Dnevnik prakse 2005/2006 - Univerza v Ljubljani

UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA SPECIALNO IN
REHABILITACIJSKO PEDAGOGIKO
DNEVNIK PEDAGOŠKE PRAKSE
Študentov IV. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
Dr. Mojca Vrhovski
Ljubljana, oktober 2005

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA SPECIALNO IN
REHABILITACIJSKO PEDAGOGIKO
DNEVNIK PEDAGOŠKE PRAKSE
USTANOVA, ŠOLA, ZAVOD:
..............................................................................
TERMIN:
..............................................................................
IME IN PRIIMEK:
..............................................................................
LETNIK:
..............................................................................
ŠTUDIJSKO LETO:
..............................................................................
DATUM IZDELAVE DNEVNIKA:
..............................................................................
2

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
Predgovor
Dnevnik pedagoške prakse je namenjen študentkam in študentom 4. letnika študijskega
programa specialne in rehabilitacijske pedagogike za spremljanje in izvajanje pedagoške
prakse na OŠPP.
Vsebuje:
1. Kratka navodila mentorjem in mentoricam za vodenje, spremljanje in vrednotenje
prakse študentk in študentov (str. 5).
2. Splošne napotke študentom in študentkam za opravljanje prakse (str. 8).
3. Primer pregledne oblike priprave (str. 9).
4. Primer kriterijev za analizo priprave (str. 10).
5. Primer kriterijev za analizo nastopa in hospitacij (str. 14).
6. Kratka navodila za pisanje delovnih ali operativnih ciljev (str. 18).
7. Poročilo o opravljeni pedagoški praksi (ki ga napiše študentka oz. študent) (str. 19).
8. Poročilo o poteku prakse in študentovem/študentkinem delu ter mnenje o študentovi
usposobljenosti za delo v razredu (ki ga napiše in po končani praksi pošlje mentorica)
(str. 22).
9. Poročila o hospitacijah (študent-ka odda eno zgledno in podrobno analizo hospitacije
za izbrani predmet ali po en zapis poteka in analize ure za vsak predmet, pri katerem
je hospitiral-a) (str. 24).
10. Poročila o nastopih (študent-ka odda eno zgledno in podrobno pripravo in analizo
nastopa za vsak predmet) (str. 24).
11. Podrobno predstavitev enega učenca oz. učenke s posebnimi potrebami v razredu. V
predstavitvi konkretnega primera (za študijo primera učenca s posebnimi potrebami v
razredu uporabite individualizirane programe in šolsko dokumentacijo, za katero
obvezno pridobite soglasje vodje šole in staršev (*primer na str. 25)) naj bodo na
kratko navedeni osnovni podatki o učencu (ne navajajte imena!) (str.24):
• podatki o otrokovem razvoju v predšolskem obdobju in v času šolanja (možne
težave ob rojstvu, razvojne posebnosti v predšolskem obdobju, bolezni itd.);
• podatki o družini (izobrazba staršev, zaposlenost staršev, ocena socioekonomskega
statusa družine – npr. nizek, poprečen, visok, pogoji za učenje,
vrste pomoči, ki jih je deležen doma, število otrok v družini itd.);
• zgodovina obravnave v predšolskem in šolskem obdobju (izobraževalna
uspešnost, kateri strokovnjaki so ga obravnavali, kje in koliko časa ali je imel
medikamentozno terapijo, kot npr. ritalin, itd.);
3

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
• socialni razvoj (ali je imel težave s socialnim vključevanjem v otroštvu, kako se
razume z brati in sestrami, ima prijatelje, kako je priljubljen v razredu itd.);
• značilnosti učenca (ocena močnih področij in primanjkljajev - ilustrirati tudi z
izdelki);
• vrste pomoči in prilagoditev, ki jih je deležen sedaj (vrsta in količina strokovne
pomoči, prilagoditve v procesu poučevanja, konkretne strategije pomoči v in izven
razreda);
• sugestije za (nadaljnje) delo z učencem;
• drugo.
12. Priloge (dnevniku se lahko priložijo tudi vse druge priloge, skice, risbe, sheme,
ponazorila, miselni vzorci, opažanja itd., ki so sestavni del učnih priprav. Obvezno se
priloži en zgleden učni oz. delovni list z diferenciranimi nalogami, podroben opis in
shemo izdelanega pripomočka (tudi računalniški program npr. na Power Point)
(str.24).
Dnevnik je potrebno po opravljeni praksi do dogovorjenega datuma oddati vodji prakse
študentov 4. letnika na OŠPP.
Upamo, da smo vam s temi navodili olajšali delo, spremljanje in izvajanje pedagoške prakse.
Želimo vam prijazno in uspešno delo!
Dr. Mojca Vrhovski, asist.
Vodja pedagoške prakse
študentov 4. letnika na OŠPP
4

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
1. Kratka navodila mentorjem in mentoricam za vodenje, spremljanje in vrednotenje
prakse študentk in študentov 4. letnika Pedagoške fakultete, Oddelka za specialno in
rehabilitacijsko pedagogiko
1. Mentor-ica vodi in usmerja dejavnosti študenta med potekom celotne prakse.
2. Predlagamo, da mentor-ica seznani študenta z organizacijo in dejavnostjo šole v celoti, z
razvojnimi in individualnimi značilnostmi otrok v razredu - še zlasti z učenko in učencem, ki
ga bo študent-ka opazoval-a v času pouka in predstavil-a v dnevniku prakse (Prosimo, da
je za tega učenca oz. učenko, ob predhodni pisni prošnji za soglasje, dostopna njegova
dokumentacija in IP); z vodenjem šolske dokumentacije in z delom drugih strokovnjakov, ki
delajo na šoli. Če je študent vse te dejavnosti šole že spoznal v prejšnjem delu prakse, naj
bo mentor v tem delu bolj usmerjen na posebnosti dela na višji stopnji OŠPP in posebnosti
dela v devetletni OŠ v drugem in tretjem triletju. Ves čas pa mentor-ica vodi študenta pri
aktivnem spoznavanju pedagoškega procesa – od načrtovanja preko izvajanja do
vrednotenja.
3. Mentorja prosimo, da prakso organizira tako, da bo študent hospitiral v različnih razredih
(od 5. do 8. oz. 9. razreda). Predlagamo pa, da vsaj prvi dan hospitira izključno pri
mentorju, za druge dni pa se s kolegi dogovori za posamezne hospitacije v njihovih
razredih. S študentom se vnaprej dogovorite, kako lahko sodeluje tudi takrat, ko sam ne
poučuje (asistiranje učitelju, pomoč posameznim učencem ipd.). Študent naj med prakso
hospitira oz. sodeluje vsaj pri eni uri, ki poteka na prostem oz. izven šole (učni sprehod-cilji,
potrebni pripomočki, dejavnosti, nadaljevanje dela v razredu), spozna uporabo različnih
metod in pristopov ter učnih pripomočkov (po možnosti tudi uporabo računalnika pri
pouku).
4. Študent mora med prakso opraviti en celodnevni nastop. Predlagamo, da ga opravi v
drugem tednu prakse. V ostalih dneh (če je le mogoče, ne takoj v prvih dneh prakse) pa naj
opravi eno aktivno uro za vsak predmet (če vsebina in vrsta dejavnosti zahteva aktivne
oblike dela (npr. eksperimentiranje), predlagamo tudi »blok ure«) – torej po en samostojen
nastop za vsak predmet. Skupaj to pomeni 1 celodneven in 4 predmetne (če se le da in
kjer je to smiselno in potrebno dvourne) nastope. Vse nastope opravi študent v razredu
mentorja; razen, kadar mentor poučuje samo določene predmete. Prosimo, da načrtujete
študentove nastope tako, da bo obvezno vodil različne predmete (SL, MA, SN oz.
naravoslovje, SD oz. družboslovje) v istem razredu (npr. kadar mentor poučuje v vseh
5

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
razredih samo SL, študent ne opravi samo nastopa iz SL, temveč tudi nastope iz drugih
predmetov v razredu mentorja).
5. Mentor naj študenta seznani z načrtovanimi cilji pri posameznem predmetu za vseh 10
dni prakse že na začetku prakse. Med samo prakso pa jim daje konkretna navodila, jih
usmerja, jim svetuje in pomaga. Spodbuja naj zlasti njihovo originalnost in iznajdljivost pri
izvedbi posamezne učne situacije, pri čemer naj jim bo dana tudi pravica do začetniških
napak.
6. Vsaki hospitaciji in nastopu naj sledi natančna analiza in načrtovanje nadaljnjega dela.
Prosimo, če lahko študentke in študenti pri tem aktivno sodelujejo. Predlagamo, da je
mentor pri analizi posebej pozoren na:
- izbor, izvedbo in trajanje posamezne dejavnosti, njeno povezanost z načrtovanimi cilji
ter prehajanje z ene dejavnosti na drugo,
- vključevanje različnih oblik (frontalno, skupinsko in individualno) in metod dela ter
pristopov,
- jasnost zastavljenih ciljev ter usklajenost med načrtovanimi in realiziranimi cilji,
- primernost učnega gradiva in pripomočkov,
- upoštevanje razvojnih značilnosti otrok in individualnih razlik med njimi,
- spodbujanje otrok k lastni aktivnosti,
- različne načine motiviranja otrok,
- komunikacijo študenta z razredom (ustvarjanje spodbudnega ozračja, obvladovanje
težav, prilagodljivost situaciji ipd.),
- izražanje študenta (ustreznost, razumljivost, postavljanje vprašanj otrokom).
7. Študenti pripravijo za vse ure, ki jih sami vodijo, pisne učne priprave, ki jih pred vsako
izvedbo pokažejo mentorju, ki presodi njihovo ustreznost in daje morebitne dodatne
sugestije.
8. Študenti naj bodo aktivni tudi pri drugih dejavnostih, ki v tem času potekajo na šoli
(kulturni, naravoslovni, športni dnevi, konference, projektno delo ipd.).
9. Študenti vodijo dnevnik prakse, ki ga ob koncu oddajo vodji prakse na fakulteti. Dnevnik je
skupaj s poročilom mentorja pogoj za vpis o opravljeni praksi v indeks.
Njegovi obvezni sestavni deli so naslednji:
1. Poročilo o opravljeni pedagoški praksi (ki ga napiše študentka oz. študent). Poročilo
vsebuje tudi skupno evaluacijo prakse, sestavljeno iz dveh delov:
6

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
A. povzetek najpomembnejših spoznanj o svoji praktični usposobljenosti v
naslednjih točkah:
1. Kakšna je moja pedagoško-psihološka usposobljenost
2. Kakšna je moja metodična usposobljenost (za vsak predmet posebej)
3. Kakšna je moja komunikacija z otroki
4. V čem sem se počutil najšibkejšega in v čem se bom moral še usposobiti
B. mnenje o celotnem poteku prakse z vsebinskega in organizacijskega vidika.
2. Poročilo o poteku prakse in študentovem/študentkinem delu ter mnenje o študentovi
usposobljenosti za delo v razredu (ki ga napiše in po končani praksi pošlje mentorica).
3. Poročila o hospitacijah (študent-ka odda eno zgledno in podrobno analizo hospitacije
za izbrani predmet ali po en zapis poteka in analize ure za vsak predmet, pri katerem
je hospitiral-a).
4. Poročila o nastopih (študent-ka odda eno zgledno in podrobno pripravo in analizo
nastopa za vsak predmet).
5. Podrobna predstavitev enega učenca oz. učenke s posebnimi potrebami v razredu. V
predstavitvi konkretnega primera (študiji primera učenca s posebnimi potrebami v
razredu) naj bodo na kratko navedeni osnovni podatki o učencu, značilnosti učenca
(ocena močnih področij in primanjkljajev), vrste pomoči in prilagoditev, ki jih je
deležen sedaj (vrsta in količina strokovne pomoči, prilagoditve v procesu poučevanja,
konkretne strategije pomoči v in izven razreda), sugestije za (nadaljnje) delo z
učencem. Opora za predstavitev primera naj bo individualiziran program.
6. Priloge (dnevniku se lahko priložijo tudi vse druge priloge, skice, risbe, sheme,
ponazorila, miselni vzorci, opažanja itd., ki so sestavni del učnih priprav. Obvezno se
priloži en zgleden učni oz. delovni list z diferenciranimi nalogami, podroben opis in
shemo izdelanega pripomočka (tudi računalniški program npr. na Power Point).
10. Mentorja prosimo, da po koncu prakse poda poročilo o poteku prakse in študentovem
delu ter svoje mnenje o študentovi usposobljenosti za delo v razredu (obrazec je
priložen). V poročilu naj mentor navede tudi svojo izobrazbo (prof. defektologije ali
specialni pedagog) – ta podatek je potreben pri izdaji potrdil o mentorstvu. Poročilo naj,
prosimo, pošlje na naslov fakultete, s pripisom za dr. Mojco Vrhovski , najkasneje mesec
dni po zaključeni praksi. Le tako bomo lahko pravočasno pripravili poročilo za izdajo
potrdil o mentorstvu.
Zahvaljujemo se Vam za sodelovanje, želimo veliko uspeha in Vas lepo pozdravljamo.
7

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
2. Splošni napotki študentom in študentkam za opravljanje prakse
1. Na prakso prihajajte pravočasno (tisti, ki ste se za prakso dogovarjali sami, se
pozanimajte, kdaj morate priti prvi dan). Ravnajte se po dnevnem redu in drugih določilih
šole.
2. Če boste odsotni, se opravičite (zato se prvi dan pozanimajte, komu sporočiti morebitno
odsotnost). Če boste odsotni več kot en dan, se z mentorjem dogovorite, kdaj boste
prakso nadomeščali.
3. Vaš delavnik je enak delavniku vašega mentorja.
4. Na nastope se skrbno pripravite in izvajajte zlasti aktivne ure, strokovno korektne in
čimbolj samostojne nastope. Opirajte se na lastno znanje, strokovno literaturo in
mentorjeve nasvete.
5. Bodite samoiniciativni, radovedni in aktivni ter zaupajte v svoje sposobnosti.
6. Morebitne zaplete skušajte razrešiti z mentorjem; v primeru hujših zapletov se obrnite na
vodstvo ustanove ali na vodjo prakse na fakulteti.
7. Uspešno opravljena pedagoška praksa je skupaj s pravočasno oddanim dnevnikom in
poročilom mentorja pogoj za vpis prakse v indeks.
8. Če študent-ka pedagoške prakse ne opravi uspešno, jo po dogovoru z vodjo prakse
delno ali v celoti ponovi.
9. Študent-ka, ki iz opravičljivih razlogov ni opravljal-a pedagoške prakse v določenem roku,
to opravi kasneje.
Uspešno in prijetno delo!
8

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
3. Primer pregledne oblike priprave
Prva stran:
Študent-ka
Mentor-ica
Datum
Šola
Razred
Učni predmet
Učna tema oz. tematski sklop
Učna enota oz. učna vsebina
Operativni učni cilji (skupni cilji za
celoto učne ure)
Učne metode
Učne oblike
Tip učne ure
Medpredmetne povezave
Učni pripomočki
Literatura in drugi viri
Priloge (delovni listi, evalvacija ure ipd.)
Druga stran:
Utemeljitev
Dejavnost oz.
Metodični postopek
Analiza oz. evalvacija
dejavnosti: operativni
Potek aktivnosti
dejavnosti
cilji za vsako
dejavnost (in
individualizirani cilji)
Tretja stran:
PRILOGE (npr. delovni listi, evalvacija ure)
9

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
4. Primer kriterijev za analizo priprave
Ocenjevalna lestvica je namenjena analizi priprave. V lestvici so na začetku zapisane
temeljne didaktične sestavine didaktične enote. V nadaljevanju so te sestavine podrobneje
razčlenjene in opisane z več postavkami. Lestvica vsebuje le nekaj opisov sestavin
didaktične enote, ki naj bi jih vsebovala priprava. Na desni strani zapisanih opisov je prostor
za odgovore. Pri vsakem opisu je pet odgovorov, izberete pa lahko le enega.
Vsak zapis dobro preberite in izberite odgovor, ki najbolj ustreza opisani sestavini oziroma
značilnosti priprave. Odgovor označite z znakom X, ki ga napišete v ustrezni prostor na desni
strani posameznega zapisa.
Stopnje odgovorov pomenijo:
- »je (dobro)« - ta sestavina ali značilnost je v pripravi utemeljena in ustrezno
oblikovana;
- »je delno (dobro)« - ta sestavina ali značilnost v pripravi ni povsem utemeljena in je
pomanjkljivo oblikovana;
- »ni (dobro)« - ta sestavina ali značilnost v pripravi ni utemeljena in je tudi slabo
oblikovana;
- »tega ni« - te sestavine ali značilnosti v pripravi ni;
- »to ni potrebno«; ta sestavina v pripravi oziroma v didaktični enoti ni potrebna.
Po predlogu izr. prof. dr. Martina Kramarja priredila: dr. Mojca Vrhovski
Naslov učne teme in učne enote: ..........................................................................................
Predmet: ....................................................................................., razred: ........……………….
Šola: ...........................................................................................................................…………
Študent-ka: .......................................................................................................……………......
Sestavine priprave
je
(dobro)
je delno
(dobro)
V pripravi
ni
(dobro)
tega ni
to ni
potrebno
I. Zapisani so skupni operacionalizirani cilji
didaktične enote.
II. Navedeni so tudi individualizirani cilji.
III. Navedena je vsebina didaktične enote.
IV. Priprava vsebuje metode dela, potek
aktivnosti učitelja in učencev.
V. V pripravi so navedene didaktične oblike.
VI. V pripravi so navedena didaktična
sredstva, pripomočki, viri znanja.
VII. Citirana je uporabljena literatura oz.
navedeni so drugi uporabljeni viri.
VIII. Dodane so priloge: delovni listi oz.
material.
IX. Pripravi je dodana ustrezna analiza.
I. Cilji didaktične enote
1. Povezani so z vsebino didaktične enote.
10

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
Sestavine priprave
je
(dobro)
je delno
(dobro)
V pripravi
ni
(dobro)
tega ni
to ni
potrebno
2. Nakazujejo splošno znanje, ki naj bi ga
učenci usvojili.
3. Nakazujejo obseg in raven zahtevnosti
znanja (minimalne standarde znanja).
4. Nakazujejo razvoj sposobnosti učencev.
5. Nakazujejo razvoj in oblikovanje
osebnostnih lastnosti učencev.
6. Nakazujejo oblikovanje in razvoj
spretnosti.
7. Zapisani so operativno.
8. Oblikovani so jezikovno jasno in pravilno.
9. So razčlenjeni in v pripravi zapisani v
posameznih didaktičnih korakih.
10. Zapisani so diferencirano
/individualizirano za različne skupine ali za
posamezne učence.
II. Vsebina didaktične enote
1. Oblikovana je v sklenjeno vsebinsko
delovno celoto.
2. Nakazuje korelacije z drugimi predmeti.
3. Povezuje se z vsebino drugih enot.
4. Naslovljena je tako kot v učbeniku ali
učnem načrtu.
5. Naslovljena je s posebnim naslovom.
6. Ujema se s cilji didaktične enote.
7. Razčlenjena je na sklenjene strukturne
dele.
8. V pripravi je napisana podrobno in
obsežno.
9. Zapisana je le v glavnih točkah.
10. Vsebuje veliko novih izrazov oz. pojmov.
12. Diferencirana je glede na različne ravni
zahtevnosti oz. vsebina je primerna,
razumljiva, sistematično predstavljena.
13. Diferencirana – prirejena je značilnostim,
sposobnostim učencev.
14. Vsebina upošteva načelo aktualnosti in
je problemsko zasnovana.
III. Metode dela učiteljev in učencev,
oblike pouka, raba didaktičnega materiala
1. Nakazane so metode učiteljevega dela.
2. V pripravi se prepleta več metod dela.
3. V pripravi prevladuje ena metoda.
4. Nakazano je spreminjanje metod dela v
različnih didaktičnih situacijah.
5. Nakazane so metode dela učencev.
6. Metode so diferencirane za skupine in za
posamezne učence.
7. Nakazana je aktivnost učitelja in učencev
11

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
Sestavine priprave
je
(dobro)
je delno
(dobro)
V pripravi
ni
(dobro)
tega ni
to ni
potrebno
v posameznih situacijah.
8. Nakazano je zaporedje aktivnosti učitelja
in učencev.
9. Opredeljene so oblike pouka.
10. Priprava nakazuje spreminjanje oblik
pouka.
11. Nakazana je učiteljeva pomoč učencem.
12. V pripravi je nakazano sodelovanje med
učitelji in učenci.
13. Nakazano je sodelovanje učencev -
skupin ali posameznikov.
14. Nakazani so načini motiviranja učencev
med poukom.
15. Raba didaktičnih sredstev je le splošno
nakazana.
16. Načrtovana je raba didaktičnih sredstev v
posameznih situacijah.
17. Did. sredstva, materiali… so samostojno
izdelani.
18. Predvidena je uporaba učbenikov, knjig,
atlasov, leksikonov ipd. med poukom.
19. Predvidena je uporaba elektronskih
virov, avdio-vizualnega materiala…
IV. Strukturne značilnosti didaktične enote
1. V pripravi so oblikovane vse faze učne ure
(uvod/izhodišče, napoved smotra, nesistematično
pridobivanje, povzetek,
ponavljanje, uporaba znanja).
2. Predvideno je časovno načrtovanje glede
na posamezne faze.
3. Faze pouka se med seboj povezujejo,
nakazani so prehodi iz ene situacije v
drugo.
4. Faze pouka so razčlenjene na didaktične
situacije in korake.
5. Faze didaktične enote imajo določeno
vsebino in predvideno dogajanje.
6. Faze so le okvirno nakazane.
7. V pripravi je nakazana napoved namena
oziroma cilja učne enote.
8. V uvodu je v pripravi predvideno
ponavljanje snovi prejšnje ure pouka.
9. V uvodu je v pripravi predvideno drugo, ne
ponavljanje snovi.
10. Nakazano je samostojno iskanje
informacij in oblikovanje delnih spoznanj.
11. Nakazano je oblikovanje posplošitev v
posameznih situacijah in na koncu celotne
obravnave.
12

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
Sestavine priprave
je
(dobro)
je delno
(dobro)
V pripravi
ni
(dobro)
tega ni
to ni
potrebno
12. V pripravi so zapisana samo vodilna
vprašanja.
13. V pripravi so zapisani pričakovani
odgovori učencev.
14. Napisanih je mnogo drobnih vprašanj in
predvidenih odgovorov učencev.
15. Oblikovana so ustrezna navodila.
16. Z obravnavo snovi se prepleta sprotno
preverjanje in ponavljanje.
17. Nakazano je oblikovanje povratnih
informacij po vsaki didaktični situaciji.
18. Oblikovanje povratnih informacij je
nakazano ob zaključku didaktične enote.
19. Predvideno je sprotno zapisovanje na
tablo, v zvezke, na miselni vzorec...
20. Priprava vsebuje predvideno shemo
tabelske slike; v njej so narisane skice,
miselni vzorci.
21. Oblikovane so diferencirane naloge
namenjene preverjanju in uporabi znanja.
22. Priprava je pregledna in skrbno
oblikovana.
23. Besedilni zapisi v pripravi so slovnično in
strokovno neoporečni.
13

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
5. Primer kriterijev za analizo nastopa in hospitacij
Ocenjevalna lestvica je namenjena poglobljeni analizi izvedbe nastopa in analizi hospitacij.
Analiza zajema pet vidikov. Vsak vidik vsebuje več postavk, ki opisujejo odnose med izvajalci
procesa, ravnanje učitelja in učencev, nekatere metodične postopke, rabo didaktičnih
sredstev in strukturne značilnosti didaktične enote.
Vsak zapis pazljivo preberite in izberite dogovor, ki najboljše opisuje resnično stanje pri učni
uri.
Izbirate lahko med naslednjimi odgovori:
- prevladuje,
- se ponavlja - pa ne prevladuje,
- se redko pojavlja,
- se sploh ne pojavlja,
- ne pride v poštev.
Odgovor z znakom X zapišite v ustrezen okvir na desni strani posameznega zapisa.
Po predlogu izr. prof. dr. Martina Kramarja priredila: dr. Mojca Vrhovski
Naslov učne teme in učne enote: ...........................................................................................
Predmet: ....................................................................................., razred: .........……………….
Šola: .....................................................................................................................………………
Študent-ka: .................................................................................................……………............
Učiteljevo/učiteljičino ravnanje
prevlad
uje
V izvajanju učne enote
se
redko
pojavlja
se
ponavlj
a pa ne
prevlad
uje
se
sploh
ne
pojavlja
ne pride
v
poštev
I. Odnos do učencev
1. Išče stike z učenci, vzpostavlja govorni ali
negovorni stik, upošteva učence.
2. Odziva se na pobude učencev, učence
spodbuja k sodelovanju, učence posluša,
zmote in napake učencev sprejema z
razumevanjem.
3. Učencem da možnost govorjenja in
drugačnega sodelovanja, jih sproti
neopazno usmerja in popravlja.
4. Ne ozira se na učence in dela po svoje,
učence med govorom prekinja, vpada v
besedo, norčuje se iz napak učencev, ne
dovoli jim do besede.
5. Odgovore učencev sproti ocenjuje, je
jezen, če napravijo napako, učencem
odgovarja odsekano, jezno, pogosto jih
opozarja in ošteva.
6. Ne ozira se na pobude in vprašanja
učencev, besedo daje samo boljšim
14

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
Učiteljevo/učiteljičino ravnanje
učencem, učencem ne zaupa, je
avtoritativen, učence med poukom prezira.
7. Vključuje tudi pasivne in manj sposobne
učence.
prevlad
uje
V izvajanju učne enote
se
redko
pojavlja
se
ponavlj
a pa ne
prevlad
uje
se
sploh
ne
pojavlja
ne pride
v
poštev
II. Nastop in govor
1. Govori jasno, pravilno, razločno,
razumljivo, umirjeno, prilagojeno vsebini,
učencem in razmeram v razredu.
2. Misli oblikuje sistematično, povezano,
prepričljivo, navaja domislice, zanimivosti,
primere, prispodobe, poudarja
pomembnosti.
3. Govorno in negovorno komunicira z vsemi
učenci, jih posluša, ko govorijo, razvija
dialog z učenci in med učenci.
4. Govori nerazumljivo, nerazločno,
monotono, dela govorne napake, ponavlja
iste besede, uporablja govorna mašila…
5. Misli oblikuje pretrgano, preskakuje s
problema na problem, ne navaja dokazov,
govor je pust, nerazumljiv, neprivlačen.
6. V pogovor vključuje le boljše ali le
nekatere učence, učencem ne da časa za
premislek pred odgovorom.
III. Metodični potek pouka
1. Učitelj snov obravnava sistematično,
dobro izpeljuje ugotovitve in oblikuje
vodilne misli, navaja dokaze (konkretizira),
nejasnosti sproti pojasnjuje, jih ilustrira s
primeri.
2. Med obravnavo snovi nakazuje probleme,
postavlja vprašanja, izraža svoje poglede.
3. Učitelj učence usmerja k iskanju spoznanj,
oblikovanju ugotovitev in glavnih misli ter
jih navaja na dokazovanje trditev.
4. Pomembnosti zapisuje na tablo in k
zapisom dodaja aplikate.
5. Tabelska slika je urejena.
6. Učence spodbuja k razmišljanju, izražanju
njihovih misli, postavljanju vprašanj,
dvomov.
7. Metode pouka, raba didaktičnih sredstev,
oblike pouka in aktivnost učencev so
usklajene.
8. Učitelj je na uro ustrezno pripravljen in v
njej dobro organiziran.
15

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
Učiteljevo/učiteljičino ravnanje
9. Obravnava snovi je pretrgana, učitelj
preskakuje z enega problema k drugemu,
dokazov (konkretizacij) je malo in niso
prepričljivi.
10. Večinoma govori učitelj - sam izpeljuje
ugotovitve in oblikuje zaključke. Učencev
ne priteguje k sodelovanju, zavrača njihove
pobude, vprašanja, dvome.
11. Učitelj potek pouka zelo veže na
vsebino, hoče obdelati čim več vsebine, na
učence se ne ozira.
12. Učitelj ni ali pa je premalo pozoren na
nejasnosti, je nemiren, strog do učencev,
zanemarja stik z njimi.
prevlad
uje
V izvajanju učne enote
se
redko
pojavlja
se
ponavlj
a pa ne
prevlad
uje
se
sploh
ne
pojavlja
ne pride
v
poštev
IV. Raba didaktičnih sredstev in pripomočkov
1. Uporabljena sredstva ustrezajo ciljem in
vsebini pouka ter zmožnostim učencev in
so ustrezno oblikovana.
2. Raba sredstev je usklajena z metodami
dela, oblikami pouka, didaktičnimi
situacijami in s potekom pouka.
3. Didaktična sredstva uporabljajo učitelji in
učenci v vseh fazah didaktične enote.
4. Materiali in pripomočki so ustrezno in
pravočasno pripravljeni.
5. Didaktična sredstva uporablja samo učitelj
ne glede na to, ali so učencem dostopna
ali ne.
6. Učitelj med poukom uporablja sredstva, ki
pouk le popestrijo in olepšajo, manj pa
prispevajo k boljšemu razumevanju in
osvajanju snovi.
V. Zgradba in časovni potek ter značilnosti
učnega procesa
1. Izvedba vsebuje vse faze in je sklenjena
celota. Faze so jasno oblikovane in
primerno dolge.
2. Prehodi iz ene v drugo situacijo in fazo so
dobri, proces zaradi prehodov ni pretrgan.
3. Pouk se je pričel brez zamude in končal
ob izteku ure, časa ni bilo preveč niti ga ni
zmanjkalo.
4. Čas za posamezne faze ni bil ustrezno
odmerjen; v posameznih fazah ga je bilo
preveč ali premalo.
5. Didaktična enota ni celovita, posamezne
16

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
Učiteljevo/učiteljičino ravnanje
faze manjkajo ali pa jih je učitelj zanemaril.
6. Potek pouka je pretrgan; prehodi iz faze v
fazo niso logični ter skladni s strukturo
vsebine ali z Iogiko vodilne misli.
prevlad
uje
V izvajanju učne enote
se
redko
pojavlja
se
ponavlj
a pa ne
prevlad
uje
se
sploh
ne
pojavlja
ne pride
v
poštev
17

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
6. Kratka navodila za pisanje delovnih ali operativnih ciljev
Kako oblikujemo delovni ali operativni cilj
Delovni cilj izraža učenčevo opazno aktivnost. Aktivnost, ki jo bo učenec pokazal, ko bo
osvojil določeno snov, veščino, tehniko.
Operativni ali delovni cilj vsebuje akcijski glagol, ki izraža, opisuje ali jasno opredeljuje
učenčev odgovor, vedenje ali dosežek, ki ga lahko opazi zunanji opazovalec (Galeša, 1993,
str. 187). Akcijski glagoli so napisani v dovršni obliki in tako opredeljujejo zaključeno dejanje
in jih je torej moč evalvirati. Primeri akcijskih glagolov so npr. napiše, nariše, razloži, definira,
identificira, preteče, izvede, oblikuje… Poleg akcijskega glagola je v cilju običajno
opredeljen tudi kriterij ali pogoj za realizacijo in s tem evalvacijo. Delovni oz. operativni
cilji torej predstavljajo neke vrste mejnike, ki opredeljujejo, kaj bo otrok ob določenem času
sposoben narediti oz. pokazati.
Primer cilja s področja grafomotorike, ki vključuje tudi pogoj: Velikost črk prilagodi 1 cm
širokemu črtovju.
(Pulec,, L., S., Oblikovanje in uvajanje individualiziranih programov: ni lahka naloga, pa tudi
ne nemogoča, v: Specifične učne težave otrok in mladostnikov [uredili Nataša Končnik
Goršič, Marija Kavkler]. - Ljubljana : Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, 2002,
str. 193-216.)
Najpogostejše težave pri pisanju ciljev so:
- uporabljajo se presplošni, neoperativni glagoli, ki ciljev ne opredelijo dovolj jasno,
- ločiti je potrebno cilj od opisa dejavnosti – učni cilj dobimo, če se npr. vprašamo po
namenu neke dejavnosti preko katere naj bi učenci usvojili zastavljene cilje,
- pišemo take cilje, ki jih lahko realiziramo s pomočjo dejavnosti in jih lahko tudi ob
koncu ure preverimo,
- individualizirani cilji so cilji, ki jih pišemo za posamezne učence (pogosto jih v
pripravah ni, čeprav bi bili zelo zaželeni),
- pogosto so cilji v pripravah zelo »pomešani«: tisti, ki izražajo nivo, obseg in raven
zahtevnosti znanja (minimalne standarde znanja), sposobnosti, spretnosti in razvoj
osebnostnih lastnosti; zato se svetuje, da na prvem listu označite temeljne cilje, ki
nam povedo, katere standarde znanja želimo z učno enoto doseči, v tabelo pa pišete
operativne cilje za vsako dejavnost posebej (seveda poleg izobraževalnih navajate
tudi vzgojne in razvojne cilje).
18

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
7. Poročilo o opravljeni pedagoški praksi (študent oz. študentka)
Študentka/študent /vpisna številka: …………………………………………………………......
Oddelek in letnik: ……………………………………………………………………………………
Šola: ……………………………………………………………………………………………………
Mentor-ica: ……………………………………………………………………………………………
Čas izvajanja prakse:…………………………………………………………………………………
Datum poročila: ………………………………………………………………………………………
1. NASTOPI
Zap.št. Datum Razred Predmet Učna
enota/tema
Pripombe
19

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
2. HOSPITACIJE
Zap.št. Datum Razred Predmet Učna
enota/tema
Pripombe
3. DEJAVNOSTI V ČASU PRAKSE
Zap.št. Datum Dejavnost
20

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
4. POVZETEK NAJPOMEMBNEJŠIH SPOZNANJ O SVOJI PRAKTIČNI
USPOSOBLJENOSTI:
1. Kakšna je moja pedagoško-psihološka usposobljenost
2. Kakšna je moja metodična usposobljenost (za vsak predmet posebej)
3. Kakšna je moja komunikacija z otroki
4. V čem sem se počutil najšibkejšega in v čem se bom moral še usposobiti
5. MNENJE O CELOTNEM POTEKU PRAKSE Z VSEBINSKEGA IN
ORGANIZACIJSKEGA VIDIKA
6. PREDLOGI
21

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
8. Poročilo o poteku prakse in študentovem/študentkinem delu ter mnenje o
študentovi usposobljenosti za delo v razredu (mentor-ica)
Šola: ……………………………………………………………………………………………………
Mentor-ica: ……………………………………………………………………………………………
Izobrazba mentorja oz. mentorice: ………………………………………………………………
Študentka/študent: …………………………………………………………………………………
Čas izvajanja prakse:…………………………………………………………………………………
Število opravljenih hospitacij: …………………………………………………………………….
Število opravljenih nastopov: ……………………………………………………………………..
Datum poročila: ………………………………………………………………………………………
Opravljeni nastopi študentke/študenta:
Zap.št. Datum Razred Predmet Učna
enota/tema
Analiza/Pripombe/Mnenje
22

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
Opravljene dejavnosti v času prakse:
Zap.št. Datum Dejavnost (pripombe/mnenje)
Podrobnejše pripombe, mnenja, sugestije o opravljeni praksi:
……………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………
……………………………………………………………………………………………………………
Podpis mentorja:……………………………………….
23

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
9. Poročila o hospitacijah
Študent-ka odda eno zgledno in podrobno analizo hospitacije za izbrani predmet ali po en
zapis poteka in analize ure za vsak predmet, pri katerem je hospitiral-a.
10. Poročila o nastopih
Študent-ka odda eno zgledno in podrobno pripravo in analizo nastopa za vsak predmet.
11. Podrobna predstavitev enega učenca oz. učenke s posebnimi potrebami v razredu
V predstavitvi konkretnega primera (za študijo primera učenca s posebnimi potrebami v
razredu uporabite individualizirane programe in šolsko dokumentacijo, za katero obvezno
pridobite soglasje vodje šole in staršev (*primer na str. 25)) naj bodo na kratko navedeni
osnovni podatki o učencu (ne navajajte imena!):
• podatki o otrokovem razvoju v predšolskem obdobju in v času šolanja (možne
težave ob rojstvu, razvojne posebnosti v predšolskem obdobju, bolezni itd.);
• podatki o družini (izobrazba staršev, zaposlenost staršev, ocena socioekonomskega
statusa družine – npr. nizek, poprečen, visok, pogoji za učenje,
vrste pomoči, ki jih je deležen doma, število otrok v družini itd.);
• zgodovina obravnave v predšolskem in šolskem obdobju (izobraževalna
uspešnost, kateri strokovnjaki so ga obravnavali, kje in koliko časa ali je imel
medikamentozno terapijo, kot npr. ritalin, itd.);
• socialni razvoj (ali je imel težave s socialnim vključevanjem v otroštvu, kako se
razume z brati in sestrami, ima prijatelje, kako je priljubljen v razredu itd.);
• značilnosti učenca (ocena močnih področij in primanjkljajev - ilustrirati tudi z
izdelki);
• vrste pomoči in prilagoditev, ki jih je deležen sedaj (vrsta in količina strokovne
pomoči, prilagoditve v procesu poučevanja, konkretne strategije pomoči v in izven
razreda);
• sugestije za (nadaljnje) delo z učencem;
• drugo.
12. Priloge
Dnevniku se lahko priložijo tudi vse druge priloge, skice, risbe, sheme, ponazorila, miselni
vzorci, opažanja itd., ki so sestavni del učnih priprav. Obvezno se priloži en zgleden učni oz.
delovni list z diferenciranimi nalogami ter podroben opis in shemo izdelanega pripomočka
(tudi računalniški program npr. na Power Point).
24

- Dnevnik pedagoške prakse študentov 4. letnika Oddelka za SRP / OŠPP – 2005/2006
Ad.11 Primer prošnje za soglasje k uporabi podatkov iz šolske dokumentacije učenca
oz. učenke
Spoštovani starši!
Podpisani/podpisana, __________________________________, študent-ka Pedagoške
fakultete Univerze v Ljubljani, študijske smeri Specialna in rehabilitacijska pedagogika,
prosim za soglasje k uporabi podatkov iz šolske dokumentacije za učenca oz. učenko
_______________________________ .
Podatke o učencu oz. učenki bom uporabil-a v dnevniku pedagoške prakse (značilnosti
učenca oz. učenke, vrste pomoči in prilagoditev, predlogi za delo ipd.), zgolj v študijske
namene in ob upoštevanju zahtev po anonimnosti (ne bom uporabljal-a imena in priimka
učenca oz. učenke).
Študent-ka:_________________________
Vodja šole: _________________________
Starši: ____________________________
Datum:________________
25