Socialna pedagogika: 2011 vol 15., številka 2 - Revija Socialna ...

More documents

Recommendations

Info

moteče vedenje: ozadja in osnovni dejavniki, ki nanj vplivajo DISTURBING BEHAVIOUR: BACKGROUND AND THE BASIC FACTORS 125 Tomaž Vec, dr. psih. Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana tomaz.vec @ guest.arnes.si POVZETEK Z modelom SIVI bom v tem besedilu poskušal osvetliti štiri osnovne dejavnike povezane z motečim vedenjem: tiste, ki izhajajo iz skupine in skupinske dinamike (S), dejavnike, ki so povezani s posameznikom (I), njegovimi osebnostnimi, biološkimi in drugimi značilnostmi, dejavnike, ki izhajajo iz značilnosti in stilov vodenja (V), ter dejavnike, ki jih oblikuje institucija s svojo kulturo (I). V članku utemeljujem, kako lahko ti dejavniki delujejo – ali vsak zase, še pogosteje pa povezani v kompleksno prepleteno celoto – bodisi kot ogrožajoči bodisi kot preventivni glede razvoja motečega vedenja. KLJUčNE BESEDE: moteče vedenje, model SIVI, otroci, mladostniki, preventivni dejavniki, ogrožajoči dejavniki. ABSTRACT The following paper attempts to shed some light on four fundamental sets of factors related to disturbing behaviour, using the GIMI model: factors related to group dynamics (G), factors related to the individual and
SOCIALNA PEDAGOGIKA: <strong>2011</strong> VOL. 15, ŠTEVILKA 2 his/her personal, biological and other characteristics (I), factors related to characteristics and styles of management (M), and those engendered by the institution and its culture (I). The paper seeks to explain how these factors function – either separately or, as is more often the case, as a complex network – to either facilitate or prevent the rise of disturbing behaviour. KEY WORDS: disturbing behaviour, GIMI model, children, adolescents, preventive factors, facilitative factors. Uvod 126 V slovenskem (strokovnem) prostoru je uporaba pojmov, povezanih z motečim vedenjem, precej pestra (npr. motnje vedenja, agresivnost in agresivno vedenje, vedenjske težave, disocialnost itd.). Sam pojem ‚moteče vedenje‘ pa je relativno neuveljavljen, čeprav so pojavi motečega vedenja zlasti na edukativnem področju (v mislih imam šole, vrtce, dijaške domove ipd.) tisti, ki so jim učitelji, vzgojitelji kot tudi starši najtežje kos. Prav različne oblike motečega vedenja namreč povzročajo največ občutij nemoči in neuspešnosti (tako v poklicni kot starševski vlogi), s čimer so povezane različne težave od izgorevanja in fluktuacije na delovnem mestu pa vse do občutij nekompetentnosti in celo psihosomatike. V prispevku osvetljujem različna psihološka ozadja vedenja, pri čemer se namenoma izogibam pojmom, kot so delinkvenca, prestopništvo, kriminaliteta (ki so pravni pojmi in večinoma pomenijo vedenje v nasprotju z zakoni). Ne uporabljam niti povezav s terminoma psihopatija in sociopatija (v preteklosti uporabljana pojma, povezana z medicinskimi pristopi). Motečega vedenja tudi ne enačim z (v zadnjih letih pogosteje uporabljanim) terminom motnje vedenja (v klasifikaciji ICD-10 in DSM-IV TR). Motnje vedenja (pred katerimi se lahko pojavi moteče vedenje) se namreč nanašajo na težje, dlje časa trajajoče, ponavljajoče se, različne simptome, ki se pojavljajo na različnih področjih življenja. Nekoliko neustrezno se mi namreč zdi govoriti o motnji simptomatike, kakršen pomen tako rekoč nosi termin motnje vedenja. Značilno za moteče vedenje je, da gre pri tem vedno za vedenje v socialni interakciji (v kar uvrščam celoten spekter besedne in nebesedne komunikacije). Seveda pa pri tem ne bi smeli imeti v mislih zgolj agresivnega vedenja, temveč cel spekter vedenja, ki je socialno manj sprejemljivo oz. nesprejemljivo. V svoji pojavnosti je blizu pojmu disocialno vedenje (ki sta ga pri nas uporabljala Bregant in Bečaj že leta 1987) in ga označita za tisto vedenje, ki ni skladno z
Page 1 and 2: junij 2011 letnik 15 številka 02
Page 3 and 4: Naslov uredništva / Address of the
Page 6 and 7: RAZUMEVANJE IN ODZIVANJE NA problem
Page 8 and 9: O. POljšak škraban: razumevanje i
Page 10 and 11: družbeni kontekst kategorije ‚č
Page 12 and 13: š. razPOtnik: družbeni kOntekst k
Page 30: š. razPOtnik: družbeni kOntekst k
Page 35 and 36: SOCIALNA PEDAGOGIKA: 2011 VOL. 15,
Page 49 and 50: 142 SOCIALNA PEDAGOGIKA: 2011 VOL.
Page 82 and 83:
člani komisij o dosedanjem usmerja
Page 84 and 85:
v. Hladnik in a. kObOlt: člani kOm
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
alenka kobolt (ur.): izstopajoče v
Page 106 and 107:
. dekleva: Prikaz knjige - alenka k
Page 108 and 109:
navodila sodelavkam in sodelavcem r
Page 110 and 111:
oziroma urednikov (oz. naslovov pub
show all

Socialna pedagogika: 2011 vol 15., številka 2 - Revija Socialna ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?