PRENESI: Flosar 2009 - Dijaški dom Drava Maribor

V šolskem letu 2008/9 smo bili v domu:
ravnatelj
Ivan Sagadin
vzgojitelji Vanda Verdnik Bosniĉ
Joţef Jakopina
Vesna Janĉar (svetovalna delavka)
Bojana Kimovec
Zdravko Kramberger
Zdravko Lajh
Simona Lešnik
Kirka Rojko
Zdravko Saviĉ
Jasna Šeneker
Vladimira Vitez
raĉunovodkinja Veronika Horvat
blagajniĉarka Joţica Sever
tajnica
Jolanda Vrhovšek
Marija Somer
vodja kuhinje Maks Ţohar
kuharji
Robert Ferk
Andrej Pirc
Slavko Robnik
pomoĉnice Karmen Fric
Vida Juhart
Marija Pulko
perica
Sabina Ferk
hišnik
Erih Knupleţ
vzdrţevalec Denis Kralj
vratarji
Franc Baznik
Anton Bergauer
Alojz Dajĉman
ĉistilke
Darja Gajser
Barbika Kašman
Marjeta Pirc
Gordana Pulko
Petra Pulko
Suzana Šetar
ĉistilec
Marko Mastnak
pomoĉnika
za raĉunalništvo Darko Domjan
Nenad Ĉikić in veliko dijakinj in dijakov ter nekaj študentk in študentov.

Majsko slovo 2009
Pred vami je Maturantski Flosar – domsko glasilo, ki ga ob vsakem
zakljuĉku šolskega leta naredimo za spomin – vam, ki odhajate, in nam, ki
ostajamo in bomo delali, ustvarjali in se uĉili še naprej. Opremili smo ga s
fotografijami, te pa opremili z vsebinami, ki so jih posamezniki posredovali
dekletom, ki so jih intervjuvala. Zanimalo nas je, kako ste se med seboj klicali, kaj
ste radi poĉeli v domu, kdo vam je všeĉ, kateri predmet v šoli vam je bil najljubši,
kaj ste imeli v domu radi, kaj boste postali in kaj bi bili, ĉe bi se lahko izpolnila
vaša domišljija, dodali pa smo še vaše fraze in priljubljene izreke. Dodatek so
pesmi naših ustvarjalcev in utrinki, ki so jih prispevali vzgojitelji.
Ţivljenje ni pravljica. Ampak mi imamo svojo. Naš dijaški dom ima ime po
reki, ki teĉe skozi naše mesto. DRAVA. Kateri drugi dijaški dom se lahko pohvali
s svojo pravljico Naj vas na poti skozi ţivljenje spremlja ta in še kakšna druga
pravljica, še najbolje bo, da sami ustvarite svojo. Naj vas spremlja sreĉa!
Urednica
Pravljica o Dravi
Bilo je v tistih časih, ko naši pradedje rži in pšenice še niso poznali. Tedaj je
živel ob Dravi na Koroškem zelo bogat ribič. Vse svoje premoženje si je pridobil s
tem, da je pridno lovil ribe v Dravi. Poln hvaležnosti je nekega dne vprašal Dravo:
»Mamica Dravica, s čim naj ti povrnem, ker si mi pomagala do
blagostanja«
Drava je na to odgovorila:
»Pojdi daleč po svetu. Tam v daljnem kraju najdeš ljudi, ki imajo bel in ržen
kruh; od vsakega mi po en hlebec kupi in mi ga prinesi!«
Ribič se je odpravil na pot in prišel v bogate in lepe kraje. Ljudje so tam
jedli, česar on dotlej ni poznal: lep kruhek. Kupil je dva hleba, kakor mu je Drava
velela – naročila. Ko se je vrnil, je vrgel hleb pšeničnega in hleb rženega kruha v
Dravo. – Nato je Drava začela naraščati in je poplavila ves levi in desni breg. Ko
pa je voda odtekla, je pričela zemlja odganjati lepo rž in rumeno pšenico.
Tako so ljudje dobili seme in povsod so začeli sejati rž in pšenico.

avnatelj Dijaškega doma Drava Maribor Ivan Sagadin
Vsako slovo je podobno majhni smrti. Neki konec in neki zaĉetek. Vse, kar ste doţiveli v
našem dijaškem domu, naj ostane v vaših srcih. Vzemite te izkušnje kot popotnico za iskanje
sreĉe v prihodnosti. Tudi vi ste verjetno zaĉutili, da ste prišli v ţivljenju do velike prelomnice.
Pridobili ste si znanje, samozavest, samospoštovanje in, upam, jasno vizijo svoje prihodnosti.
Zdaj se morate odloĉiti, kako naprej. Pojdite po poti, ki vam bo polepšala ţivljenje. Odpirajo se
vam nova vrata priloţnosti, da pridete do zastavljenih ciljev. Vidite pota, kriţišĉa - z vami upamo
in vam ţelimo, da najdete pravo pot sreĉe in uspeha v novodobnem divjem ritmu druţbe.
Pred nekaj leti ste prišli v Maribor iskat uĉenosti in in v dijaški dom po spretnosti za
ţivljenje. Sedaj se boste morali kar hitro nauĉiti prevzeti odgovornost zase: ne bo veĉ
vzgojiteljev, ne veĉ domske kuhinje in še marsiĉesa ne bo. Nekateri boste priĉeli z delom, drugi
nadaljevali s študijem; vedno vam ne bo lahko. Sami boste morali poskrbeti zase. Veĉkrat se
boste z nasmehom spomnili šolskih klopi, domske postelje, prijateljev, vzgojiteljic in
vzgojiteljev. Spomnili se boste tudi, da smo vam govorili o odgovornosti. Vedno te odgovornosti
niste poznali in ste vĉasih kršili domski red. Vendar pa vas velika veĉina pozna odgovornost, ki
se kaţe v vaših doseţkih v šoli in domu. Spomnimo se raznih kulturnih, zabavnih in športnih
prireditev pa drugih priloţnostnih dogodkov in seveda domijade: 1. mesto v streljanju fantje in
dekleta, 2. mesto dekleta v namiznem tenisu in šahu, 3. mesto v odbojki za dekleta , 4. mesto v
košarki in šahu za fante ter doseţki na kulturnem podroĉju: zlata plaketa Urške Štrekelj za prozni
literarni sestavek in bronasta plaketa za pesmi Iris Pokliĉ. In ne nazadnje: tukaj so še vaše akcije
in vaši uspehi v šoli. Ali lahko kdo reĉe, da niste dobri dijaki in Drava dober dom Dijaška
skupnost in predsedstva vzgojnih skupin so nam pomagala pri našem delu, pri oblikovanju
domskega ţivljenja in pri domski prehrani. Vsem, ki ste dobrohotno pomagali krojiti domsko
ţivljenje, se iskreno zahvaljujem za pomoĉ! Sodelavcem se zahvaljujem za delo, za skrb,
zaupanje in za prijetne medsebojne odnose.
V svojem imenu in v imenu kolegic in kolegov izrekam naslednje: ţelimo vam uspešno
nadaljnjo ţivljenjsko pot, naj bo to delo ali študij, povsod si pridobivajte nova znanja, vendar pa
ne pozabite na svoje najpomembnejše poslanstvo – biti ĉlovek. Oprostite nam drobne napake, ki
smo jih vĉasih storili nehote in vĉasih zaradi pomanjkanja izkušenj, vse pa v veri, da delamo
prav in dobro za vas.

Blaž Šauperl, član sveta DD Drava, maturant
Bliţa se dan, ko bo za nas, dijake zakljuĉnih letnikov domsko sonce zadnjiĉ zašlo. Še
zadnjiĉ bomo zaspali v posteljah Dijaškega doma Drava, nato pa se odpravili na popolnoma
novo pot v ţivljenje.
Dnevi v dijaškem domu niso bili le v redu, bili so nepozabni in neponovljivi. Še zmeraj
se zelo dobro spomnim dneva, ko sem prviĉ prestopil prag dijaškega doma. Ne da se opisati,
kakšni obĉutki so bili v meni. Ĉeprav je prevladoval strah pred novimi, popolnoma tujimi obrazi
in novim okoljem, je v meni raslo vznemirjenje, kajti vedel sem, da bodo to najlepša leta v
mojem ţivljenju – prepriĉan sem, da tudi drugi zakljuĉniki mislijo enako ali vsaj podobno.
Predvsem pa bomo pogrešali vse zaposlene v domu. Vzgojitelje, ki ste nam zmeraj stali
ob strani - tudi zaradi vas smo zdaj tako imenovani zakljuĉni letniki; ĉistilke, ki so nam
poskrbele za red in ĉistoĉo; še posebej bomo pogrešali kuharje in kuharice, ki so nam na
kroţnike zmeraj znali priĉarati kakšno preseneĉenje. Zavedamo se, da smo ušpiĉili marsikatero
neumnost in se zahvaljujemo, da ste jih veĉinoma vzeli kot šale. Hvaleţni smo vam za vse, kar
ste nam nudili, za ves trud, ki ste ga vloţili v nas, in za pomoĉ, da smo s šolo opravili najbolje,
kot smo lahko.
Doţiveli smo veliko dobrih, tudi hudih trenutkov, vendar je bilo slednjih tako malo, da
jih lahko zanemarimo. Prepriĉani smo, da nas nikoli ne boste pozabili, saj boste tudi vi vsi ostali
v naših spominih za vedno.
Še enkrat hvala za vse!
PRIJATELJ MOJ!
Si najzvestejši,
zato imam te res najrajši.
Ne zameri mi,
ker pišem ti;
ne morem se premagati,
vse moje misli so namenjene le tebi -
zjutraj, ko sonce me obsveti, in zvečer,
ko luna me zaziblje v lepe sanje.
Zašel globoko v moje si srce -
verjamem ti,
da nehote.
Kaj naj zdaj storim
Lepo mi je in ne želim,
da te iz njega prepodim.
Čuvam te kot lep zaklad,
saj vem,
da tudi ti imaš me rad.
Janja Miheliĉ

Skupina A1
Urška Arnuš, Maruša Breg, Urška Brunĉiĉ, Polona Ĉeh, Doroteja Feguš, Kaja Fošnariĉ, Doris
Grajner, Andreja Homer, Sara Hribar, Manja Kocet, Rebeka Kos, Urška Kurbos, Janina Lotriĉ,
Tina Misloviĉ, Sabina Mlakar, Karmen Ošlaj, Jessica Ropoša, Branka Roţman, Tanja Sgerm,
Klavdija Sinreih, Katarina Škrjanc, Anisa Šribar, Urška Štrekelj, Sandra Vidoviĉ, Jasmina
Voglar, Amanda Zajšek, Katarina Zver
vzgojiteljica Vladka Vitez
Kakor valovi na obalni prod,
tako trenutki naši v niĉ hite:
val na valu za seboj napravi pot
in temu drug za drugim vsi slede.
(W. Shakespeare)

DOROTEJA FEGUŠ, JESSICA ROPOŠA, TANJA SGERM,
SGBŠ SGBŠ SGBŠ
normalno Doroteja Dţesika Tanja
spim spim me ni niĉ tu
druţba hrana sošolci
glasba zgodovina glasbe glasba
Jamiro Quai Mate Bekavac je ţe mimo
profesorica glasbe uĉiteljica klarineta profesorica klavirja
astronavt(ka) koncertna klarinetistka niĉ drugega
»Ne da se mi!« »Kar te ne ubije, te okrepi.« »Saj bo!«
KLAVDIJA SINREIH, URŠKA ŠTREKELJ, SANDRA VIDOVIĈ,
III. gimnazija SGBŠ SGBŠ
Klavdija »Kdo je to« Sandra
spim spim, se tuširam (dolgo) spim
hrana da najdem glasbenikav domu hrana, soba
psihologijo telovadbo petje
moja cimra T. Kramberger, S. Iasinski Sumi Jo
pomoĉnica vzgojiteljice poklic. deformirani alkoh. uĉiteljica petja
igralka odpiraĉ - ko ga potrebuješ slavna operna pevka
»Saj bo!« »Nimam problemov z Povem kdaj drugiĉ.
alkoholom, dokler ga ne
zmanjka.«

Skupina A2:
Barbara Atelšek,Tjaša Borko, Katarina Bulić, Milica Denić, Zora Pridans Ebale
Nikoloska, Dušanka Ferencek, Laura Gabor, Claudija Gomboc, Sanja Korošak,
Manuela Kostanjevec, Ţanina Lamot, Andreja Laznik, Polonca Lipovnik, Danijela
Ljubec, Saša Lorenĉiĉ, Adrijana Murko, Barbara Nemec, Mojca Rojko, Simona
Rubin, Monika Rutnik, Tamara Serec, Danica Sretenović, Ţiva Stojanoviĉ, Anja
Trafela, Barbara Uršnik, Nadja Vakariĉiĉ, Barbara Vidoviĉ
vzgojiteljica Kirka Rojko
Ţe kar nekaj let v moji zgodovini me preganja skrb za naš planet. Zato sem hvaleţna Alu Goru
za njegovo poslanstvo, saj njegov glas seţe do mnogih glav.
Ob razmišljanju v zvezi z ohranjanjem okolja in ĉloveštva se me je dotaknila naslednja misel
mladega ameriškega Indijanca, ki pravi:
VELIKI DUH ME JE POSTAVIL SEM…
DA DOBRO SKRBIM ZA ZEMLJO
IN DA NIKOMUR NE STORIM HUDEGA.

KATARINA BULIĆ, ZORA PRIDANS CLAUDIJA GOMBOC,
II. gimnazija EBALE NIKOLOSKA, SŠGT
II. gimnazija
Katarina Zorlanda Cia
odbojka v telovadnici spim jezim vzgojiteljico Kirko
vzgojiteljice wc cimre
francošĉino matematiko malico (odmor)
The Beatles Jean-C. Van Damme sama sebi
pojma nimam uĉiteljica anglešĉine vodja wellnesa v super hotelu
Nebojša model palaĉinek
»Koji sam ja retard!« Tuler li ši() »Js sm lačna.«
SANJA KOROŠAK, ŢANINA LAMOT, POLONCA LIPOVNIK,
STŠ I. gimnazija BŠM
Sanjek, Regica Ţanina Polona
Tjašine seksualne zgodbe izkorišĉam internet in spim spim
cimre&socimre vĉasih kadilnica sobe
malico filozofija ORA
dr. Tjaša Borko kuhar Robija Simona
svobodni umetnik turist vrtnarski tehnik
poklicni lenuh nevidna …
»Ĉau bau!« Kljuĉi, ĉiki, denarnica. »Šment!«

ADRIJANA MURKO, SIMONA RUBIN, DANICA SRETENOVIĆ,
SGŠ BŠM II. Gimnazija
Afu Simona nimam vzdevka, Danica
druţim se s prijatelji spim niĉ, najraje izven doma
nova soba sobe niĉ
slovenšĉino športno nobenega
ne vem vsi Danica Sretenović
malar brez odgovora maĊioniĉar
profesorica enako gimnastiĉarka
»J…« »Šment!« izreka ni
BARBARA URŠNIK,
BŠM
Barbi
špilam odbojko
fantje
športno
ga. Vladka
veterinarski tehnik
skavtinja
»Bodi to, kar si.«
»Šua!«
KRIVEC SI TI
Dež pada, nebo se temni –
in meni trud zate
tako zaman se zdi.
Prizadeto srce, za katero
si krivec ti,
počasi se trudi,
da te preboli.
Trudim se tudi jaz,
da bi te pozabila,
da bi lahko trdila,
da te nikoli nisem ljubila.
A zdaj, ko sem tik pred tem,
da te dokončno izbrišem
iz svojega življenja,
spet zbujaš v meni
željo poželenja.
Valentina Bokan

Skupina A3
Boţidar Aniĉić, Damjan Denkovski, Matej Dobrevski, Matej Filipiĉ, Matej
Hunjadi, Tadej Ivanuša, Alen Jereb, Nikolaj Klasinc, Darko Kosi, Luka Kotnik,
Dejan Kurbus, Rok Levaĉiĉ, Milan Lukić, Peter Lupša, Aleksandar Matoski, Mitja
Matves, Gregor Nemec, Nebojša Radišić, Vuk Radojković, Dominik Smolkoviĉ,
Luka Sorĉan, Petar Stefanov, Luka Šadl, Leon Tomaniĉ, David Tramšek, Primoţ
Verdinek, Gabrijel Vouri, Luka Ţnidariĉ
vzgojiteljica Simona Lešnik
Razmišljam, katere besede naj napišem v pozdrav ob ĉasu, ko zakljuĉujete šolanje in se
poslavljate od dijaškega doma. Je namreĉ ĉas svetovne gospodarske krize, ĉas vse veĉjega števila
nezaposlenih in splošne negotovosti; je ĉas prašiĉje gripe in neznanih virusov, ĉas, ko je naš
planet vse bolj ogroţen in je vse veĉ nasilja in nestrpnosti med ljudmi.
Zato naslednji apel: Od vas, mladih ljudi, je odvisen nadaljnji razvoj in obstoj tega sveta.
Predvsem vam ţelim obilo ţivljenjskega optimizma in pozitivne energije. Nabirajte ju v toplem
spominu na ĉas, ki smo ga preţiveli skupaj.

MATEJ DOBREVSKI, MILAN LUKIĆ, ALEKSANDAR
II. gimnazija II. gimanzija MATOSKI,
II. gimnazija
Matej Milan Ace
sedim s kitaro dovolilnica za Kolosej daunloudam
postelja ex-Miloyka prosta telovadnica
matematiko biopsihokemijo sovraţim vse
Zora Kirka Rojko NBA košarkarji
prevajalec crazy scientist pojma nimam
matematik še enkrat nori raziskovalec Michael Jordan
»Ne seri!« radioactive decay…*rolleye* »Laĉen sem.«
NEBOJŠA RADIŠIĆ, LUKA ŠADL, PRIMOŢ VERDINEK,
II. gimnazija SGŠ SGŠ
Nebojša Pertuĉa, pjanc Bobnar, Blumba
spim pijem obiskujem mojo Tjašo
sosednja soba postelja konec uĉnih
matematiko matematiko matematiko
G Tofant Denis, Pipi Saul Hudson – Siasah()
matematik keramiĉar, peĉar gradbeni tehnik
Babašvaba bil lastnik Laškega svetovno znan bobnar
»Ovo smrdi…poješču ga!« »Grem se uĉit.« »Veĉ dnara veĉ muske.«

Skupina A4
Nino Bertalaniĉ, Dejan Bratuša, Vedran Brda, Boštjan Breskvar, Alen Ciglar,
Dejan Ĉontala, Dejan Ĉurin, Dejan Gabrovec, David Kerec, Denis Kozar, Mario
Kuronja, Mitja Kustec, Dejan Lebar, Denis Lesjak, Mario Madjar, Blaţ Matjašiĉ,
Michel Nikl, Davor Novak, Aljaţ Rebrec, Marko Sirc, Benjamin Skledar, Dejan
Šijanec, Ivan Štrukelj, Leon Tivold, Aleš Toplak, Blaţ Tušek, Jure Zamuda,
Danijel Zorec, Mitja Zrim
vzgojiteljica Bojana Kimovec
Podarjene so nam »dobre« in »slabe« izkušnje. Ĉe se iz njih kaj nauĉimo, so
vse izkušnje nujno potrebne, da se lahko dvignemo na višji nivo ĉloveškega
razvoja.
Pomni!
Še tako navidezno »slaba« izkustva so neprecenljiva danost tistega, ki nas
brezpogojno ljubi, za naše uĉloveĉenje.

BOŠTJAN BRESKVAR, DENIS KOZAR, MARIO KURONJA,
SGŠ SERŠ SGŠ
Pingo Kozar Malezi, Kuronja
spim spim spim, igrice, se druţim
poloţnica telovadnico avtomat s pijaĉo, sladkarije
!! digitalno tehniko nemšĉino
Rdeĉa kapica nihĉe Siddharta
dimnikar elektrotehnik-elektronik arhitekt
volk iz Rdeĉe kapice milijonar uspešen podjetnik
»Ne da se mi!« ne vem »Gi, boš da za kafe«
MITJA KUSTEC, MARKO SIRC, ALEŠ TOPLAK,
ŢŠM LŠM SGŠ
Mitja Marko Toplak
spim fitnes spim
niĉ dekleta postla
nobenega prakso telovadbo
nihĉe / sam sebi sem všeĉ
mesar lesarski tehnik gradbeni tehnik
niĉ Bojana Kimovec biljarder
Niĉ! »Gremo na pir« »Lahko noĉ!«

Skupina B1
Valentina Bokan, Nina Brezovšek, Nina Fajertag, Teodora Ivanova, Petra Kokol,
Mateja Koren, Ivett Koter, Maja Kovaĉec, Tjaša Krivec, Sabina Kump, Petra
Lukman, Isidora Mandić, Saša Matiĉko, Melita Merĉnik, Aleksandra Milović,
Elena Mirova, Sara Nikolić, Iris Pokliĉ, Tamara Pokrivaĉ, Sandra Prelec, Leja
Ropoša, Petra Ropoša, Miša Štesl, Karmen Vreĉiĉ, Ivana Vudrag, Marina Zemljiĉ,
Lucija Ţnidariĉ
vzgojiteljica Jasna Šeneker
Če sonce srež obsije, bo skopnel.
Le kar na list zdaj pišem, tale spev
bo večen, večen bo njegov odmev. (Li Taipo)
Minevanje se mora dogajati, sicer bi se svet ustavil. A spomin deluje – ti verzi so
mi ostali v glavi iz gimnazijskih ĉasov. In Li Taipo je ţivel pred 2500 leti – pa še
vedno uĉinkuje. Torej obstaja tudi veĉnost. Naj vas ţivljenje ne prestraši.

PETRA KOKOL, IVETT KOTER, ALEKSANDRA
SGŠ SŠO MILOVIĆ,
II. gimnazija
Petra Ivi Mala
spim ali grem ven v druţbi s Petro in Lucijo spim
kopalnica na dve sobi hodnik niĉ
sociologijo oblikovanje niti enega
freedom&easy life sama sebi in prijatelji Kirka Rojko
arhitekt(ka) zrela ţenska, ĉe ne – pedagog ambasadorka ali
vrnila bi se med neandertalce kar sem zdaj Paris Hilton
in lovila slone //Bella v filmu Mrak Chase the dream,
In every life we have some troubles »Bodi to, kar ţeliš biti.« not the competition.
but when you worry you make it
double – so don't worry, be happy.
ELENA MIROVA, TAMARA POKRIVAĈ, IVANA VUDRAG,
II. gimnazija SEŠ SGŠ
Elena Tamĉika Ivana
gledam filme spim spim
moja soba kolegi spanje
ekonomijo, matematiko anglešĉino nobenega
moj tata, C. Santana… sem si všeĉ sama sebi
direktorica banke univ. dipl. ekonomist gradbeni tehnik
pisateljica muca, ker bi me cartali marsikaj
Fala, jasno! Piti, piti pa ne popüstiti!! Gremo pit!

LUCIJA ŢNIDARIĈ,
II. gimnazija
Lu, Lucy
druţenje s kolegicami
moja postla
anglešĉino
uporniki sistema
Bomo videli!
nevidna za en dan
»…zato, ko tak paĉ je!«
Bistvo je očem skrito
Ko naravo vso tiha noč pokrije
in še zadnji žarek sonca je pregnan,
ko vidno se očesu v temo skrije,
mesečina išče pot do tal zaman.
Vsaka barva v črno se prelije,
zdi se, da nikoli več ne pride dan,
kar se v noči pred očmi izmika,
najlepše v srce s čutom slika.
Stopi v takšno temo poln sebe,
ti slepota vzela glasen bo pogum,
prestrašil šum skrivnosten poleg tebe
bo mrzko tvoj obupan in prestrašen um.
Postal boš suženj neprijazne teme,
če ne zaigraš na igro pravih strun,
a ko naučiš se barve brez oči ljubiti,
s srcem slepim znal boš svet čutiti.
Začutiti svet, ki živ te obdaja -
ta stik hrani dušo z energijo.
Spoznanje, da moč narave napaja
tvojo kri in ustvarja obsesijo
do vsega, kar mogočnega obstaja,
tiho riše v misli evforijo:
postati z zemljo in vesoljem eno,
neprecenljivo bogastvo želeno.
Ko veš, da samoumevna ni ne voda
ne bitja ne narava in niti ti
ne zrak, ki ga dihaš, in ne svoboda -
po svoje lahko čisto vse krvavi.
Vse druži pomen, ponos in usoda,
še večni pozabi nič ne ubeži.
Razum, ki tega se jasno zaveda,
ljubiti zmožen se ne spreneveda.
Razum, ki ljubezen pribije na tla,
žareč ugasne ogenj, zlomi lahna krila,
drobi sanjarjenja, trga iz srca
vse, kar mu je slepa mreža pokrila
s čistim razumom, v hipu spozna:
nekoga imeti rad brez pojasnila,
ko na njega napake se ne oziraš,
čeprav jih poznaš, s to osebo umiraš.
Kar ponosno kaže svoj obraz prelep,
največkrat skriva močen strup v sebi.
Zaupati očem in ne začutiti oseb,
pomeni le laži, blodnjo v temi,
pa naj gre za ljubezen, bitja, svet.
Lahko so še bolj globoki kot objemi,
ki jih podarjamo iz srca previdno,
čutimo, da bistvo je očem nevidno.
Iris Pokliĉ

Skupina B3
Petra Arkliniĉ, Lorena Klaser, Nuša Kous, Lidija Krajnc, Sanela Kšela, Damjana
Kukovec, Janja Masten, Janja Miheliĉ, Monika Podgoršek, Tjaša Simonišek, Nina
Štabuc, Daša Štesl, Martina Šulek, Mateja Šulek, Sara Vinkoviĉ, Mihaela Ţibrek
vzgojiteljica Vesna Jančar
SAMOKONTROLA
Nekega dne je bil potres, ki je pretresel celoten zen tempelj, nekateri deli so se celo zrušili.
Mnogi menihi so bili prestrašeni. Ko se je potres nehal, je učitelj rekel: "Danes ste imeli
priložnost videti, kako se mož zena obnaša v krizi. Lahko ste videli, da nisem bil paničen.
Zavedal sem se, kaj se dogaja in kaj moram narediti. Peljal sem vas v kuhinjo, ki je najmočnejši
del templja, in vsi ste preživeli brez poškodb. Moram pa priznati, da sem bil malce napet. Spil
sem cel kozarec vode, česar drugače ne počnem." Eden izmed menihov se je nasmehnil, vendar
ni ničesar rekel. "Zakaj se smejiš" ga je vprašal učitelj. "To ni bila voda, bil je kozarec sojine
omake," je odgovoril menih.
Nismo vĉasih vsi takšni kot ta uĉitelj

Skupina C1
Belšak Jernej, Alen Fajfar, Grega Jakopiĉ, Miha Kelhar, Ţan Koroša, Aleš
Kriţaniĉ, Norbert Küplen, Urban Kurbos, Istok Lah, Nejc Merc, Gašper Mihelin,
Ţiga Mlaĉnik, Davorin Mori, Primoţ Novak, Niko Pelc, Edi Pevec, Uroš Polanec,
Miha Pori, Aleš Prapertnik, Boris Šemen, Marko Šterman, Renato Verlak, Renato
Vesenjak, Simon Viher, Matjaţ Zorjan, Teodor Ţalik, Koloman Ţganjar
vzgojiteljica Vanda Verdnik Bosnič
“RECIKLIRAJ SE – OBNOVI NAJBOLJŠE V SEBI”
To je letošnji slogan Slovenskega zdruţenja za promocijo prostovoljstva.
Namenjam vam ga, ker verjamem, da je v vsakem od vas veliko dobrega, le da to
vĉasih brez razloga prikrivate, oziroma skrivate pred samim seboj in pred drugimi.
Le pogumno in z optimizmom naprej!

ŢAN KOROŠA, ISTOK LAH, NEJC MERC,
SGŠ SERŠ SGBŠ
Ţane Muki Merc, Šalabajzer
se ukvarjam s športom najraje pred domom spim
moja soba spanje punce
športno ni ga glasba
Katja* Bob Marley Damjan Murko
gradbeni inšpektor elektrotehnik-elektronik frizerka
svetovno znan športnik kaj te veš vodil bi pogrebni zavod
“Garaj, nikoli ne odnehaj!” “Odpri mi pir! Daj mi mir!” “Stari, ka pa toti g. Bach
dela! Kapo dol!”
DAVORIN MORI, UROŠ POLANEC, ALEŠ PRAPERTNIK,
SGBŠ SGBŠ ŢŠM
Mori Polanc Ali-G
spim spim nč
postelja, tuš kosilo fitnes
klavir harmonija anglešĉino
isto kot Merc tiste, ki so naredili mature James Lebron
glasbenik profesor veĉni študent
“Ţivljenje je ***, zato Nesposobni so sposobni Piti, piti pa ne
ga imam rad.” onesposobiti sposobne. popustiti!

RENATO VERLAK, SIMON VIHER, MATJAŢ ZORJAN,
SŠGT LŠM SERŠ
Blum Viher Zorjan
spim spim leţim
fitness vzgojiteljica ko noben ne gnjavi
prehrano prosto uro laboratorijske vaje
Zmago Jelinĉiĉ-Plemeniti Amanda in Katarina Zinedine Zidan
veĉni študent mizar maturant (upam)
Goka triletni otrok zvoĉnik na ploĉniku
Luda kuĉa. Bumerang. “Pogledni, kakšna reketa!” “Nemreš biti tak grda,
kot sn jaz lahko pijan.”
TEODOR ŢALIK,
SGBŠ
Dore
spim
kosilo
kontrapunkt
Kamplet
odvisno, kam bom sprejet
profesor harmonije
“Amerika!”
KOLOMAN ŢGANJAR,
SGŠ
Ţgejnar, Sašo
spim, igram proevolution socler
telovadnica
športno
Frank Ribery (Bayern M.)
doctor gradbeništva
kebapĉi
Union – simply clever

Skupna C
Simon Babulĉ, Primoţ Ĉagran, Tomaţ Grosman, Maztjaţ Kocbek, Matej Krajnc,
Sebastijan Kuţner, Niko Matko, Davor Matuš, Mihael Ogrinc, Smajil Okić, Rok
Perc, Boštjan Prelog, Staš Puklavec, Dušan Rajh, Jaka Rakuša, Fabijan Raušl,
Gorazd Riţnar, Denis Serec, Blaţ Šauperl, Branko Šiško, Patrick Andreas Škarjot,
Andrej Štrekelj, Tomaţ Tavĉman, Thomas Vincent Tratnik, Leon Vogrinec, Rok
Vušnik
vzgojitelj Zdravko Savič
MISEL O NAJVEĈJI DEMOKRATIĈNI VREDNOTI – SVOBODI
Jean Jacques Rousseau, francosko-švicarski filozof, mislec razsvetljenstva in pedagog, je o
svobodi kot najveĉji demokratiĉni vrednoti med drugim zapisal:
“Človek je rojen svoboden, a je povsod v okovih… Dokler je ljudstvo prisiljeno, da se pokori in
dokler se pokori, dela dobro; a čim se lahko otrese jarma in se ga otrese, napravi še boljše: kajti
doseže svobodo na temelju istih pravic, na temelju katerih mu je bila odvzeta; ali ima ono
pravico, da jo doseže spet ali pa drugi niso imeli pravice, da mu jo odvzamejo.”

Misel, ki je bila izreĉena ţe pred veliko francosko burţoazno revolucijo 1789. leta, še do danes
ni izgubila svoje aktualnosti, torej po veĉ kot 200 letih!
Literatura: J.J. Rousseau: Druţbena pogodba, Ljubljana 1960 (to delo je imelo najveĉ vpliva na evropske demokrate sploh).
PRIMOŢ ĈAGRAN, DUŠAN RAJH, JAKA RAKUŠA,
SŠGT SGŠ SGŠ
Primoţ Düšan Jakec
igram nogomet igram nogomet pijem pa še kaj
niĉ telovadnica, dikline dobre dekline
ŠVZ matematiko prakso
/ Will Smith Will Smith
kuhar gradbeni tehnik keramiĉar
bogataš rokometaš policaj
“Stari!” 100 ţensk 200 jošk 100 ludi 100 čudi
FABIJAN RAUŠL, BLAŢ ŠAUPERL, BRANKO ŠIŠKO,
SGŠ SERŠ SERŠ
Raušl Šauprla Branko
ni me dosti v domu spim spim
niĉ jedilnica niĉ
gradbeništvo elektroniko prakso
2 Pac James Hattfield nihĉe
gradbenik direktor elektrotehnik-energetik
bi ostal v svojem poklicu trener policaj
“Le enkrat se ţivi.” Nobena ţenska ni tak lepa, Niĉ.
kak sn jst lahko pijan.

ANDREJ ŠTREKELJ, LEON VOGRINEC, ROK VUŠNIK,
SGBŠ SGŠ SERŠ
Andrej Leon Vušnik
spim igram fuzbal bluzim
kopalnica / niĉ
zgodovino, inštrument matematiko matematiko
J.Morrison, A Sandoval / pes
profesor (po bolonjskem sistemu) tesar univ. dipl. inţ. mehatronike
trobentaĉ v Big bandu igralec supermen
“Ne hvali dneva pred noĉjo.” / “Pa ž'!”
ZGODBA O DEKLETU
Mama na ul'co jo je napodila,
ker šole ni nar'dila,
v slabo družbo je zapala
in svet drog spoznala.
Družba jo je medse vzela,
ker droge rada je imela
in ni se bala,
droge vsepovsod po mestu je iskala;
ko denarja več ni imela,
se s prostitucijo ukvarjat' je začela.
In končajmo zgodbo,
ki se z dekletom je začela:
leto dni je še živela,
ker preveč drog je zaužila
nogo od življenja je dobila,
a nato dušo tema je prevzela.
Reci NE drogam!!!
Edi Pevec
Droge so problem.
zato vam povem:
nehajmo si zatiskati oči,
da kot posamezniki nimamo moči,
da dilerjem preprečimo
preprodajo drog
in rešimo tiste,
ki so zapadli v ta začarani krog!

Skupina C3
Dominik Barat, Boštjan Bediĉ, Janez Bezovnik, Matic Burjak, Matej Ĉasar,
Primoţ Ĉernela, Luka Deĉko, Sebastjan Duh, Tomaţ Fras, Simon Gril, Mitja
Ivanĉiĉ, Tadej Janeţiĉ, Miha Kardoš, Danijel Klobasa, Matej KIzocmut, Anton
Lesnik, Borut Ošep, Dejan Paĉnik, Marko Perger, Tadej Peršak, Aleš Pintariĉ,
Marko Pokrivaĉ, Dominik Polanec, Tomi Rantaša, Simon Stepišnik, Mitja Šemen,
Sašo Tomaţiĉ, Denis Vitez, Joţe Voršiĉ, Andrej Vudrag, Boţidar Vudrag, Marko
Zver, Sašo Ţuman
vzgojitelj Jožef Jakopina
Skrbi mu dela glava, veter in trava.

DOMINIK BARAT, JANEZ BEZOVNIK, MATIC BURJAK,
SGŠ SSŠ SŠO
Fris Johnny Buri
se uĉim spim, internet internet, košarka
zašĉita za jogije da me pustijo zjutraj spati internet v sobi
mehaniko športno (ker ne grem) športno
Medo (cimer) Marjan Šarec, Chuck Norris Marko Miliĉ
dipl. inţ. mehatronike nadaljeval bom s študijem veĉni študent
ţigolo Chuck Norris se mi ne sanja
“Še je ĉas.” “Stari!” “Roke v zrak, z vami
je svetovni prvak!”
LUKA DEĈKO SEBASTJAN DUH TOMAŢ FRAS
SGŠ LŠM SERŠ
Daĉ Duh Frasec
spim spim spim
postreţba s hrano fešte postelja
športno umetnost mehaniko
Rossi Sandi Toma Araya (Slayer)
Stroj. tehnik mizar elektroteh. raĉunalniĉar
dirkaĉ arhitekt basist v znanem bendu
/ “Kaj pa te vem!” Omg; “Živi vsak dan, kot
da je zadnji!”

MITJA IVANĈIĈ, ANTON LESNIK, MARKO PERGER,
SSS SSS SGŠ
Mitja Lesnik Frgi
spim spim se druţim s prijatelji
postelja telovadnica dobra hrana (kadar je)
mehaniko matematiko, športno nemšĉino
Einstein sem si všeĉ drugi lahko obĉudujejo mene
pilot dipl. inţ. strojništva delal bom
Sem, kar sem. Sem si všeĉ. nimam domišljije
“Upaj na najboljše, “A bomo še eno zašpilali” “Naj ti je vseeno, glavno,
priĉakuj najslabše.”
da se imaš fajn.”
DOMINIK POLANEC, TOMI RANTAŠA, SAŠO TOMAŢIĈ,
SSS SGŠ SERŠ
Dominik Tomi Sašo
nogomet uĉim spim
svoboda moj cimer internet
nemšĉino mehaniko športno
John Cena moj raĉunalnik Chuck Norris
avtoliĉar univ. dipl. inţ gradb. še kr faks naprej
vojak sem ţe dosegel svoj cilj astronaut
“Carpe diem.” “Uţivaj vsak dan, kot “Kriza.”
bi bil zadnji!”

DENIS VITEZ, BOŢIDAR VUDRAG, SAŠO ŢUMAN,
SŠGT SSŠ SERŠ
Vitez Doza, Boţo Ţuman
poĉivam spim hodim ven
druţba vzgojiteljica druţba
psihologijo SJK prakso
vsi, ki jim gre bolje kot meni Sabina Bob Marley
delo z ljudmi (turizem) avtomehanik elektrotehnik
nimam še takih ciljev niĉ drugega moţnosti je neomejeno
“Ĉe bi lenoba bolela, bi zdaj niĉ takega SOL JAH
leţal v komi.”
RDEĈ BALON
Bojim se, da te bom izgubila
v vsakdanji brezbriţnosti.
Da boš sredi mnoţice odtaval stran
in jaz bom brezupno iskala
modre oĉi med kopico modrih oĉi
in ne bom našla pravega odtenka.
Bojim se,
da bom nekega jutra
na tvoji strani postelje odkrila le nepodpisano sporoĉilo
in parfum,
darilo za rojstni dan,
ki si ga tako preziral.
Kaj ĉe,
se boš kar naenkrat razpoĉil
kot velik rdeĉ balon
in bom zaman iskala drobce
Lucija Mlinariĉ

Skupina D2
Tine Ajlec,Iztok Babiĉ, Matej Barbariĉ, Matic Ĉoh, Tilen Ĉoh, Simon Drevenšek,
Jernej Duriĉ, Tilen Erţen, Marko Gregorc, Uroš Godec, Mitja Golc, Samo
Hanţekoviĉ, Matej Kamenšek, Kristjan Kerec, Sašo Kodriĉ, Marcel Kolariĉ, Matej
Kolariĉ, Joţe Kološa, Tadej Kramar, Mihael Malaĉiĉ, Sebasjan Murko, Matjaţ
Novak, Peter Prša, Damjan Rek, Damir Šajher, Branko Šoštariĉ, Alen Temnikar,
Samo Zajc
vzgojitelj Zdravko Lajh
KRIZA!
Raĉun enostaven – rezultat nepriĉakovan!
CNN-u je neki gledalec poslal ta enostaven izraĉun in razmišljanje:
Naĉrt za obnovo oz. izhod iz gospodarske krize, ki bo plaĉan z denarjem davĉnih zavezancev, bo
stal 700 milijard dolarjev, ki jih bodo vloţili Ameriĉani, + 500 milijard, ki so jih ţe vloţili, +
milijarde evrov, ki jih vlagajo v svoje banke in gospodarstvo evropske drţave.
Da bi laţe razumeli, kaj to pomeni, je naredil enostaven izraĉun:

“Na planetu ţivi 6,7 milijarde ljudi. Ĉe vzamemo samo 700 milijard dolarjev ameriške pomoĉi in
jo delimo s 6,7 milijardami ljudi, ki ţivijo na Zemlji, dobimo 104 milijone dolarjev na
prebivalca.”
“Ĉe bi to vsoto denarja dali vsakemu prebivalcu Zemlje, to ne bi le izkoreninilo siromaštva,
ampak bi vsak ĉlovek postal milijonar.”
Konĉal je z besedami: ” Izgleda, da dejansko obstaja problem razdelitve bogastva na Zemlji.”
V Franciji bo n.pr. vlada vloţila 26 milijard evrov. Ĉe to vsoto delimo s številom prebivalcev
Francije (pribl. 60 milijonov), dobimo 433,33 milijonov evrov na vsakega prebivalca Francije.
Za druţino s 4 ĉlani bi bil ta znesek 1,733 milijarde evrov.
S takšnimi zneski bi druţine brez teţav povrnile vse dolgove in kredite in krize ne bi bilo veĉ.
Tudi veliko skromnejše vsote denarja bi jim to omogoĉile, pa še povpraševanje bi se poveĉalo.
MATIC ĈOH, MITJA GOLC, TADEJ KRAMAR,
SERŠ SŠGT LŠM
Skavt, Parazit Miĉo Kramar
spim, odbojka z dekleti spim, TV pa take fore nogomet, šah, spim
hrana hrana (bravo, kuharji!) zajtrk
slovenšĉino fraj cajt pa prakso prakso
Francija GATTUSO AC MILAN Messi
(elektroteh. raĉ.) vojska bom v Grand hotelu Primus, Ptuj mizar
astronavt / kaskader
“Laĉen sem. Jih je preveĉ, da bi jih ga ni
A maš kaki čik”
zapisovali.

MATJAŢ NOVAK, PETER PRŠA, BRANKO ŠOŠTARIĈ,
SGŠ SGŠ SSŠ
Mali Petek Prša Ekipa se je neskonĉno
spim, ne hodim v šolo spim trudila, a stika za intervju
uĉne ure / ni bilo mogoĉe vzpostaviti;
risanje mehaniko morda bi pomagal satelit.
2pac inţenir urednica
slikopleskar
podjetnik
dipl. inţ. gradbeništva Pijva: 3, 4…
Piti, piti pa ne popistiti.
ZAKAJ
Sovraţim te, a hkrati
te ljubim.
Samo zato, da bi te pozabila,
hodim z drugim.
LJUBEZEN JE GROZNA.
Poljubljam se z njim -
samo zato, da bi pozabila
poljube tvoje,
saj vem, da tvoje srce
nikdar ne bo moje.
Bolijo me tvoja zavraĉanja,
a se poĉasi navajam,
samo vĉasih
te še malo zavajam.
Sem se zdaj ţe tudi sama nauĉila,
da se po deţju sonce vraĉa,
da se vsaka stvar obraĉa.
In mogoĉe
se bo tvoje mnenje spremenilo
in me boš hotel imeti
nazaj, a sam si boš kriv
in samo ti boš vedel,
zakaj.
LJUBEZEN JE GROZA.
Valentina Bokan

Skupina D4
Benjamin Benko, Matej Bezjak, Matej Cafuta, Gregor Ferenĉak, Aljaţ Gyurica,
Boštjan Horvat, Jan Horvat, Tadej Horvat, Leon Hronek, Jakec Kamenšek, Andrej
Kauĉiĉ, Anton Kerenĉiĉ, Denis Krajnc, Matej Kralj, Damjan Masten, Miha Masten,
Gregor Mesariĉ, Marko Mesariĉ, Dušan Petek, Matej Pintariĉ, Benjamin Plohl,
Leon Skledar, Davorin Škrilec, Danijel Turnšek, Primoţ Valenĉiĉ, Mitja Vesenjak,
Aleksander Vrbanĉiĉ, Alen Vuk, Tadej Ţibrat, Uroš Ţiţek, Davorin Ţupanec
…vzgojitelj Zdravko Kramberger
EKOLOGIJA – POCENI BESEDE
V letošnjem letu smo zaĉeli z loĉenim zbiranjem odpadkov. Novost seveda vsi
podpiramo, saj se v našem domu nabere ogromna koliĉina smeti.
Na ţalost pa se tudi v ekologiji, tako kot povsod drugod, veliko govori, malo pa stori. Vsi
govorimo o “globalni” katastrofi, kritiziramo in vidimo druge, sami pa nismo naredili niĉesar ali
pa zelo malo.

Tudi v dijaškem domu imamo moţnosti, da varĉujemo, pazimo na okolje in da se
racionalno obnašamo. Kolikokrat gorijo luĉi sredi belega dne na hodnikih, v uĉilnicah, avli,
upravnih prostorih, sobah in kopalnicah! Ali zapiramo vodo med tuširanjem, ko se milimo ali
šĉetkamo zobe Ali so kotliĉki na stranišĉih naravnani na minimalni izpust vode… Ali smeti
redno loĉujemo in jih meĉemo v koše za smeti in ne skozi okna Ali pozimi pazimo na energijo
(toploto) in je ne spušĉamo nekontrolirano skozi okna…
Reševanje planeta je popolnoma nesmiselno, ĉe ne spremenimo sebe. Vse bi radi videli
globalno, pomembno je le, da govorimo o svetovnih problemih, nismo pa poĉistili pred domaĉim
pragom.
Res je le to, da ţivimo na istem planetu – Zemlji in da vse ĉloveštvo ţivi na istem
“domaĉem pragu”.
BENJAMIN BENKO, BOŠTJAN HORVAT, LEON HRONEK,
LŠM LŠM SŠGT
Benko Graĉke Leon
poĉivam pijem spim
wc dekleta raĉunalnica
prakso, projektiranje odmor ŠVZ
precej se jih najde sem si všeĉ /
koristen ĉlovek lesarski tehnik kuhar
predsednik drţave biznismen bogataš
“Ne bojim se umret', “Zna biti.” Hm…
zmeri verjamem, da bom
pol šel na drug svet ţivet.”

ANDREJ KAUĈIĈ, ANTON KERENĈIĈ, DAMJAN MASTEN,
SERŠ LŠM SŠGT
Kauĉiĉ Tunek Kronik
se vozim z motorjem spim niĉ
okolje niĉ niĉ
odmor prakso prakso
Michael Schumaher brez besed nihĉe
elektroteh. raĉunal. Made in Nemĉija gostin. turist. tehnik
raĉunalniški programmer direktor sanitarni inšpektor
“Kaj gnjaviš!” ”Eh!” “Eh!”
LEON SKLEDAR, DAVORIN ŠKRILEC, ALEKSANDER
LŠM LŠM VRBANĈIĈ
LŠM
Pauli Ĉuĉo Ĉiĉ
poĉivam spim niĉ
poĉivanje nika Kramberger
odmor športno,tehnologijo, prakso ŠVZ
system of a down / Schumacher
lesarski tehnik lesarski tehnik mizar
dober biznismen maneken odliĉnjak
“Itak!” … “Če küpiš lesene
forjanke…”

BODI EKO, EKO, EKO
DAVORIN ŢUPANEC,
SERŠ
Zvezdica
gledam filme
/
ŠVZ
nihĉe
raĉunalniški tehnik
“Vse se vraĉa, vse se plaĉa.”
Naša Zemlja le s teţavo diha
in prav grenko se nasmiha,
zaradi nas ţe prav moĉno sopiha
in marsikaj ţe prav narobe je.
A naj bo kakor hoĉe:
Zemljana ne skrbi,
dokler ne dobi po glavi toĉe.
A po toĉi prepozno je zvoniti,
saj takrat dobimo vsi po riti.
Plastika, steklo in papir…
Ah, kaj bi s tem, ko pa imamo raje
mir.
Na ulici sta dva kesona,
a kaj, ko nimamo znanja in ekobontona.
Je tetrapak iz plastike ali papirja
To vprašanje resniĉno nas vznemirja.
Vse za reciklaţo ni primerno,
zato z uporabo plastike - prosim,
zmerno.
Z vreĉo iz bombaţa po nakupih,
saj plastiĉne konĉajo na velikih
kupih.
Niĉ ne skrbi, kupi v tetrapaku mleko,
a pozanimaj se - in bodi EKO.
Janja Miheliĉ

Pravilnik za dijaške domove predvideva za dijake, ki se izkažejo s svojim ustvarjanjem, tekmovanjem, sodelovanjem
pri prostočasnih in drugih dejavnostih (tudi pri izvedbi informativnega dne) v domu pohvale, nagrade in priznanja.
Predlog za to posreduje vzgojitelj, mentor ali ravnatelj. Podelijo se ob koncu šolskega leta ali takoj po dogodku.
Letos je bil za nagrajence organiziran izlet na Primorsko; tisti, ki se ga zaradi šolskih obveznosti niso mogli
udeležiti, so prejeli knjižne nagrade.
Nagrade: izlet……
Boţidar Aniĉić
Katarina Bulić
Primoţ Ĉernela
Kaja Fošnariĉ
Uroš Godec
Alen Jereb
Mario Kuronja
Mario Madjar
Saša Matiĉko
Gašper Mihelin
Davor Novak
Karmen Ošlaj
Iris Pokliĉ
Aleš Prapertnik
Vuk Radojković
Aljaţ Rebrec
Leja Ropoša
Luka Sorĉan
Luka Šadl
Dejan Šijanec
Barbara Uršnik
Renato Verlak
Karmen Vreĉiĉ
Amanda Zajšek
Danijel Zorec
Lucija Ţnidariĉ
……ali knjiga:
Matic Ĉoh
Luka Deĉko
Matej Dobrevski
Leon Hronek
Mitja Ivanĉl
Andrej Kauĉiĉ
Ţan Koroša
Sanja Korošak
Ţanina Lamot
Anton Lesnik
Adrijana Murko
Smajil Okić
Blaţ Šauperl
Urška Štrekelj
Aleš Toplak
Koloman Ţganjar

Pohvale:
Tine Ajlec
Petra Arkliniĉ
Urška Arnuš
Barbara Atelšek
Simon Babulĉ
Matej Bezjak
Tjaša Borko
Dejan Bratuša
Nina Brezovšek
Urška Brunĉiĉ
Tadej Butolen
Dejan Ĉontala
Nina Fajertag
Matej Filipiĉ
Laura Gabor
Mitja Golc
Doris Grajner
Aljaţ Gyurica
Sara Hribar
Tadej Ivanuša
Lorena Klaser
Nikolaj Klasinc
Matjaţ Kocbek
Rebeka Kos
Nuša Kous
Matej Kralj
Matej Kranjc
Tjaša Krivec
Sanela Kšela
Norbert Küplen
Urban Kurbos
Sebastjan Kuţner
Rok Levaĉiĉ
Danijela Ljubec
Saša Lorenĉiĉ
Milan Lukić
Petra Lukman
Isidora Mandić
Miha Masten
Mitja Matves
Melita Merĉnik
Aleksandra Milović
Elena Mirova
Sabina Mlakar
Barbara Nemec
Gregor Nemec
Sara Nikolić
Mihael Ogrinc
Dejan Paĉnik
Niki Pelc
Edi Pevec
Matej Pintariĉ
Benjamin Plohl
Uroš Polanec
Sandra Prelec
Staš Puklavec
Gorazd Riţnar
Mojca Rojko
Boris Šemen
Mitja Šemen
Patrik A. Škarjot
Anisa Šribar
Marko Šterman
Daša Štesl
Miša Štesl
Anja Trafela
Thomas V. Tratnik
Danijel Turnšek
Blaţ Tušek
Renato Vesenjak
Barbara Vidoviĉ
Sara Vinkoviĉ
Alen Vuk
Jure Zamuda
Marko Zver
Tadej Ţibrat
Uroš Ţiţek
Luka Ţnidariĉ

Na Domijadi 2009 na Rogli, dogajala se je 23. in 24. aprila, smo bili zelo uspešni, pravzaprav
najuspešnejši. Sodelovali smo v skoraj vseh dejavnostih. Poglejte izide:
literarni nateĉaj – proza: zlato priznanje: Urška Štrekelj
literarni nateĉaj – poezija: bronasto priznanje: Iris Poklič
košarka: 4. mesto
odbojka: 3. mesto
šah – dekleta: 2. mesto
šah – fantje: 4. mesto
strelstvo – dekleta: 1. mesto
strelstvo – fantje: 1. mesto
namizni tenis – dekleta: 2. mesto
Poleg tega so naš dom v kulturnem programu predstavila naša pojoča dekleta ob spremljavi
kitare (imeli smo tudi korajžna harmonikarja in trobentača), udeležili smo se še okrogle
mize in likovne delavnice, da ne govorimo o dobrih navijačih…
Tam so bili: Boţidar Aniĉić, Simon Babulĉ, Tjaša Borko, Katarina Bulić, Luka Deĉko, Milica
Denić, Matej Dobrevski, Kaja Fošnariĉ, Laura Gabor, Sara Hribar, Matej Hunjadi, Tadej Ivanuša,
Matej Pintariĉ, Ţan Koroša, Rebeka Kos, Matej Kranjc, Tjaša Krivec, Ţanina lamot, Anton
Lesnik, Danijela Ljubec, Saša Lorenĉiĉ, Isidora Mandić, Saša Matiĉko, Melita Merĉnik, Karmen
Ošlaj, Aleš Prapertnik, Vuk Radojković, Anisa Šribar, Urška Štrekelj, Anja Trafela, Thomas V.
Tratnik, Barbara Uršnik, Sara Vinkoviĉ, Karmen Vreĉiĉ, Amanda Zajšek, Katarina Zver, Lucija
Ţnidariĉ in Luka Ţnidariĉ…
… in šest vzgojiteljev, ki so to mnoţico skrbno varovali.
ĈESTITKE VSEM SKUPAJ!

Potem pa smo se poslovili.

Zahvaljujem se vsem, ki ste mi pomagali sestaviti našega Flosarja (sestavki in pesmice so
oznaĉeni z imeni), poleg tega pa fotografoma-dijakoma:
Tadeju Ivanuši
Gašperju Mihelinu
ter dijakinjam in dijakom, ki so obiskali dijake-maturante in skušali iz njih izvleĉi tisto, po ĉemer
se med seboj poznajo in razlikujejo. To teţko delo so izvedli:
Valentina Bokan
Nina Brezovšek
Polona Ĉeh
Milica Denić
Damjan Denkovski
Nina Fajertag
Laura Gabor
Sara Hribar
Mateja Koren
Nuša Kous
Tjaša Krivec
Petra Lukman
Isidora Mandić
Saša Matiĉko
Melita Merĉnik
Sara Nikolić
Karmen Ošlaj
Iris Pokliĉ
Sandra Prelec
Leja Ropoša
Petra Ropoša
Miša Štesl
Sara Vinkoviĉ
Karmen Vreĉiĉ
Amanda Zajšek
Katarina Zver
Hvala vsem! (Sodelovanje se, upam, nadaljuje.)
Urednica
Izdaja: Dijaški dom Drava Maribor
Urednica: Jasna Šeneker
Tisk: DD Drava Maribor
Naslov: Dijapki dom Drava Maribor, Smetanova ulica 67, Maribor
e-naslov: www.dddrava.si