedale v Ljubljani
9 seminar
IMATS – London 2011
10-11 akcije
RC RTV Koper - aktivni soustvarjalec življenja
na Primorskem
12-13 fotozapis
Pokal Vitranc, Planica
14-15 počitnikovanje
Cenik počitniških kapacitet RTV Slovenija
za leto 2011
16-17 intervju
Arhivsko gradivo kot terapevtski pripomoček
18-19 in memoriam
Stojan Požar (1926 – 2011), Zmago Ajhmajer
19 prišli odšli
20-22 naša leta
Rado Božičnik
23 razvedrilo
24 šport/planinci
Košarkarski turnir RTV Slovenija z gosti
Ob Muri je vedno lepo
KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.
Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2
telefon: 01 475 25 97, e-mail: kricac@rtvslo.si
Odgovorni urednik: Darko Koren
uredništvo: Darja Slokan, Maja Kirar, Tatjana Pirc, Polonca Komar, Srečko Trglec in
Janez Lombergar
Prelom: Ma3ca
Tisk: Tiskarna JANUS, naklada 2700 izvodov.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.
Redakcijo smo zaključili: 29.3.2011
Fotografija na naslovnici: Ema
Avtor fotografije na naslovnici: Darko Koren
/marec 11/ kričač 3

viktorji
RTV Slovenija 7 Viktorjev
V Cankarjevem domu so podelili nagrade za najbolj priljubljene in najzaslužnejše osebnosti
na področju medijev in popularne kulture. Tradicionalno podelijo dve vrsti zlatih
kipcev - strokovne, za katere je odločitev v rokah 44-članske Akademije Viktor, in viktorje
popularnosti, za katere prek glasovnic v revijah in SMS-sporočil glasujejo bralci,
poslušalci in gledalci, torej ljudstvo. Glasovanje je trajalo do 1. marca, pri reviji Stop,
ki bdi nad prireditvijo, so zapisali, da je bilo tudi letos glasovanje izjemno napeto.
RTV Slovenija, natančneje televizija, je
znova postala velika zmagovalka Viktorjev.
Odmevi, Ana Tavčar, Muzikajeto, Pisma iz
Egipta, Dosje: Gradimo suženjstvo, Sašo
Hribar in Boštjan Romih.
Kategorije za strokovne viktorje:
Voditelj zabavne TV-oddaje:
Sašo Hribar (nominirana še Peter Poles in
Tjaša Železnik);
Zabavna TV-oddaja:
Slovenija ima talent (nominirana še
Ljubezen skozi želodec in Hri-bar);
Voditelj informativne TV-oddaje:
Darja Zgonc (nominirana še Manica
Janežič Ambrožič in Matjaž Tanko);
Informativna TV-oddaja:
Odmevi (nominirani še oddaji 24ur in
Globus);
Obetavna medijska osebnost:
Ana Tavčar (nominirana še Nuša Lesar in
Domen Valič);
Otroška in mladinska TV-oddaja:
Muzikajeto (nominirani še oddaji Male
sive celice in Z glavo na zabavo);
Igrana TV-oddaja:
Pisma iz Egipta (nominirani še oddaji Črni
bratje in Moji, tvoji, najini);
Dokumentarna TV-oddaja:
Dosje: Gradimo suženjstvo (nominirani
še oddaji Boris Pahor - trmasti spomin in
Totalni gambit).
Viktorja za življenjsko delo
je iz rok Dragana Buliča za svoje 40-letno
delo prejel igralec Janez Hočevar - Rifle.
NAGRAJENCI:
Nominiranci in dobitniki v kategorijah za
viktorje popularnosti so:
Radijski voditelj:
Denis Avdić, Andrej Karoli, Jure Sešek
Radijska postaja:
Radio Center, Radio 1, Val 202
Televizijska osebnost:
Boštjan Romih, Peter Poles, Matjaž Tanko
Televizijska oddaja:
Slovenija ima talent, 24ur, Hri-bar,
Glasbeni izvajalec:
Jan Plestenjak, Marko Vozelj, Tanja Žagar
Spletna stran:
24ur.com, rtvslo.si, zurnal24.si.
4
kričač /marec 11/

foto: Sandi Fišer
Dragan Bulič ga je letos oddal Janezu Hočevarju
Sašo Hribar pravi da se bo po viktorje še vračal
vodtsvo zadovoljno z izplenom
muzikajeto je zakon
tudi Boštjan Romih ga ima
nova medijska osebnost Ana Tavčar
/marec 11/ kričač 5

programski svet RTV
tekst in foto: Darko Koren
Janez Lombergar
direktor Televizije Slovenija
Programski svet Radiotelevizije Slovenija je na zadnji seji dal soglasje k imenovanju
Janeza Lombergarja za direktorja Televizije Slovenija. Podporo mu je dalo 18 svetnikov,
proti imenovanju pa so bili trije člani sveta. Janez Lombergar je bil na mesto direktorja
imenovan s 1. marcem.
Lombergarja je za kandidata predlagal
generalni direktor Marko Filli izmed štirih
prijavljenih na razpis. O Lombergarju je Filli
dejal, da je človek z bogatimi izkušnjami na
področju vodenja in je tudi v času, odkar je
vodil Televizijo Slovenija kot vršilec dolžnosti,
pokazal dobre rezultate. Po njegovem
mnenju je Lomberga, ki je kot vršilec
dolžnosti vodil Televizijo Slovenija od septembra
lani, tudi izreden programski
ustvarjalec z občutkom za programe z vsebinskega
in estetskega vidika.
Kot prioritetne naloge je Lombergar na
seji med drugim izpostavil kakovost programov,
izboljšanje medsebojnih odnosov
zaposlenih in prenovo dnevno-informativnih
oddaj, več pozornosti pa bo namenjene
tudi manjšinskim programom. Po njegovem
mnenju se mora Televizija Slovenija
kot javna televizija mnogo bolj zavedati
svojega poslanstva, kot se je to dogajalo
doslej.
Lombergar je na seji odgovarjal na številna
svetniška vprašanja in med drugim
dejal, da je o gledanosti po ponovni uvrstitvi
nekaterih oddaj na program treba
počakati nekaj časa, da se le ta dvigne.
Pojasnil je, da se gledanost Dnevnika počasi
dviguje, in napovedal, da se bo povečevala
vse hitreje. Vsebinska prenova dnevnika
se po njegovih besedah že odvija, jeseni
pa bo na televizijskih ekranih moč opaziti
tudi novo grafično podobo.
Programski svet je na seji obravnaval
tudi finančno stanje zavoda, kateremu se
letos zaradi zapleta okoli višine rtv-prispevka
obeta izpad dohodka iz tega naslova.
Svetniki so pozvali vlado, naj jih seznani
s svojimi ukrepi za kritje izpada, presojala
pa se bo tudi odgovornost nadzornega
sveta pri tem zapletu.
Marko Filli in Janez Lombergar
Razpravo o nastali situaciji je zahtevalo
pet članov programskega sveta
Radiotelevizije Slovenija (RTVS) s prvopodpisanim
Matevžem Casermanom. Skupina
svetnikov namreč meni, da sta vodstvo in
nadzorni svet zavoda soodgovorna za petmilijonski
finančni primanjkljaj, ki je nastal
zaradi luknje v pravni podlagi za izplačevanje
in višino rtv-prispevka v januarju. Kot
je navedel Peter Jančič v obrazložitvi
pobude, nihče iz zavoda ni reagiral in
zastopal interesov zavoda, ko so v novembru
lani iz zakona o izvrševanju proračuna
Republike Slovenije črtali določbo o višini
rtv-prispevka.
Po njihovem mnenju je nadzorni svet
soodgovoren, ker je v začetku decembra
pri potrjevanju finančnega načrta zavoda v
celoti spregledal, da v zakonu ni več najpomembnejšega
prihodka zavoda, ki na letni
ravni znaša 80 milijonov evro. Zato je bilo
omenjeni zakon nemogoče pravočasno
popraviti.
Generalni direktor RTVS Marko Filli je ob
tem poudaril, da je RTV žrtev nekega zaporedja
dogodkov, na katerega niso mogli
vplivati. Zato je vodstvo zavoda tudi vložilo
pobudo za presojo ustavnosti zakona o
izvrševanju proračunov RS za leti 2011 in
2012 in novele omenjenega zakona v členih,
ki opredeljujejo višino rtv-prispevka, v
naslednjem koraku pa zahtevalo od vlade,
naj ta izpad dohodkov krije.
Temu je programski svet dal soglasje in
sprejel sklep, s katerim vlado pozivajo, naj
jih seznani z ukrepi in rešitvami kritja izpada
dohodkov zavoda v januarju 2011 zaradi
zapleta glede višine prispevka.
6
kričač /marec 11/

nadzorni svet RTV
tekst in foto: Darko Koren
Skrb za poslušanost
in gledanost programov
Nadzorni svet RTV Slovenija (NS), ki ga vodi mag. Lenart Šetinc, se je od nastopa svojega
mandata pred dobrim letom dni do zaključka poslovnega leta 2010 sestal na 10-
ih rednih sejah, eni izredni in eni korespondenčni seji. Člani so se sestajali tudi v okviru
delovnih telesih NS na skupaj 22-tih sejah. V enajstih mesecih delovanja je sprejel več
kot 100 vsebinskih sklepov, od katerih je bila le realizacija treh prenesena v leto 2011.
Ti sklepi so vezani na evidentiranje poslovnih sprememb v povezavi s finančnimi naložbami,
načrt koriščenja sredstev iz kupnine delnic in obveznic v lasti RTV SLO v obdobju
2011-2014 in strategijo razvoja RTV Slovenija 2011-2014. To je med drugim zapisano
v poročilu o delu, ki ga je NS posredoval v parlamentarni pregled in potrditev.
V najbolj skrčeni obliki bi zapisano povzemalo, kar se je dogajalo,
največkrat v mali sejni sobi, v četrtem nadstropju televizijske
hiše na Kolodvorski. Seveda pa to ne odraža dela vseh enajstih članov,
ki je bilo vloženo v iskanje rešitev, ki zadevajo poslovanje hiše,
nad čemer bedi NS. V ospredju njihovega dela je namreč sprejemanje
odločitev o trošenju denarja, določanje cen hišnim storitvam,
odločanje o tarifah in drugih pogojih oddajanja programov, nadziranje
poslovanja hiše nasploh in vodenja poslovnih knjig in nadzor
nad zakonitostjo dajanje soglasij k vodenju, če strnemo le najbolj
pomembno.
Vse našteto se je namreč moralo dosledno in odločno udejanjati
v času menjave vodstva v javnem zavodu, kar je bila svojevrstna
zgodba v dosedanji hišni zgodovini in zagotovo tudi za NS obremenjujoča
delovna okoliščina, v času stavke zaposlenih v javnem
sektorju, težavah in zapletih s pripravo PPN za letošnje leto, prehodu
iz analognega na digitalno oddajanje signala in podobno.
Vseeno pa je nadzornikom uspelo sprejemati vse potrebne odločitve,
od sprejema finančnega načrta in letnega poročila za leto
2009 in na zadnji seji tudi za leto 2010, do realizacije sklepov, ki so
usmerjeni v pomoč vodstvu pri izboljševanju kakovosti programskih
vsebin oziroma vsega, kar lahko prispeva k boljši poslušanosti
radijskih in gledanosti televizijskih programov.
Seveda pa je bila zadnja seja NS še posebej aktualna, saj so nadzorniki
pomagali iskati rešitev v zvezi z izpadom prihodka zaradi
zmanjšanega prispevka RTV v februarju, kar povzroča javnemu
zavodu nemalo težav pri poslovanju. Gre namreč za izpad skoraj
okroglih 5 mio evrov, kar naj bi izterjali od države, zagotovo pa v
tem obdobju tolikšna prihodkovna vrzel narekuje skrajno racionalizacijo
naložb in tudi bolj varčno poslovanje nasploh, k čemur se
je vodstvo hiše že zavezalo.
/marec 11/ kričač 7

civis
tekst in foto: Darko Koren
Žirije za medijsko nagrado
CIVIS zasedale v Ljubljani
Radiotelevizija Slovenija je februarja in marca gostila pet mednarodnih žirij s skupaj
70 člani, ki so izbirali najboljše programske stvaritve radia, televizije in spletnih strani
s tematiko integracije in sožitja v letu 2010.
Nagrade Civis podeljujejo že dve desetletji
in veljajo za najbolj prestižne na
področju tematskih avdiovizualnih dosežkov
v Evropi. Nagrajujejo vse žanrske
zvrsti, ki prikazujejo probleme in dosežke
na področju integracije tujcev v Evropi,
življenje manjšin, uveljavljanje človekovih
pravic, sožitja in čezmejnega sodelovanja.
Na natečaj za nagrade Civis se letno prijavi
do 700 audiovizualnih izdelkov.
Civis je medijski konzorcij v katerega so
vključene vidne članice Evropske radiotelevizijske
zveze (EBU), zlasti z nemškega
govornega področja, pa tudi druge, ki se
posebej zanimajo za vprašanja integracije
in manjšin, med njimi tudi Radiotelevizija
Slovenija.
Pred dvema letoma, ob predsedovanju
Slovenije Evropski uniji, je Ljubljana že
gostila Civisovo prireditev Evropski forum
in slovesno podelitev Civisovih nagrad, ki
so jo neposredno prenašali v več državah.
Letošnja prireditev in podelitev nagrad v
Ljubljani izbranim nagrajencem bo 26.
maja v Berlinu.
Člani žirij, ki so zasedali v Ljubljani so
ugledni ustvarjalci, uredniki in medijski
izvedenci iz vse Evrope. Med najbolj znanimi,
ki vodijo zasedanje letošnjih žirij je
znameniti nemški TV avtor in voditelj Frank
Elstner, ugledna igralca Suzanne von
Bordody in Miroslav Nemec, direktor radia
BR dr. Johannes Grotzky. Člani žirije pa so
znani in uspešni radijski in televizijski
moderatorji, direktorji in glavni uredniki iz
Nemčije, Švice, Avstrije, Velike Britanije,
Italije in Slovenije. Žirije bodo ob pomoči
direktorja Civisa Michaela Radixa in njegovih
strokovnih sodelavcev zasedale v prostorih
Slovenske akademije znanosti in
umetnosti v Ljubljani.
RTV Slovenija je za letošnjo medijsko
nagrado CIVIS prijavila dva prispevka:
Gradimo suženjstvo Jelene Aščić in dokumentarno
oddajo Slovene’s:Slovenci Maje
Senekovič.
ocenjevalce del sta obiskala tudi Miha Lampreht in Suzana Vidas Karoli
žiranti ocenjevalci radijskih programskih presežkov
8
kričač /marec 11/

seminar
tekst in foto: Vida Levičar
IMATS – London 2011
V začetku letošnjega leta je bil v Londonu make up seminar - International make-up
artist trade show, ki sta se ga udeležili Vida Levičar in Marija Kermelj iz Oddelka oblikovanja
maske.
International make-up artist trade show je največje svetovno
srečanje maskerjev, umetnikov prodajalcev in navdušencev. Na
seminarju so predstavljane make up prednosti iz mode in filma.
Vključno z nagrajenci (Oscar, Bafta in Saturn) pa zagotavljajo
izobraževanje in demonstracije na IMATS. Vrhunec seminarja je
predstavitev novih izdelkov in prodaja le teh.
Na seminarju so bili zbrani najboljši svetovni mojstri s področja
maske. Na prizoriščih so se odvijale predstavitve »air brush« tehnike,
novih materialov. Poudarek je bil na HD tehnologiji. Tako kot
pri tehnologiji, je tudi na področju maske viden napredek pri materialu
in znanju, ki ga moramo obnavljati oziroma pridobivati.
/marec 11/ kričač 9

akcije
RC RTV Koper - aktivni soustvarjalec
življenja na Primorskem
Osebnost Primorske in Gospodarstvenik Primorske, ki ju že vrsto let v zglednem sodelovanju
organizirata Radio Koper in časopisna hiša Primorske novice, sodita med najpomembnejše
dogodke v regiji.
Osebnost Primorske 2010 je pod skupni
imenovalec človečnost in pogum postavila
dvanajst finalistov, mesečnih zmagovalcev,
po izboru poslušalcev Radia Koper in
bralcev Primorskih novic. Letos smo na
slovesni podelitvi v Avditoriju Portorož letnemu
zmagovalcu podelili nagrado zlato
jabolko, delo akademskega kiparja
Boštjana Drinovca. Največ glasov so naši
poslušalci in bralci Primorskih novic namenili
gasilcu Petru Ventinu, ki je v katastrofalnih
poplavah lanskega septembra s številnimi
drugimi gasilci, pomagal reševati
življenja in premoženje prizadetih. Posebej
se nam je vtisnil v spomin med reševanjem
dveh italijanskih državljanov, ki jima je
deroča reka Dragonja odnesla avto in sta
splezala na drevo, in življenja gospe, ki je
bila v viharni noči ujeta v vinogradu.
Poklicni gasilec Gasilske brigade Koper je v
čustvenem govoru ob prejetju zlatega
jabolka svojo nagrado posvetil vsem svojim
stanovskim kolegom, ki tudi v najhujših
primerih vselej nesebično pomagajo.
Slavnostno podelitev, ki jo je neposredno
prenašal slovenski program Radia
Koper, so programsko obogatili Tinkara
Kovač, Obalni komorni orkester in igralec
Gojmir Lešnjak Gojc, vse niti pa je izvrstno
povezala novinarka in izkušena voditeljica
prireditve Nataša Benčič.
Letošnja akcija glasovanja za mesečne
finaliste je v polnem teku in prihodnje leto,
bomo v januarju razglasili že sedmo
Osebnost Primorske.
Osebnost Primorske 2010 Peter Ventin z zlatim jabolkom (foto: Zdravko Primožič)
15. marca pa smo v novogoriški Perli
sklenili že štirinajsto skupno akcijo Radia
Koper, TV Koper in Primorskih novic . Gre
za izbor najuspešnejših gospodarskih
družb, zasebnikov in vodilnih osebnosti
primorskega gospodarstva, ki ga medija
opravljata na osnovi realnih kazalcev
gospodarske uspešnosti, končni izbor pa
opravi komisija, sestavljena iz novinarjev
Osebnost Primorske 2010; voditeljica Nataša Benčič z mesečnima nagrajencema za september
in oktober: gasilcem Petrom Ventinom in logopedinjo Katjo Bucik
10
kričač /marec 11/

tekst: Maja Kirar
Osebnost Primorske, mesečni nagrajenci z voditeljico Natašo Benčič in Gojmir Lešnjak Gojc v vlogi gasilca Vinka (foto Zdravko Primožič)
uredništev za gospodarstvo. Letošnji
nagrajenci so recesijskemu obdobju navkljub,
ne le ohranili optimizem, ampak ga
tudi nadgradili z dejanskimi rezulatati. Naj
med njimi izpostavimo direktorico tovarne
dvigal iz Ilirske Bistrice,Ano Sedej, ki med
drugimi osvaja tudi rusko tržišče, v njihovem
dvigalu pa se prevaža celo angleška
kraljica. Med petimi nagrajenimi primorskimi
gospodarstveniki je tudi Evgen Kete,
direktor tekstilne tovarne Okroglica.
Njihove avtomobilske podloge so vgrajene
že v vsak sedmi v Evropi izdelan avtomobil.
O tem, kako pomembna je združitev
raziskovalnega dela in gospodarstva pa
priča nagrada Primorski um, ki smo jo letos
podelili šestič. Prejela sta jo dr. Darko
Darovec, direktor Znanstveno raziskovalnega
središča Univerze na Primorskem in
strokovnjak na področju sinhrotronskih
merilnih naprav dr. Iztok Arčon z Univerze
v Novi Gorici.
Po slovesni podelitvi nagrad, ki jo je imenitno
povezovala naša koprska televizijka
Karin Sabadin, smo z zanimanje prisluhnili
še strokovnemu omizju. Voditeljici Ingrid
Kašca Bucik in Sonja Ribolica sta pripravili
okroglo mizo z ministrico za gospodarstvo
Darjo Radič, ministrom za družino in
socialne zadeve dr. Ivanom Svetlikom in
ministrom za zunanje zadeve Samuelom
Žbogarjem.
Dobitniki priznanj »Gospdoarstvenik Primorske 2010« z minstri: Darjo Radič, dr. Ivanom
Svetlikom in Samuelom Žbogarjem
Gospodarstvenik Primorske: voditeljica
Karin Sabadin in predsednik Uprave HIT-a
Drago Podobnik (foto: Leo Caharija)
/marec 11/ kričač 11

fotozapis
novi Asker pod Vitrancem
Pokal Vitranc
v reporterski kabini tv Slovenija
v reporterski kabini radia slovenija
vse pod budnimi očesi kamer
pozdravi z višine
leteča radijska reporterka Anja
12
kričač /marec 11/

foto: Darko Koren
vsak na svoji mizi
Planica
TV ekipa na preži
Andrej Stare v elementu
dve legendi; Jože Šlibar in Dare Milič
povsem na vrhu
/marec 11/ kričač 13

počitnikovanje
Cenik počitniških kapacitet RTV Slovenija za leto 2011
Zaposleni na RTV Slovenija, upokojenci, njihovi družinski člani in prijatelji imajo možnost
počitnikovanja v naslednjih počitniških zmogljivostih:
• Počitniška hiša v Fiesi ki se nahaja v manjšem zaščitenem zaliv, med Piranom in Strunjanom. Na voljo so 3 in 4 posteljne sobe z
uporabo opremljene kuhinje.
• PTuristično naselje Medini, ki se nahaja v južnem delu otoka Visa v zaselku Milna, leži ob lepem zalivu. Namestitev je paviljonskega
tipa s centralno restavracijo. Bungalovi so opremljeni 3+1 posteljami, skromno kopalnico z WCjem in hladilniki. Bungalovi stojijo pod
borovimi drevesi. Storitev v naselju je polpenzionska.
• PBivalni hišici AC Melany se nahajata v avtokampu-Melany v Istrski vasi Lovrečica. Lovrečica je majhno naselje in pristanišče, ki leži
med Novigradom in Umagom. Dve bivalni hišici sta opremljenih s 4+1 ležiščem, kopalnico in WCjem.
• PRTV Dom v Planici se nahaja v neposredni bližini smučarske skakalnice v ledeniški dolini v severozahodnem delu Julijskih Alp. V domu
so 2 in 3 posteljne sobe.
• PLesena počitniška hišica Čatež se nahaja v naravnem zdraviliškem in športno rekreacijskem središču Terme Čatež, ki ležijo na desnem
bregu reke Save ob avtocesti Ljubljana - Zagreb. Hišica ima 4 + 2 ležišči, opremljeno kuhinjo, kopalnico z WCjem. V ceni je vključenih
5 dnevnih kart za bazene.
Prijava za počitnikovanje
Prijavo na počitnikovanje nam pošljete na izpolnjenem obrazcu, ki ga dobite v Kadrovski službi ali pa v Outlook – Public Folders – All
Public Folders – počitniški domovi-prijavnice, ali na moj RTV -prosti čas - počitniške kapacitete - prijavnica za letovanje. Izpolnjene prijave
pošljite v Kadrovsko službo za ga. Mija Munda tel 43-76, Email: Mija.Munda@rtvslo.si, Tavčarjeva 17 Ljubljana , najkasneje do
19.4.2011. Več informacij glede počitniških zmogljivosti imate na moj RTV, prosti čas, počitniške kapacitete.
Pogoji za počitnikovanje
Pri razpisu za prijave na počitnikovanje v počitniških enotah imajo prednost zaposleni. V primeru, da se za isti termin in isto lokacijo
prijavi več zaposlenih, točkujemo prijavnice skladno s pravili Pravilnika o koriščenju počitniških kapacitet.
Le prijave za letovanje na Visu bo Kadrovska služba posredovala turistični agenciji Relax, ki bo v našem imenu opravljala rezervacije in
plačila. Relax bo našim letovalcem obračunal letovanje po sprejetem RTV ceniku. Pri prijavi boste lahko koristili Relaxove plačilne pogoje
in avtobusni prevoz. Plačila počitniških destinacij, Fisa, Čatež in Lovrečica pa je možno na največ 6 obrokov.
Cenik počitnikovanja
Ob posameznih lokacijah so navedene cene letovanja.
ČATEŠKE TOPLICE
CENIK 2011
število dni
bivanja
JANUAR-APRIL**
NOVEMBER-
DECEMBER**
JUNIJ,
SEPTEMBER
JULIJ-AVGUST
MAJ**,
OKTOBER**
Najem *
brunarice/teden od nedelje do
nedelje-7 dni
7 dni
280 €
(40€ na dan)
329€
(47€ na dan)
455€
(65€ na dan)
301€
(43€ na dan)
Najem med tednom, od
nedelje do petka-5 dni
5 dni
225 €
(45€ na dan)
250€
(50€ na dan)
350€
(70€ na dan)
240€
(48€ na dan)
konec tedna-vikend, od petka
do nedelje-2 dni
2 dni
120 €
(60€ na dan)
140€
(70€ na dan)
160€
(80€ na dan)
130€
(65€ na dan)
V počitniški hišici so štiri ležišča in pomožno ležišče za dve osebi. Cena vključuje najem počitniške hiše in pet kopalniških kart na dan.
Posteljnine ni, po letovanju pa mora najemnik počitniško hišico počistiti. Posteljnino in končno čiščenje se lahko naroči na recepciji, z
doplačilom.
Brunarica je obnovljena in opremljena s klima napravo.
* prednost pri rezervaciji;
** cene za praznike in počitnice bodo objavljene posebej.
14
kričač /marec 11/

FIESA
17.6. – 24.6. 24.6. – 8.7.
CENIK 2011 8.7. – 19.8.
26.8. – 16.9. 19.8. – 26.8.
Počitniške zmogljivosti doma v Fiesi so: dve triposteljne in štiri štiriposteljne sobe.
Štiriposteljne sobe so opremljene s klimatskimi napravami. V vseh sobah so televizijski sprejemniki skupaj z DVD enotami.
Posteljnina je vključena v ceno in jo dobite v domu.
Navedene cene so v evrih in veljajo za najem sobe, turistična taksa pa se obračuna ob izdani napotnici v JZ RTV SLO.
VIS
Tri-posteljna soba / nočitev 23 € 28 € 36 €
Štiri-posteljna soba / nočitev 28 € 38 € 48 €
CENIK 2011
20.4. – 8.6.
14.9. – 5.10.
8.6. – 22.6.
31.8. – 14.9.
22.6. – 6.7.
17.8. – 31.8.
6.7. – 17.8.
Počitniške zmogljivosti v počitniškem naselju Milna so: 18 bivalnih hišic s tremi posteljami in enim pomožnim ležiščem, ter ena soba v
Vili Ani s tremi posteljami.
Navedene cene so za polpenzionsko storitev. Otroci od 0 do 4 let brez uporabe postelje in krožnika letujejo brezplačno, otrok do 12. leta
pa po ceniku. Turistična taksa je vključena v ceno. Doplačilo za polni penzion je 5 evrov po osebi.
BIVALNE HIŠICE AC Melany-LOVREČICA
Odrasli / dan 18,50 € 21,00 € 27,00 € 29,50 €
Otroci / dan 9,25 € 10,50 € 13,50 € 14,50 €
CENIK 2011
11.6. – 25.6.
10.9. – 15.10.
25.6. – 30.7.
13.8. - 10.8.
Najem enote / dnevno 40 € 50 € 55 €
CENIK 2011 16.4. - 11.6. 27.8. - 15.10.
30.7. – 13.8.
Časovni zakup
cca 50 dni
470 € 470 €
Počitniške zmogljivosti v AC Melany so: dve bivalni hišici s kapaciteto štirih postelj in enega pomožnega ležišča.
Navedene cene so v evrih in veljajo za najem bivalne hišice na dan.
V ceno je všteta posteljnina (1 x tedensko), elektrika, voda, parkirni prostor in končno čiščenje. Turistična taksa se plača na recepciji.
PLANICA
CENIK 2011
ODRASLI
Nočitev z zajtrkom 21 €
Polpenzion 25 €
Polnipenzion 31 €
Zmogljivost JZ RTV SLO doma Planica je: dom sprejme 52 oseb. V domu je 23 sob s kapaciteto od dveh do štirih ležišč.
Dom nudi nočitve z zajtrkom, polpenzione ali pa polne penzione. Otroci do 4. leta brez lastne hrane in ležišča pa letujejo brezplačno.
Otroci od 4. do 12. leta imajo 25% popust na zgornjo ceno.
Turistično takso se plača v domu Planica. Zgoraj neveden so cene z vključenim 25% popustom in veljajo samo za zaposlene v JZ RTV
SLO in njihove ožje sorodnike. Cene so enake tudi za dom na Tromeji.
Prijavo na počitnikovanje nam pošljete na izpolnjenem obrazcu, najkasneje do 19.4.2011,
Na naslov Kadrovska služba, Tavčarjeva 17, Ljubljana ali na Email: Mija.Munda@rtvslo.si
/marec 11/ kričač 15

intervju
Arhivsko gradivo
kot terapevtski pripomoček
V Evropski uniji so razvili nekaj uspešnih terapij za lajšanje posledic demence in Alzheimerjeve
bolezni. Med terapijami, ki uporabljajo dosežke visoke tehnologije, najdemo
tudi terapije, ki uporabljajo digitalizirano arhivsko gradivo. Za letošnje mednarodno posvetovanje
arhivskih delavcev v Radencih je vodja Dokumentacije Televizije Slovenija
Aleksander Lavrenčič pripravil predavanje z naslovom »Alternativne možnosti uporabe
arhivskega gradiva – terapija za pomoč starostnikom«, kar smo izkoristili za pogovor.
Od kod ideja, da bi z arhivi pomagali
bolnikom
»Ideja ni moja. V tujini s pomočjo digitaliziranega
arhivskega gradiva že kar nekaj
časa pomagajo starostnikom, ki so imajo
težave z demenco. Terapija pomaga pri njihovem
ponovnem vključevanju v družbo. V
nekaterih domovih za starostnike so
namestili posebno pohištvo z monitorji,
okrog katerega se zbirajo varovanci
domov. To druženje omogoča varovancem
lažje ponovno socialno vključevanje.«
Kaj je pravzaprav starostna demenca
»Demenca je bolezen, povezana z motnjami
spomina, ki se sčasoma slabša; bolezen
torej napreduje, duševne zmožnosti
bolnika pa se zmanjšujejo. Pri bolnikih je
navadno najbolj opazno slabšanje spomina
oziroma nastajanje spominskih lukenj, bolniki
pa imajo lahko tudi težave z govorom,
razumevanjem in presojo. Te težave so
posledica zmedenosti zaradi poslabšanja
zaznavanja kraja in časa. Človekova sposobnost
za opravljanje vsakodnevnih opravil
se izrazito zmanjša, demenca zato prizadene
osebnost, razpoloženje in vedenje
osebe. Oseba, prizadeta z demenco se
težko vključuje v okolje in se sčasoma iz
skupnosti vedno bolj umika. Najpogostejša
vzroka demence sta Alzheimerjeva bolezen
in možganska kap.
Evropsko poročilo o Alzheimerjevi bolezni
pravi, da živi v Evropi skoraj šest milijonov
ljudi med štiridesetim in osemdesetim
letom starosti, ki so oboleli za
Parkinsonovo boleznijo ali demenco.
16
kričač /marec 11/

tekst: C.G.,foto: Milena Rupar
Znanstveniki pričakujejo, da se bo s staranjem
prebivalstva to število v naslednjih
štiridesetih letih povzpelo na deset milijonov
obolelih.«
Ali je demenca ozdravljiva
» Le nekatera stanja. Medtem ko je večina
bolezni, ki se izražajo s simptomi
demence, napredujočih, so nekatera stanja
ozdravljiva. Nekaterim ljudem s simptomi
demence torej lahko delno ali celo popolnoma
odpravimo simptome, če smo odkrili
ozdravljiv vzrok zanje. Najpogostejša
potencialno ozdravljiva vzroka za demenco
sta depresija in neugodno medsebojno
delovanje med zdravili.«
Kako se zdravniki lotevanja zdravljenja
»Zelo različno. Pri zdravljenju demence
velikokrat pomagajo tudi sodobne elektronske
naprave, ki jih razvijajo v posameznih
projektih. V projektu Rosetta so se
osredotočili na razvoj »inteligentnega okolja«,
ki pomaga pacientom pri njihovem
vsakdanjem življenju. Izpopolnjeni sistem
za zgodnje zaznavanje zazna nepravilne
spremembe pri obnašanju pacientov in
sproža alarm za posredovanje. Drugi
sistem, “Short Term Monitoring”, ki so ga
razvili na Nizozemskem, tudi pomaga ljudem
z demenco pri njihovih vsakdanjih
opravilih. “Touch screen” pomaga z alarmom,
ki se sproži, ko mora bolnik zaužiti
obrok. Pričakujemo lahko, da bodo zdravstvene
in oskrbovalne ustanove uporabljale
moderno tehnologijo pri svojem delu,
saj bodo tako omogočile bolnikom bolj
samostojno življenje, hkrati pa znižale
stroške svojega delovanja. Tehnologija
pomaga tudi pri pomoči bolnikom s
pomočjo uporabe avdiovizualnega gradiva
– fotografije, slike, filmi in podobno.«
Preprosto povedano: pregledovanje starih
slik naj bi bilo uporabno v medicini
»Zabava in koristnost. Eden izmed načinov,
kjer lahko zabavo pri iskanju starih
posnetkov povežemo z uporabnostjo, je
tudi možnost, da si starostniki ogledajo
posnetke iz svoje mladosti ali drugih obdobij,
ki so jih doživeli.«
V svojem predavanju omenjate tudi pojem
»Miza, pripovedovalka zgodb« oziroma
»Storytable«, ki pa je pri nas povsem
neznan…
»Storytable« je kos pohištva, ki je posebej
oblikovan tako, da ga uporablja od ene do
šest oseb. »Miza, pripovedovalka zgodb«,
kot bi lahko omenjeni kos pohištva nekoliko
nerodno prevedli v slovenski jezik, je po
obliki in delovanju prilagojena starejšim
osebam. Delo z njo je preprosto, saj sta
potrebna le dva gumba, da si starostniki
ogledajo različne vsebine, fotografije,
pesmi, glasbo in filmske posnetke od dvajsetih
do osemdesetih let dvajsetega stoletja.
Posebna oblikovanost pohištva omogoča
ogled v skupini, hkrati pa miza, pripovedovalka
zgodb, s svojim videzom, ki bolj
spominja na starejši tip televizorja, ne povzroča
strahu pred sodobnimi računalniki. »
Bolniki vstopajo v interakcijo
»Starostniki lahko komentirajo zgodbe
ali pa zgodbe prebudijo spomine, kar vodi
v živahne pogovore okrog mize, pripovedovalke
zgodb. Pogovore lahko vodijo ali
usmerjajo strokovno usposobljene osebe
ali pa oskrbovanci domov sami. Miza, pripovedovalka
zgodb, zbližuje ljudi in zmanjša
socialno izoliranost ter z zabavnim urjenjem
vpliva na izboljšanje spomina.«
Naprava torej zaustavlja napredovanje
demence
»Tudi tako bi lahko temu rekli. Vendar pa
naj opozorim, da pri tem ne gre zgolj za
gradivo iz arhivov. Dodatne možnosti vidimo
v povezavi s spletom, ki omogoča pridobivanje
novega gradiva oziroma posredovanje
gradiva novim uporabnikom.
Interaktivna uporaba omogoča komentarje,
posredovanje zgodb drugim »omizjem«
in vzpostavljanje nove socialne mreže.
Starejši ljudje so zakladnice izkušenj, informacij
in zgodb, ki so se včasih prenašale
ustno. Danes pa jim tehnologija omogoča,
da to vedenje delijo tudi z drugimi.«
Velik poudarek dajete digitaliziranju arhivskega
gradiva…
»Znanstveniki govorijo o treh stopnjah
digitalizacije. V začetku je šlo samo za
dostopnost. Ko zgolj dostopnost ni bila več
dovolj, smo se zavedli kriterijev, ki so
pomembni za izbiro vsebine in za organizacijo
digitalnega procesa. Tretja stopnja
pa se razvija sedaj: najbolj pomembna pri
digitalizaciji je pomoč uporabnikom.«
Kriteriji pa so različni.
»Vsekakor. Tudi iskanje profilov uporabnikov
je zelo pomembno, zato so bile izvedene
raziskave o zahtevah uporabnikov in
oblikovani ustrezni vmesniki. Gradivo na
spletu raziskujejo različne skupine ljudi z
različnimi kulturnimi cilji in različnimi
stopnjami zahtevnosti. Mnogo uporabnikov
je na spletu predvsem zaradi zabave.
Pri raziskavah o ciljnih skupinah so se
pojavila posamezna presenečenja; avdiovizualno
gradivo se je izkazalo kot zelo koristno
pri učenju tujih jezikov, saj so uporabniki
z ogledom pridobili nazorne prikaze
različnih govornih položajev, mimike
govorcev in široko paleto različnih narečij
in naglasov.«
Torej lahko govorimo o uporabnosti arhiva
pri spominski terapiji
»Seveda. Ta je zelo velika. Spominska
terapija zahteva redna srečanja. Izkušnje
pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo in
demenco kažejo, da se z uporabo spominske
terapije upočasni degradacija spomina,
bolniki se lažje spopadejo z depresijo, ki je
posledica samo izključevanja iz družbe
zaradi bolezni, uspešna terapija pa omogoča
njihovo ponovno vključevanje v družbo.
Terapevti uporabljajo različno gradivo (od
predmetov, fotografij do glasbenih posnetkov),
vendar je uporaba televizijskih posnetkov
zaenkrat še omejena, kljub dejstvu,
da je televizija predstavljala pomembno
vlogo v prostem času od šestdesetih let
naprej.«
Toda dostop do televizijskega gradiva je
še vedno v marsičem omejen.
»Tako je. Za je eden od ciljev projekta
EUscreen omogočiti uporabnikom dostop
do gradiva za različne namene. Če hočemo
to doseči, pa ni dovolj samo, da gradivo
ponudimo na ogled, ampak ga moramo
opremiti tudi z ustreznimi podatki in zagotoviti
primerna orodja, ki omogočajo iskanje
po vsebini in ogled posnetkov.
Televizijsko gradivo bo znanstvenikom v
pomoč tudi pri raziskavah procesov staranja,
saj lahko posamezne televizijske zvezde
in nastopajoče v oddajah spremljamo
skozi dolga obdobja. Na ta način lahko
raziskovalci pridobijo dragocene podatke
in EUscreen se lahko izkaže kot velika zbirka
podatkov za zdravstveno stroko, ki niso
dostopni nikjer drugje.«
/marec 11/ kričač 17

in memoriam
Stojan Požar (1926 – 2011)
Vez Stojana Požarja
z Radiem Maribor je
bila močna in neprecenljiva
že prej, preden
je leta 1978 kot podpredsednik
tedanje
mestne socialistične
zeveze delovnih ljudi
postal njegov direktor
in glavni urednik.
Druga polovica
sedemdesetih let je klicala
po preseganju
obstoječih okvirov ter
po kakovostnem preskoku
radijskega dela.
Za uresničitev takih načrtov je bil najbolj primeren družboslovec, ki
se je dodobra preizkusil z vodenjem mestne skupščine, tankočutnost
za to občutljivo področje pa si pridobil tudi s sodelovanjem v
uredniškem odboru mariborske literarne revije Dialogi.
Pred radijsko vodstveno ekipo Stojana Požarja se je tedaj postavila
zahtevna naloga širitve in tehnične posodobitve radia, ki je v
starem emstnem jedru na Koroški cesti 19 vztrajal vse od konca
druge svetovne vojne. Ideja o izgradnji radiotelevizijskega centra
je bila tedaj stara že več kot poldrugo desetletje vendar se ni premaknila
dlje od idejnega načrta. Marca 1979 se je na svoji prvi seji
sestal gradbeni odbor, to je bil pomemben korak na poti uresničevanja
izgradnje regionalnega centra tedaj še ljubljanske radiotelevizije.
Najprej je bilo treba doseči, da se je del zbranega prispevka
v višni treh odstotkov namensko usmeril v realizacijo mariborskega
projekta. Šlo je za zahtevno nalogo ob kateri so prišle do izraza
Požarjeve sposobnosti prepričevanja in uveljavljanja moči tehtnih
argumentov.
Danes lahko zanesljivo rečemo, da je bil projekt RTV centra pod
Pekrsko gorco največji vložek v elektronski medij po tistem, ko je
mariborski mestni svet pod vodstvom župana dr. Alojzija Juvana
leta 1938 na Teznem odkupil zemljišče za izgradnjo relejne postaje
Radia Ljubljana, s katero so želeli omogočiti nemoten sprejem
tedaj edinega slovenskega radijskega signala v občutljivem obmejnem
območju.
Kljub zapletom so ob koncu leta 1985 odprli RTV center pod
Pekrsko gorco. Stojan Požar je tako radio kot televizijo Maribor
popeljal čez Dravo, v okolje bistveno boljših delovnih pogojev in
novih možnosti. Malce pred svojim šestdesetim rojstnim dnem se
je upokojil in s sklenjeno investicijo z današnjega zornega kota
vredno okoli 5 milijonov evrov dopolnil aktivno delovno obdobje.
Z velikim veseljem se je vračal pod Pekrsko gorco, redkeje kot
obiskovalec radia, pogosteje kot sprehajalec tod mimo, vedno pa je
čutil z nekdanjimi sodelavci in okoljem v katerem je nadvse uspešno
dopolnil svoje ustvarjalno človeško poslanstvo.
Stane Kocutar
Zmago Ajhmajer
Radijski voditelj,
napovedovalec, povezovalec
številnih javnih
prireditev Zmago
Ajhmajer je dolga
desetletja skorajda
poosebljal Radio
Maribor.
Rodil se je v Mari -
boru leta 1955 in del
otroštva preživel v
Kersnikovi ulici 5, v
soseščini olimpionika
Leona Štuklja. In če so
mu sojenice kaj položile
v zibko, potem je
bila to zanesljivo prerokba popolnega radijstva ter intenzivnega
a žal ne preveč dolgega življenja. Zmago je zrasel v novinarja,
moderatorja, napovedovalca – skratka v živo legendo Radia
Maribor. Bil pa je še več – leteči reporter, propagandist, allrounder,
rocker in samouk v katerem je prepoznal izrazit radijski
talent tedanji urednik Roman Lobnik, častitljiv gospod, na nek
način njegov radijski oče, Zmago pa v tej relaciji precej vdan,
čeprav ne ravno nenaporen radijski sin.
Tak kot je bil ni mogel biti prav nič drugega kot radijec, bil je
ljubljenec mikrofona, človek, ki je predenj zaradi talenta in danosti
stopil sproščeno in samozavestno kot malokdo. Čeprav se je
njegova radijska zgodba uradno začela 21. decembra 1979, ko se
je na Radiu Maribor formalno, redno zaposlil, pa se je zanj radijski
čas začel veliko prej. Slabe tri mesece po 18. rojstnem dnevu
je v oddaji Reportaža dneva objavil enega prvih, če ne morda kar
prvi reportažni zapis z naslovom: Kam po osnovni šoli Bilo je
18
kričač /marec 11/

prišli odšli
8. junija 1973. Nato je šlo strmo navzgor. V svet radijske slovenščine
ga je, kot je s ponosom in hvaležnostjo poudarjal, uvajala
tedaj prva dama napovedovalstva Milica Katalinič. Bil je redaktor
oddaje Mladi – mladim, pobudnik in voditelj oddaje
Mariborski bruc, ki je beležila utrip življenja med študenti in v
slovenski medijski prostor pospremila legendarno skupinoi Lačni
Franz z Zoranom Predinom. V tistem času je v oddaji Študij in
glasba nastajal tudi radijski mini študentski krimič v katerem je
na Zmagovo pobudo kot inšpektor Najlok Holmič nastopal
rosno mladi Vlado Novak, ob njem pa kot sekretarka Leopoldina
Anica Veble.
Radio ga je prevzel do te mere, da je postal nekakšen epicenter
njegovega življenja, vse je od tam izhajalo in vse mu je vračal.
Ko se večina poslovi od bolj dinamičnega radijskega ustvarjanja
je Zmago z veseljem stopil celo na televizijo. Nikoli ni pozabila
prve lokalne televizije RTM, petelina ki je prezgodaj pel, kasneje
je navduševal, ko je pred kamero mariborčanom ponujal
jurja za dober vic.
Zmagovega radijskega, televizijskega in sploh javnega dela ni
mogoče površno zaobjeti. Še lani ob tem času je napovedoval
knjigo spominov o tem. Bila bi zanimiva in svojevrsten pregled
družabnega življenja v Mariboru v sedemdesetih in osemdesetih.
Žal je ne bo. Še dolgo pa bo ostala legenda o Zmagu Ajhmajerju,
zapriseženem radijcu čigar beseda »čuj, to si pa dobro naredil« je
bila mlajšim vredna več kot honorar za opravljeno delo.
Z zimo je prišla novica o globoki komi in o tem, da je Zmago
že bolj na oni kot na tej strani življenjske črte, toda kanček upanja
je še vedno ostajal in oklepali smo se ga kot se oklepamo
dobrega prijatelja v želji, da nas ne bi zapustil. On pa je počasi
odhajal vedoč, da življenje kot mu ga je za konec izrisala usoda
pač ni življenje, sploh ne zanj, večnega iskalca in zapisovalca njegovih
najbolj živih, srčnih in sončnih plati.
Zahvala
Ob prezgodnji izgubi moža, očeta in dedija, Antona Rožmanca,
upokojenega tehničnega vodjo na RTV Slovenija, se iskreno
zahvaljujem vsem njegovim prijateljem in sodelavcem za izrečeno
sožalje in sočustvovanje. Vsem, ki so ga pospremili na zadnji
poti ter darovali cvetje in sveče se v imenu družine zahvaljujem
ODŠLI V FEBRUARJU 2011
PPE TV SLOVENIJA
MOJCA JELNIKAR – oblikovalka maske
PPE RADIO SLOVENIJA
FRANC PODOBNIK – novinar specialist
TEHNIKA, INVESTICIJE, INŽENIRING
BOJAN BOŠTJANČIČ – projektni inženir
PRIŠLI V FEBRUARJU 2011
PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIA
TOMAŽ CINDRIĆ – oblikovalec zvoka TV/RA produkcije
OE ODDAJNIKI IN ZVEZE
HERMINA HASIĆ – razvojna inženirka
PODROČJE ZA TRŽENJE IN ODNOSE Z JAVNOSTJO
ANA MEDVED – strokovna sodelavka za odnose z javnostjo
ODŠLI V MARCU 2011
PPE TV SLOVENIJA
ROBERT TÖRNAR - oblikovalec zvoka TV/RA produkcije
PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIA
ELENA GANDUSIO - tajnica režije
TEHNIKA, INVESTICIJE, INŽENIRING
MILAN ŽELJKO MILOVAC – inženir projektant
JURIJ VRHOVNIK - inženir strojni energetik
PRIŠLI V MARCU 2011
PPE RADIO SLOVENIJA
DRAGO BALAŽIČ - odgovorni urednik programa
PPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIA
BLAŽ MALJEVEC - glasbeni urednik
EKONOMIKA POSLOVANJA
KAROLINA LOGAR - referentka za obračun RTV prispevka
Žena Olga
Zahvala
Ob izgubi očeta se zahvaljujem vsem, ki ste sočustvovali z
menoj in mi pomagali.
Sandra Brankovič Brecl
/marec 11/ kričač 19

naša leta
Rado Božičnik
Rada je zanesla življenjska pot na RTV Ljubljana leto 1969, ko je kot študent prvega
letnika novinarstva na FSPN opravljal obvezno poletno prakso na Radiu Ljubljana. Prve
izkušnje so bile več kot zanimive, saj je bilo treba že po enem tednu samostojno pripraviti
jutranja poročila. »Dežurni urednik jih je seveda pregledal in dejal, da niti ni
tako slabo, da pa jih bo treba pripraviti bolj skrbno in priti pač nekoliko prej na delo,
kar pa je bilo za študentski živelj kar težko. Toda šola je bila več kot dobra, zato še
danes postavljam radio v sam medijski vrh«, se spominja Rado.
mimogrede še danes mi je tržnica ena od najljubših ljubljanskih
destinacij, začeti delati še kaj bolj resnega.«
Na Silvestrovo leta 1973- Angelca Dečman, Rado, Nataša Dolenc,
strojepiska Angelca, Matjaž Tanko, Jože Cegnar in Jernej Pikl.
Z rodnega Kozjanskega, kjer je obiskoval osnovno šolo na Bučah
in v Kozjem, ga je pot zanesla na celjsko gimnazijo. »Ker sem bil
edini sin v družini, me je oče, ko sem jamral, kako je težko in koliko
zahtevajo profesorji, zmeraj potolažil: ‘Ne sekiraj se sinko, saj je
doma dela dovolj in boš za kmeta dosti pameten’. Toda vrnitve ni,
sem si dejal, uspešno prebrodil lepa gimnazijska leta in se podal na
študij v Ljubljano.«
Večinoma je urednikoval
»To vsekakor drži, saj sem kaj hitro postal ‘starejši’ novinar, ki je
moral poskrbeti za vse agencijske domače novice iz Slovenije in
Jugoslavije za oba televizijska dnevnika in za popoldansko informativno
oddajo, ki se je takrat imenovala TV obzornik. Prav ta
oddaja, pravzaprav vsebine o življenju tako imenovanih navadnih
ljudi in njihovih vsakodnevnih problemih, s katerimi se spopadajo
v svojem okolju, so me že takrat privlačile bolj kot blišč in beda
svetovnega dogajanja.«
Po nekaj letih dela v desku so Radu odgovorni predlagali, da bi
postal turnusni urednik. »Desk je moral takrat, bistveno drugače pa
ni niti danes, poskrbeti za nemoteno pripravo dnevno informativnih
oddaj. Nad tem nisem bil posebej navdušen, saj sem se bal, da
bi tako kot nekateri moji kolegi, zanemaril študij in se zaposlil. To
pa bi bržčas pomenilo ‘adijo pravočasna diploma’. Takrat diploma
pač ni bila nujna za zaposlitev. Tako sem se raje odločil, da bom
namenil več pozornosti pravemu novinarstvu in pristal v notranjepolitičnem,
natančneje v gospodarskem uredništvu. V tej redakciji
sem se v nekaj letih res veliko naučil. Spremljal sem dogajanje v
Na RTV Ljubljana prišel zelo zgodaj
»Moral sem začeti čim prej delati, da sem si zagotovil denar za
preživetje v Ljubljani. Od štetja prometa in še kakšnih podobnih
priložnostnih del prek študentskega servisa ni bilo dovolj denarja,
doma na Kozjanskem pa so tudi težko shajali. Za plačilo bivanja v
domu, skripte in druge študijske potrebščine je pač bil potreben
denar. Krompir, meso in tovrstne dobrote s Kozjanskega pa so bile
tudi čislane med kolegi v študentskem domu.«
Po prvi praksi na Radiu je naslednje leto odšel na Televizijo, kjer
so že delali Drago in Otmar Pečko, Matjaž Tanko in še nekateri
kolegi s faksa in prijatelji. »Seveda se je tudi tu začelo s trganjem
Tanjugovih vesti s teleprinterja in prirejanjem agencijskih novic,
torej s celodnevnimi dežurstvi v dnevno informativnem programu.
Turnusno delo mi je ustrezalo, saj je ostalo še dovolj časa za študij
in druge dejavnosti. Takratna, žal že dolgo pokojna urednika
Dnevnika Jani Rojina in Bogdan Fajon, me nista pustila pri miru in
sta tečnarila, da je treba poleg spremljanja dogajanja na trgu,
Po napornem dnevu v avli RTV leta 2002. Rado, Boštjan Kogovšek,
Katja Ivanušič in Andrej Pečko.
gospodarstvu, v državnih telesih in ustanovah, kot tudi na terenu,
kajti takrat je bila dopisniška mreža po Sloveniji še v povojih. To
leto in pol mi bo ostalo v izredno lepem spominu, saj sem kot mlad
novinar dobil priložnost pripraviti tudi daljše oddaje in analitične
20
kričač /marec 11/

V svoji pisarni leta 2008.
teme. Uspel sem diplomirati, nato pa v ‘vojsko’, kjer nisem izgubil
stika z novinarstvom, saj sem pripravljal televizijske prispevke iz
vojaškega življenja. V glavnem sem se trudil, da ne bi bili preveč
agitpropovski, toda časi so bili takrat pač bistveno drugačni, tako,
da je bilo kar precej razprav, kaj objaviti malo drugače. Po enoletnem
služenju vojaškega roka sem se vrnil med novinarje, nato pa
kmalu nazaj v dnevno informativno uredništvo.«
Skoraj desetletje je delal kot turnusni urednik in nato urednik
Dnevnika. »To so bili lepi časi, saj je bilo zelo živahno. Uredniki so
imeli veliko zaupanja v mlade moči in užitek je bilo delati s ‘špikerskimi’
legendami kot so bili Nataša Dolenc, Ajda Kalan, Jernej Pikl
in novinarji - Janez Čuček, Drago Košmrlj, Janez Stanič, Darko
Marin, Aleks Štakul in Tomaž Terček. Naj omenim le nekatere, naj
mi drugi ne zamerijo, saj bi bilo preveč naštevanja. Tudi ko sem
postal urednik dopisništev, sem sočasno urejal TV dnevnik in
Odmeve. Tako zahtevne oddaje so velik izziv, ki se mu je težko
upreti, če ima novinar željo, motiv in pogum delati na tako zahtevnih
projektih. To je bilo zelo pestro, pa tudi zabavno obdobje, saj se
je spletlo veliko zgodb in anekdot.«
Rado, Ibrica Dervišič in Miro Štebe leta 2008.
Rojstvo Bangladeša
»Takrat smo dali kultnemu lokalčku nasproti Televizije ime
Bangladeš. Ker je bil najbližji, smo vanj zahajali kar pogosto na
kakšno osvežilo in okrepčilo. Ko pridemo neko dopoldne v bife, so
imeli vse poplavljeno, ker je počila vodovodna cev. Nekdo vzklikne:
‘Saj to je tako kot v Bangladešu, kjer so bile takrat katastrofalne
poplave, in ime se je kaj hitro prijelo in je takšno še danes.«
V uredništvo dopisništev ga je zaneslo sredi osemdesetih let.
Urednik je bil Tomaž Terček, razvejana dopisniška mreža po
Sloveniji pa je bila domala že povsem oblikovana. »Da bi bilo bolje
pokrito tudi dogajanje v ljubljanski regiji, je bilo ustanovljeno ljubljansko
uredništvo, popoldansko oddajo o dogajanju po Sloveniji
pa so vodile mlade perspektivne novinarke. Že takrat se je vodstvo
RTV Slovenija zavedalo pomena, ki ga mora javni servis namenjati
lokalnim in regionalnim informacijam. Urednik uredništva sem
postal leta 1988 in ga vodil dve desetletji. Menda sem bil urednik
z najdaljšim stažem na RTV-eju. Legenda dopisniških snemalcev,
moj prijatelj Tine Golob, me je vselej zbadal, do bom dosmrtni
urednik dopisništva, pa se je uštel.«
Rado ni bil nikoli klasični dopisnik, ki poroča iz svojega mesta in
regije, je pa spremljal dogajanje na ljubljanskem območju in pripravljal
reportaže z nekaterih večjih prireditev in analitične prispevke
za informativno oddajo Žarišče, ki je bila nekakšna predhodnica
današnjih Odmevov.
»Kar se mene tiče, je biti urednik dopisništev najlepši poklic na
svetu. Kaj je lepšega za novinarja kot da biva in čuti z ljudmi,
posluša njihove težave, ki jih pestijo iz dneva v dan in jim lahko
celo pomaga. Ni mi bilo večje nagrade kot številni odzivi ljudi, ki
jim s poročanjem pomagamo premagovati stiske. Nešteto je primerov,
ko gledalci telefonirajo v uredništvo in prosijo za naslove
ljudi, ki jim je pogorela hiša, ali jim jo je odnesel plaz, so bili poplavljeni
ali so ostali kako drugače nesrečni, da bi jim pomagali. Ja, to
so stvari, ki zadenejo in ti vlivajo zadovoljstvo, da smo vendarle
naredili nekaj koristnega. Seveda pa je to le delček vsega, kar je
treba vsak dan postoriti. Treba je organizirati delo vseh dopisnikov
in poskrbeti, da je dogajanje po Sloveniji primerno pokrito v vseh
dnevno informativnih oddajah. Še posebej pa sem ponosen na
Slovensko kroniko, ki si je kljub zgodnjemu terminu izborila zavidljivo
gledanost, saj jo povprečno vsak dan med tednom spremlja
okrog sto deset tisoč Slovencev. Ja, pa delati z tako dobro ekipo
dopisnikov je bil res pravi užitek.«
Dopisniki na nogah tudi 24 ur na dan
»Tako kot dopisnik je tudi urednik dopisništva v ‘službi‘ tako
rekoč štiriindvajset ur na dan. Vedno mora biti, ne glede na petek
ali svetek, ponoči ali podnevi, na voljo za obojestransko obveščanje
in dogovarjanje, česa in kako se lotiti in organizirati delo. To je
še posebej pomembno ob nenapovedanih dogodkih kot so potresi,
poplave, neurja, prometne nesreče in podobne nezgode. Ne bom
pozabil noči, ko me je ob približno ob pol treh zjutraj poklicala
Mojca Dumančič. Obvestila me je, da se je zgodilo, česar so se v
Logu pod Mangartom že dolgo bali. S pobočja Mangarta se je vsul
katastrofalni plaz, ki je porušil več hiš in terjal človeška življenja.
Takoj smo stopili v akcijo, da smo že zjutraj pripravili posebna
poročila. Tako je bilo tudi ob poplavah, potresih in drugih hujših
nesrečah. Pa slovenske osamosvojitvene vojne ne smemo pozabiti,
saj smo bili v središču vojnega dogajanja. V izjemno težavnih razmerah,
ko so bile informacijske in prometne povezave otežene ali
povsem prekinjene, smo opravili veliko delo in prikazali slovenski
javnosti, kaj se je dogajalo na terenu.«
Za radio zadošča posnetek govora, za televizijo nujna slika
»Radio je najhitrejši in prvi poročevalec, televizije pa brez slike
/marec 11/ kričač 21

tekst: Jože Skok
pravzaprav ni. Zato je treba narediti vse, da dobi gledalec čim prej
posnetke z dogodka. Včasih je bilo veliko težje zagotoviti čimprejšnjo
sliko, saj je bilo treba film pripeljati v Ljubljano, ga razviti in zlepiti.
Slikovne zveze so bile le z Mariborom in Koprom. Danes je drugače,
saj je tehnologija izjemno napredovala in se je mogoče na dogodek
odzvati zelo hitro. Informatika je prinesla pravo revolucijo. Nič več
Brigita Jeretina in Rado leta 2002.
filma, nič več kaset, snemanje na disk in pošiljanje po internetu, to je
današnja realnost, z malim ‘reportažcem’ pa se je itak mogoče vključevati
v oddaje domala od povsod in v slehernem trenutku. Vse to
zahteva veliko nenehnega izobraževanja in usposabljanja dopisniških
novinarjev in snemalcev, sicer te čas kaj hitro povozi.«
Z dopisniki je treba veliko komunicirati
»Dogovarjati se je treba o delu in se pogovarjati, kako smo opravili
zastavljene naloge, da ne bomo ponavljali istih napak in
pomanjkljivosti. Seveda pa smo samo ljudje, ki nismo nezmotljivi
in delamo napake pri odločitvah kot pri izvedbi nalog. Vendar se
velja nenehno truditi, da bi bilo napak in napakic čim manj. Eden
moji prvih mentorjev Jani Rojina je velikokrat dejal, da ti na napakah
rado spodrsne, včasih že na napakicah.« Z Ibrico Derivišičem
sta bila delovno povezana. »Ja, Ibrica je posebna zgodba. Oba sva
prišla na televizijo isti dan, prvega avgusta 1970. Najini delovni
poti sta bili dolga leta precej prepleteni. Še zlasti, ko sva se oba
znašla v uredništvu dopisništev. Bila sva, lahko rečem, zanimiv in
kar uspešen tandem, saj sva se kot urednik in redaktor dobro
dopolnjevala. Tako dobro sva se poznala, da včasih ni bilo treba niti
povedati, kaj kdo misli in kako bo ukrepal.«
Tudi drugih sodelavcev ni bilo malo. »Samo v dopisniškem uredništvu
sem stalno sodeloval s približno štiridesetimi dopisniki in
snemalci na terenu, da ne omenjam še vseh, s katerimi sem sodeloval
v uredništvih v Ljubljani. Kaj naj rečem o njih Kapo dol! Z
vsemi sem imel navzlic raznim konfliktom, ki jih prinaša delo, odlične
odnose. Z nikomer se nisem razšel skregan, to pa predvsem
zato, ker sem uspel vsem dopovedati, da je moje geslo: ‘služba je
služba, družba je družba, klobase pa so klobase’.«
Anekdot je bilo precej
»Najbolj se še danes nasmejem kakšnim dogodivščinam iz ‘mladega’
obdobja, ko so si starejši kolegi znali privoščiti na račun
mlajših sodelavcev. Nekoč sem šel na teren v ribniški Riko z legendo
slovenske televizije Bogdanom Plešo. Po snemanju nas je direktor
povabil na kosilo v bližnjo Sodražico, kar je bilo takrat povsem
običajno. Z nami je bil tudi tonski snemalec Ljubo, ki se mu je
mudilo nazaj v Ljubljano, ker je imel naslednji dan zagovor diplome.
Čas kosila se je hudo zavlekel, tako, da je Ljubo začel moledovati,
naj vendarle odidemo: ‘Tovariš Pleša, prosim vas, da gremo,
da se še malo pripravim na diplomo’, je tarnal, toda Bogdan se ni
dal motiti: ‘Daj no daj, Ljubo, ne tečnari, če se nisi do zdaj pripravil,
se tudi nocoj ne boš! Če boš padel, boš pač inženir malo pozneje!’
No, Ljubo je kljub temu uspešno diplomiral.«
Za dopisnike je v zadnjem času kar dobro poskrbljeno. »Vsaj kar
se kamer in računalniške opreme tiče, pa tudi vozni park se počasi
obnavlja. Delovni pogoji pa so težavni, teren pač zahteva svoje.
Vse to narekuje nenehno obnavljanje in posodabljanje delovnih
sredstev in opreme, s čimer se izboljšujejo tudi pogoji dela.
Novinarjev za dopisnike ni težko pridobiti, težko pa je pridobiti
dobrega dopisnika ali dopisnico. Zato po navadi pritegnemo mlade
diplomirane novinarje, ki jim nato nudimo ustrezno izpopolnjevanje
in usposabljanje za televizijski medij.«
Sprotno nabiranja moči
»Uredniško delo je kar zahtevno in naporno. Treba je biti v dobri
fizični in psihični kondiciji, kar pa je zaradi specifike dela in
pomanjkanja časa zelo težko. Ne vem, če mi je vedno uspevalo,
toda, kolikor se je pač dalo, sem nabiral novih moči s kolesarjenjem,
tenisom, pešačenjem iz službe. Veliko energije in adrenalina
mi je dajalo samo delo in odlični sodelavci. Gotovo je šport ena od
mojih velikih ljubezni. Ko sem se odločal za novinarski poklic, sem
mislil, da bom športni novinar pri časopisu, pa je potem naneslo
čisto drugače. Pa nič ne de, zdaj se mi zdi, da je bilo tako celo bolje.
Z zimskega dneva ‘Informativcev’ na Soriški planini - Suzana Kozel,
Rado in Živa Rogelj
Na RTV-eju je športno društvo zelo aktivno in organizira več
rekreacijskih možnosti, od bowlinga do smučanja in drugih športnih
iger. Po pogodbi pripada novinarjem tudi pet dni rekreativnega
dopusta, ki ga lahko izkoristi vsak po svoje.«
Letos je Rado Božičnik vstopil v upokojenski stan, kaj pa sodelovanje
z RTV »Znan rek pravi: ‘Nikoli ne reci nikoli’, in tega se bom
držal tudi jaz. Če bo priložnost, se bom rad odzval, če bo potreba
ali obojestranski interes. Za zdaj se bom najprej posvetil stvarem,
ki sem jih predvsem zaradi pomanjkanja časa preveč zanemarjal.
Zdaj so na vrsti tenis, kolesarjenje, avtodom, kakšno križarjenje in
dobra knjiga.«
22
kričač /marec 11/

azvedrilo
SESTAVIL
JOŽE
PETELIN
JOK
IN ----
DRŽAVNA
BLAGAJNA
--- KVARTA,
KVINTA, SEK-
STA ---
POMLADNI
MESEC
POLJSKI
VLAČILEC
PONAZORITEV
KRIST. ROJ-
STVA ZA
BOŽIČ
KRAJ OB
SLOVENSKI
OBALI
NAGN-
JENOST
TERENA
ALPSKA
CVETICA
KANADSKI
SMUČAR
(DANIEL)
OSEBA
NA SLIKI
GRŠKI
MITOLOŠKI
VELIKAN
RUSKI
SKLADATELJ
(IZ ROVKA)
OTO TURK
NAŠ OPERNI
TENORIST
(ERVIN)
BRIGA
IGRALKA
SKRBINŠEK
DEL
RUDNIKA
PLOŠČA IZ
VEČ SLOJEV
SNOVI
PISEC POS-
MEHLJIVIH
TEKSTOV
VENO
TAUFER
PRALNO
SREDSTVO
SLAVNI ITAL.
ŽENSKAR IN
PISEC
PASTIR V
FILMU
“GOSPODAR
PRSTANOV”
PREVOZNO
SREDSTVO
Rešitev nagradne križanke s
svojim nalovom pošljite najkasneje
do 20.4.2011 v uredništvo
na naslov: RTV SLO,
Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana,
(KRIČAČ). Izžrebani nagrajenci
za pravilne rešitve dobijo: 1.
nagrada: 3 kasete ali zgoščenke
ZKP, 2. nagrada: 2 kaseti ali
zgoščenki ZKP, 3. nagrada: 1
kaseta ali zgoščenka ZKP;
Rešitev prejšnje križanke:
SIMONA ŽITNIK. Tokrat smo
izžrebali: 1. NAGRADA: Maja
Možina, Zidani most 8, 8210
Trebnje, 2. NAGRADA: Slavica
Podlogar, Planina pod Golico
3G, 4270 Jesenice 3. NAGRA-
DA: Ani Koprivec - SD,
Komenskega 7, 1000 Ljubljana.
NAGRAJUJE
ZKP RTV SLO
www.rtvslo.si/zkpprodaja/
ZNANI
HRVAŠKI
BOKSAR
(MATE)
TONE
KRALJ
AMERIŠKI
DIRIGENT
(DAVID)
TIHOST, NEZ-
GOVORNOST
JOŽE
GALE
ČRKI MED
J IN M
100 M 2 DRUGI PRI-
IMEK OSEBE
NA SLIKI
ZLOG V
IMENU
KATARINA
OISATELJICA
VAŠTE
AKO
KITAJSKI
DIKTATOR
BOKSARSKO
BORIŠČE
RIMSKA
DVOJKA
GRŠKA
ČRKA
GLASBENIK
SOSS
Kričač vabi vse tiste, ki
vas kaj zanima v zvezi z
delom in načrti RTV
Slovenija, da vodstvu
postavijo javno vprašanje
in uredništvo bo pri
odgovornih našlo in
objavilo odgovore, v
novi rubriki,
Zanima me ...
Vabljeni k soustvarjanju
našega Kričača.
AZRA in ŠAJRA sta ob
pokopu letošnjega Pusta
napovedali prijazno prihodnost
naši hiši. Nekateri posamezniki
pa se bodo morali
malce zamisliti, saj jim prihodnosti
niti tako priznani
napovedovalki nista uspeli
napovedati ali pa sta jo iz
previdnosti raje zamolčali.
/marec 11/ kričač 23

šport/planinci
Košarkarski turnir RTV Slovenija z gosti
V soboto, 19. 2. 2011, je v neposredni bližini RTV Slovenija potekal
košarkarski turnir, posvečen spominu na našega prijatelja in
sodelavca Gregorja Hočevarja. V športni dvorani Centra Ledina
so se tokrat med seboj pomerile ekipe TV Slovenija (program in
produkcija), MMC in povabljena ekipa HRT, vsi skupaj pa so bili že
kmalu po prvem sodnikovem žvižgu enotni, da s turnirjem ali
dvema na leto nadaljujemo tudi v prihodnje.
Z letošnjo izvedbo smo ponovno pogreli zamisel, da naj tudi
tovrstna druženja pomagajo pri medsebojnem sodelovanju. Ne le
znotraj našega zavoda, temveč tudi na področju izmenjevanja
izkušenj z nam bližnjim HRT. Kot vselej, so tudi tokrat prišli z
ekipo, ki je bila kadrovsko pokrita na vseh položajih Tudi s tistimi
najvišjimi, centrskimi, na katerih v amaterski košarki praviloma
zeva praznina. Ali vsaj pol metra prenizki nadebudneži. Tokrat jim
je na papirju najvišjo oviro predstavljal MMC-jev dolski hrust
Robert Kaurin, ki pa zaradi poškodbe ni zmogel prikazati vseh
svojih veščin. Med strelci moštva MMC, ki je medse sprejel tudi
nekdanje sodelavce Teleteksta in RTV Slovenija, je tako končal
skupaj z Jakom Hemlerjem na 2. mestu (13 točk v dveh tekmah),
največ med njimi pa jih je zbral Žiga Korelec (26). Kaurin je sicer z
zadetim prostim metom uspešno odprl prvo turnirsko tekmo med
MMC in HRT, žal pa kmalu skupaj s soigralci podlegel peklenskemu
ritmu, ki so ga narekovali Hrvati. Po prvih dvajsetih minutah
je MMC zaostajal za 7 točk, na koncu pa so eni drugim čestitali pri
rezultatu 44:30 za HRT. Aura njihovega najstrelca je na poti nazaj
v Zagreb sijala okoli Blageca, ki je dosegel 19 točk.
Sledil je intraderbi med MMC (rahlo utrujeni) in TV SLO. Po
začetnem otipavanju in vodstvu slednjih, je hitro prišlo do
povratnega pritiska s strani MMC in po 40 minutah je slavila
ekipa TV SLO v postavi: Čot, Čater, Janič, Luzar, Pöschl, Trdan,
Nežmah in Klavčič, z rezultatom 47:39.
Sledila je odločilna tekma med HRT (spočiti, a rahlo ohlajeni) in
TV SLO (edini, očitno, kondicijsko dovolj pripravljeni za dve tekmi).
Morda je odločilo prav to dejstvo, saj so imeli doslej gostje, glede
na izkušnje iz dosedanjih merjenj moči, prednost. Povabljena
ekipa namreč na turnir vedno pride z najboljšo postavo iz različnih
enot, medtem ko gostitelj nastopa z več ekipami in razdrobljenim
kadrom. Kmalu se je izkazalo, da je bil tokratni strah neupravičen,
in moštvo TV SLO začetnega vodstva, ki je kmalu preraslo
do visokih 20 točk ni več spustilo iz rok. Na koncu je na semaforju
kazalo 58:44. Najboljša strelca pri zmagovalcih sta bila
Pöschl (39 točk) in Trdan (25).
Sledila je še revijalna tekma med združenimi silami RTV
Slovenija in HRT, zmaga pa je tudi v tem primeru ostala doma.
Sončni žarki, ki so sredi februarskega popoldneva v prostorno
dvorano metali snope svetlobe in sence, so vse tekmovalce
pospremili v bližnji lokal, kjer je dogodku sledil primeren konec.
Oziroma veliko bolj pravilno: primeren prehod v nove epizode pod
RTV koši.
Za prisotnost na turnirju se najlepše zahvaljujemo Marjeti
Hočevar, za organizacijo pa članom Športnega društva RTV
Slovenija in generalnemu direktorju RTV Slovenija mag. Marku
Filiju.
Ob Muri je vedno lepo
Pohod ob Muri ob svetovnem dnevu varstva
mokrišč je za nas planince, več kot desetletje, že tradicionalen
, vsako leto pa ga prireja druga država v
kateri tudi domuje Mura. V vasi Križovec, ki leži ob meji
Slovenije s Hrvaško, so naše planince med številnimi
avstrijci in tudi madžari, letos sprejeli hrvaški gostitelji.
Okrog 700 pohodnikov je prehodilo več kot deset
kilometrov dolgo pot ob kateri so videli številne rečne
rokave, mokrišča in seveda vse tisto, kar krasi porečje
Mure v zimskem času.
Polni lepih vtisov smo se vrnili domov, zadovoljni,
da smo preživeli zimsko nedeljo v prijetni družbi in v
naravi, spoznali še en kotiček naše sosede in morda
pripomogli k čimprejšnji vključitvi poplavnih gozdov
in mokrišč ob Muri v konvencijo Ramsar.
Simona Leitgeb in Aleksandra Iglič-Šef
24 kričač /marec 11/