Oblikovalci programske podobe - RTV Slovenija
Share Embed Flag
Download ePaper

Oblikovalci programske podobe - RTV Slovenija

Oblikovalci programske podobe - RTV Slovenija Oblikovalci programske podobe - RTV Slovenija

rtvslo.si
24.12.2014 Views

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:11 Page 101 Glas je drugi obraz Oblikovalci programske podobe v jubilejnem letu

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:11 Page 101<br />

Glas<br />

je drugi<br />

obraz<br />

<strong>Oblikovalci</strong><br />

<strong>programske</strong> <strong>podobe</strong><br />

v jubilejnem letu

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:11 Page 102<br />

102<br />

60 let Radia Maribor<br />

Za dober spomin<br />

Zmago Ajhmajer,<br />

novinar reporter<br />

»Radio je kot stroj, prav tako tudi televizija,«<br />

mi je v prijateljskem pogovoru o {tirih desetletjih<br />

dela govoril slavni obraz slovenske nacionalne<br />

televizije Aleksander ^olnik. Menda je<br />

mislil, da te lahko ali zmelje ali pa ti ponudi veliko<br />

prilo`nost. ^olniku se je ta prilo`nost –<br />

tako kot meni kar nekaj kasneje – ponudila na<br />

Koro{ki cesti 19, v znamenitem starem studiu.<br />

»Dolgo ~asa je minilo od takrat, se pa odli~no in<br />

z velikim veseljem spominjam tistih let. In ~udovite<br />

gospe Milice Katalini~, ki sem ji {e danes<br />

hvale`en za prve nauke o govoru in jeziku.<br />

Lepo pozdravi gospo Milico. Spomnim se tudi<br />

takratnega direktorja Jo`eta Ku{arja.«<br />

Neki fanti~ se mi je pred leti zdel primeren tudi<br />

za govorca. Delal je za me{alno mizo in komaj<br />

sem ga pregovoril, da je prebral dva, tri stavke.<br />

Malo kasneje je nekje drugje dobil nagrado revije<br />

Stop za najimenitnej{ega voditelja na komercialni<br />

radijski postaji. Po nekaj letih se ni<br />

spomnil, da bi ob prejemanju kipca, podobnega<br />

oskarju, z besedico omenil, recimo: »Veste, za-<br />

~el pa sem nekje pod Pekrsko gorco, tam na Radiu<br />

Maribor!«<br />

Meni pa se zdi imenitno ljudem pripovedovati,<br />

koga vse sem ob~udoval pred tremi in ve~<br />

desetletji, {e preden sem pri{el na Radio. Kdo<br />

so dekleta in fantje, ki sem jim takrat stal za<br />

hrbtom in gledal, kaj pi{ejo in kako delajo pred<br />

radijskim mikrofonom. V studiu in na terenu.<br />

In neizmerno jim bom hvale`en, za vedno!<br />

Milico Katalini~, prvo mariborsko poklicno napovedovalko,<br />

sem – ko smo doma pri`gali radio<br />

– hipoma spoznal in jo poslu{al … Ne`en,<br />

umirjen, sila prijeten glas in seveda pravilen<br />

uglajen govor. In potem sem jo spoznal in ob~udoval<br />

v `ivo, kot pravimo.<br />

Sa{a Veronik, prva prava voditeljska zvezda<br />

[tajerske in kasneje Slovenije. Z nenadkriljivim<br />

Jo`etom Jagodnikom – ve~no mi bo `al, da ga ni<br />

ve~ v na{em novinarskem korpusu – sta snovala<br />

govorno-glasbene oddaje. In Brane Ron~el<br />

jima je izza odra posojal "plate", tiste vinilne, z<br />

odli~no glasbo. Pa Ida Ba{, takrat Sernec. [e dekletce<br />

jo je prav Jo`e povabil na Radio, s svojim<br />

prepoznavanjem talentov kar na ulici, v svojem<br />

slogu: »Ti, mala, pridi jutri na Radio, bo{ brala.«<br />

Ido sem veliko poslu{al in dostikrat prosil

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:11 Page 103<br />

60 let Radia Maribor 103<br />

za nasvet! Tudi Ida je – ~eprav se je takrat zdela<br />

pla{na – vedno naravnost povedala, kaj je<br />

bilo "fau{" in tudi kaj je bilo dobro!<br />

Zagotovo ne bi zapisoval te zgodbe, ~e ne bi na<br />

Radiu spoznal tudi dveh zlatih mo`: Romana<br />

Lobnika /klicali smo ga kar ata/, mojega prvega<br />

urednika, in slovitega televizijca in radijca, dragega<br />

prijatelja Fran~ka Jauka.<br />

Roman me je ve~no spodbujal, pa ~eprav to<br />

mnogim ni bilo v{e~, in me, ker sem {olo prehitro<br />

obesil na klin, priganjal k samoizobra`evanju:<br />

»To tudi nekaj velja, ~e ima{ talent in si<br />

priden.« Hvala, Roman – nikoli pozabil! »To je<br />

bilo kar dobro, Zmago,« je dejal, ~e smo se trudili.<br />

In smo se! »Danes pa je bolje, ~e greste domov<br />

bolj po skritih poteh, da vas bo videlo ~im<br />

manj ljudi – ta oddaja je bila zani~. Premislite!«<br />

In sem se znova u~il!<br />

Dragega Romana Lobnika se dostikrat spomnim,<br />

{e posebej kadar mi kaj ne gre! Tudi to se<br />

dogaja!<br />

^udovito pa je bilo tudi novinarsko in prijateljsko<br />

popotovanje s Fran~kom Jaukom - Pjerom.<br />

Tako ga kli~e nekaj starih gimnazijskih so{olcev<br />

in ga, tako je rekel, lahko tudi jaz! Ve~ kot<br />

tri desetletja sem bil zraven, ko je delal. Na radiu<br />

in na televiziji. Dostikrat ga, ~eprav sem<br />

mlaj{i od njega, nisem dohajal, niti v hoji! In<br />

veliko nas je, ki ga v mojstrskem delu na podro~ju<br />

pisnega, govorjenega in televizijskega<br />

novinarstva nikoli ne bomo … Za tisto, kar sem<br />

pri tem lahko ujel in mi tega nih~e ne more vzeti,<br />

Fran~ek, hvala! Tudi za to, da sem lahko bil<br />

s teboj v dru`bi najbolj{ih; debatirali smo in<br />

tudi kaj popili: z Mirkom Strehovcem, Francijem<br />

Pav{erjem str., Stanetom Urekom, Ivom<br />

Bajcem, Franekom Trefaltom, Zdenom Vahtarjem,<br />

Leonom [tukljem, Ecom, Skalo, Sen~arjem,<br />

Kri`ajem ... naj mi ostali oprostijo, kajti vrstice<br />

so odmerjene!<br />

Radio Maribor praznuje letos 60-letnico! Zdi se<br />

mi, da bomo morali njegovo historijo bolje zapisovati<br />

in shranjevati. Kot vsi Slovenci imamo<br />

v~asih tudi mi, tako se zdi, hudi~evo kratek<br />

spomin.<br />

Prenos nogometne tekme iz Ljudskega<br />

vrta, okrog leta 1975.<br />

Z leve: tonski mojster Slavko<br />

Hohnjec in reporterja Fran~ek Jauk<br />

in Zmago Ajhmajer

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:11 Page 104<br />

104<br />

60 let Radia Maribor<br />

Le s ~im bi {e lahko<br />

vragu spulili rep<br />

Breda ^epe,<br />

urednica oddaj<br />

»Mali sanja: "Krompir~ek, ne eden – polna<br />

skleda" ...« smo zategovali izbrani pionir~ki Kosovelovo<br />

Starko zimo pred nenavadno {katlo in<br />

~udno bu~ko, v katero smo morali govoriti.<br />

»Dajmo {e enkrat!« je potrpe`ljivo rekel visok<br />

mo`ak, ki nas je pri{el snemat z Radia. Takrat,<br />

v tretjem razredu Osnovne {ole Ivana Cankarja<br />

v Mariboru, se mi {e sanjalo ni, da bo moje `ivljenje<br />

povsem zaznamovala in okupirala tista<br />

~udna {katla in da bo tisti visoki mo`ak kasneje<br />

postal moj dolgoletni sodelavec – tehnik Peter<br />

Ko{enina.<br />

To je bilo moje prvo bli`nje sre~anje z Radiem,<br />

ustanovo, v katero sem 11 let kasneje, kot {tudentka<br />

novinarstva, prvi~ vstopila leta 1973,<br />

prvega februarja 1978 pa se v njej redno zaposlila.<br />

In od takrat sva skupaj. Jaz `e abrahamovka,<br />

On, Radio, {estdesetletnik.<br />

Morda zveni ta personifikacija ustanove, kjer<br />

sem redno zaposlena, nenavadno, vendar pove<br />

prav tisto, kar je bilo zna~ilno za ljudi, ki sem<br />

jih spoznala ob prihodu na Radio, in ~esar se je<br />

od njih nalezla tudi moja generacija – posreduje<br />

poseben ~ustveni odnos pripadnosti hi{i, ki<br />

nam je bila drugi dom, sodelavci v njem pa kot<br />

velika dru`ina s skupnim ciljem, delati dober<br />

program. Potrpe`ljivo in pametno so nas mlade<br />

u~ili hoditi po novinarskih poteh Lobnik,<br />

[vajncer, Jug, [nuderl, Pa{ek ... Skupaj z Zmagom,<br />

Edijem, Stanko, Sre~kom, Marjanom …<br />

sem si {tiri leta nabirala izku{nje v mladinski in<br />

{tudentski oddaji, ne le v ~asu poletne prakse,<br />

ampak tudi med letom, kolikor mi je dopu{~al<br />

{tudij v Ljubljani. Treba je povedati, da takratna<br />

Fakulteta za sociologijo, politi~ne vede in<br />

novinarstvo ob teoriji ni ponujala nobenih<br />

mo`nosti za prakti~no usposabljanje, tako da so<br />

bile ~asopisne in radijske redakcije edina kova~nica<br />

novinarske obrti. Vse pogosteje sem<br />

pripravljala prispevke tudi za sicer{nji radijski<br />

program, katerega govorni del se je ob~utno razmahnil<br />

z nekaterimi novimi oddajami. Po<br />

[rimfu sem sama za~ela skrbeti za turisti~no<br />

oddajo. In takrat sem pri{la v trdo {olo kreativne<br />

du{e novotarij – Jo`eta Jagodnika, ki je znal<br />

hvaliti, grajati in pomagati. Iz Ljubljane je na<br />

primer pripeljal Staneta Ureka, izku{enega reporterja,<br />

ki je sku{al malce "spiliti" tiste izmed

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:11 Page 105<br />

60 let Radia Maribor 105<br />

nas, ki smo imeli nagnjenje do reporterstva.<br />

Ve~krat je pri{la v Maribor Ana Mlakar, da bi iz<br />

nas naredila sprejemljive radijske govorce. Kak-<br />

{en moder nasvet smo dobili tudi od Jauka, Veronika<br />

ali lete~ega [rimpfa. In tako je na Koro{-<br />

ki cesti v skromnih razmerah nastajal dober kadrovski<br />

pontencial za novo hi{o. V naslednjih<br />

dveh, treh letih je pri{lo {e nekaj novih novinarjev.<br />

Velika redakcija je leta 1980 postajala pretesna<br />

za nove mize, da ne govorim o skromnih mo`nostih<br />

za snemanja in monta`e. Po`ar, Krem`ar<br />

in Kresal pa so nas tola`ili – v novi hi{i bo bolje!<br />

A pod Pekrsko gorco je {e vedno rasla koruza.<br />

[ele danes, ob sodobni digitalni tehnologiji,<br />

ra~unalni{kih monta`ah, mini diskih … vidim,<br />

da so bili na{i tehniki na starem Radiu na Studerjevih<br />

magnetofonih s koluti trakov, ki so se<br />

kdaj pa kdaj zaradi naglice spremenili v solato,<br />

ki jo je bilo treba razvozlati, pravzaprav geniji.<br />

Njihova dobra u{esa, hitre roke in velikokrat<br />

tudi {karje so dajali kon~no podobo tistemu,<br />

kar smo novinarji prinesli s terena na skoraj 10-<br />

kilogramski nagri (znamka reporterskega magnetofona,<br />

ki je bil takrat vreden toliko kot pol<br />

znamenite stoenke). Veliko pa smo morali delali<br />

tudi v `ivo – s terena. Ob pomanjkanju dovolj<br />

dobre opreme so tehniki vedno znali improvizirati.<br />

Kar po pet mobilnih reporterskih ekip na<br />

primer je lahko hkrati spremljajo referendume,<br />

volitve, {tafete, prihode Vlaka bratstva in enotnosti<br />

in druge ve~je dogodke. Prav neposredna<br />

ogla{anja v program in hitre reakcije na dogodke<br />

so mene `e od samega za~etka najbolj mikali,<br />

~eprav se nisem mogla izogniti tudi ve~urnim,<br />

velikokrat dolgo~asnim sejam na podro~ju<br />

notranje politike. Teren je vedno ponujal kaj<br />

nepredvidljivega in velikokrat je lahko s hitro<br />

reakcijo koristil ljudem. In tako sem vedno rada<br />

sprejemala tovrstno delo, tudi ko je {lo za znameniti<br />

mariborski stavkovni val, ko je leta 1988<br />

na tiso~e razjarjenih delavcev blokiralo mesto<br />

in republi{ko oblast pri~akalo z glasnimi vzkliki:<br />

»Lopovi, lopovi!« To so bili zelo {okantni<br />

dogodki, za vse, in poro~evalcem ni bilo lahko!<br />

A kasneje so me, kot novinarko, doleteli {e ve~ji<br />

{oki – ko sem se maja ’91 zna{la pred naperjenimi<br />

pu{kami JLA, ki je obkolila u~ni center<br />

slovenske Teritorialne obrambe v Pekrah. S hitrim<br />

obve{~anjem javnosti je radio v tem primeru<br />

pokazal svojo veliko prednost, prav to pa je<br />

bilo za razplet dogodkov zelo pomembno. Sledili<br />

so dnevi osamosvojitvene vojne, ki sem jih<br />

prav tako pre`ivela kot poro~evalka na terenu.<br />

In tu je {e 15 let oddaje Dobro jutro (od 1988 do<br />

2003), ki jo je po svojem povratku na Radio odli~no<br />

zasnoval Jo`e Jagodnik. V prvih letih jo je<br />

vodil sam, jaz pa sem bila "`ivi teren". Ko je leta<br />

’92 od{el v politiko, sem prevzela njegovo dedi{~ino<br />

– z velikim strahom, ali bom zmogla!<br />

Pa je {lo. Oddaja Dobro jutro Radia Maribor je<br />

bila vsa leta sinonim za vse, kar je bilo v mestu<br />

in {ir{e v dr`avi aktualno, dobro ali slabo; bila<br />

je naslov za pohvale, za graje in za pro{nje za<br />

pomo~. Z leti pa se kljub pomo~i sodelavcev<br />

utrudi{ in po~asi ti postane vsega dovolj. Vendar<br />

je {koda, da takratna odgovorna urednica ni<br />

zmogla pridobiti ljudi, ki bi nadaljevali to oddajo,<br />

ki je ob drugih uveljavljenih oddajah postala<br />

sinonim na{ega programa. Zdaj si `e kar<br />

nekaj ~asa belimo glavo, s ~im {e bi lahko "vragu<br />

spulili rep". Verjamem, da bomo to na{li. Radio<br />

Maribor namre~ tudi pri {estdesetih ni star!<br />

Poln je novih, mladih mo~i.<br />

Breda ^epe med pogovorom z<br />

zunanjim ministrom<br />

dr. Dimitrijem Ruplom, maj 2005

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:11 Page 106<br />

106<br />

60 let Radia Maribor<br />

Kaj To si ti<br />

Pa tako majhna si<br />

Tatjana Dolanc,<br />

novinarka in voditeljica<br />

Radia Slovenia International<br />

Prve stike z Radiem Maribor sem imela `e<br />

v sedemdesetih letih, ko je oddaje o Slovencih,<br />

ki `ivijo in delajo v Nem~iji, pripravljal<br />

Ivo [trakl, kasnej{i vodja <strong>RTV</strong> centra<br />

Maribor. Bil je daljni sorodnik in vedno, kadar<br />

ga je slu`bena pot zanesla v Frankfurt, je pozvonil<br />

tudi na na{ih vratih. Sicer pa sem bila takrat<br />

aktivna ~lanica slovenskega zamejskega dru{-<br />

tva Sava. In ravno Ivo [trakl je nekega dne, le<br />

kratek ~as zatem, ko smo se za vedno vrnili iz<br />

tujine, pri{el pome in me kratko malo vzel s<br />

sabo na Radio Maribor. »Ve{, na{a Maja Kirar<br />

gre na dopust, in nujno potrebujemo nekoga, ki<br />

bo pripravljal poro~ila in turisti~ne informacije<br />

v nem{kem jeziku,« mi je na hitro povedal.<br />

Tega je 24 let in {e danes se spomnim, s kak-<br />

{nim strahom sem prvi~ sedla za mikrofon. Oddaja<br />

je bila na sporedu od ponedeljka do petka<br />

in je trajala le 5 minut, tako da na redno zaposlitev<br />

ni bilo mogo~e pomisliti. Tako sem si<br />

na{la delo v takratnem mariborskem gigantu<br />

TAM-u, za "turisti~ne napotke za na{e goste iz<br />

tujine" pa mi je zato `al zmanjkalo ~asa. A so<br />

minila komaj tri leta, ko me je na veliko presene~enje<br />

z radia poklical Edvard Puk{i~ in me<br />

obvestil o tem, da je za`ivel nov program v<br />

nem{kem jeziku in da nujno potrebujejo sodelavce.<br />

Bala sem se izziva, saj nisem bila novinarske<br />

stroke, a so me potola`ili – nem{~ino obvlada{,<br />

vse drugo pa se da nau~iti. In sem se z<br />

veseljem pridru`ila takratni ekipi Radia MM2 –<br />

Maji Kirar in Heleni Erjavec. Na za~etku seveda<br />

z veliko treme, a prav tako veliko podpore obeh<br />

`e izku{enih kolegic, danes pa me niti potegav{~ina<br />

kak{nega tonskega tehnika ne vr`e ve~<br />

s tira, pa ~eprav so, verjemite, kar se tega ti~e,<br />

zelo iznajdljivi! Priznam, v~asih mi je smeh<br />

tudi u{el, in potem sem jih kratko malo zato`ila<br />

poslu{alcem, da so vedeli, zakaj se smejim.<br />

Tako sem tej hi{i zvesta `e skoraj dve desetletji.<br />

Program se je v teh letih seveda spreminjal,<br />

prihajali in odhajali so sodelavci, tak{ni, ki jih<br />

je iz domovine tudi na drugem koncu sveta v<br />

Slovenijo pripeljala usoda, in Slovenci, ki so,<br />

tako kot jaz, otro{tvo pre`iveli v Nem~iji. Bili<br />

smo in smo {e vedno zelo pisana dru{~ina: Slovenci,<br />

Vzhodni Nemci, Kamerunci, [vicarji,<br />

Avstrijci, Angle`i, Ameri~ani, Ju`noafri~ani.<br />

Vsako obdobje mi je po svoje ostalo v prijetnem<br />

spominu. Vedno smo se dobro ujeli, smeha in<br />

dobre volje nikoli ni manjkalo, sploh, kadar<br />

smo se pogovarjali kar v vseh jezikih povprek.<br />

Najbolj popularni smo bili v za~etnih letih delovanja<br />

programa, kot Radio MM2, na{i glasovi<br />

in imena so bili znani tostran in onstran meje.<br />

S prijateljico sva se nekega poletja odpravili na<br />

morje in ko me je predstavila znancem, je seveda<br />

poudarila, da sem ta in ta z Radia MM2.<br />

Vame se je zapi~ilo dvoje rjavih o~i in neki simpati~ni<br />

fant je rekel: »Kaj To si ti Pa tako<br />

majhna si« Takrat sem ji prepovedala, hvaliti<br />

se z mano. Bili pa so tudi hudi ~asi, ko se je na-<br />

{emu programu slabo pisalo in ko dobrih {est<br />

mesecev razen poro~il in stanja na cestah nismo<br />

smeli ziniti nobene. Pogre{ala sem pogovor<br />

s poslu{alci, ki so nam bili tako dolgo zvesti.<br />

Zmeraj smo dobivali veliko po{te, napisne<br />

tudi na majicah, rutah, avstrijski poslu{alci so<br />

nam prina{ali kavo in v ~asu slovenske osamosvojitvene<br />

vojne, ko so leteli izstrelki tudi ~ez<br />

na{ <strong>RTV</strong> center, so nam celo ponujali zato~i{~e<br />

~ez mejo. [e dandanes pride v na{o pisarno<br />

kak{na kartica iz daljnih krajev, s katero nam<br />

zvesti poslu{alci po{iljajo pozdrave in nam povedo,<br />

da nas pogre{ajo. In ti je toplo pri srcu.<br />

^eprav so nevidni, ti moji poslu{alci, so zame<br />

del moje dru`ine, brez katere ne bi mogla ve~.

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:11 Page 107<br />

60 let Radia Maribor<br />

107<br />

Sindikalno delo<br />

in pla~ilna lista<br />

Jo`e Fo{nari~,<br />

novinar urednik<br />

Ko sem se po treh letih honorarnega dela<br />

na TV Ljubljana redno zaposlil na Radiu<br />

Ljubljana, se je pisal datum 1. januar<br />

1973. To je bil ~as razvijajo~ega se samoupravljanja,<br />

dru`benopoliti~nih organizacij in delavskih<br />

svetov. S sklepom slednjega sem pri{el v<br />

Maribor in skupaj s Sre~kom Golobom delal kot<br />

dopisnik ljubljanskega radia. 1. junija 1979 je<br />

Radio Maribor za~el delati kot enotno dopisni{-<br />

tvo za Radio Ljubljana, kasneje Radio <strong>Slovenija</strong><br />

in skupaj z Darkom Pa{kom sva postala urednika<br />

Dnevnoinformativnega uredni{tva na Radiu<br />

Maribor. Kmalu se je porodila ideja o gradnji<br />

novega <strong>RTV</strong> doma v Mariboru in aktivno smo<br />

se vklju~ili v delo samoupravnih organov in<br />

politi~nih organizacij. Postal sem predsednik<br />

sindikata na Radiu Maribor, kmalu {e predsednik<br />

sindikata <strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong> in isto~asno predsednik<br />

sindikata JRT, to je vseh jugoslovanskih<br />

<strong>RTV</strong> postaj. Poleg {tevilnih strokovnih in {portnih<br />

sre~anj smo pripravili tudi spremembe zakonodaje,<br />

ki bi novinarjem omogo~ala beneficirano<br />

delovno dobo. Predlog smo pripeljali do<br />

Zvezne skup{~ine, vendar je bil zavrnjen, sprejet<br />

pa je bil predlog o obveznem dodatnem zimskem<br />

dopustu za novinarje. Zavzeto sindikalno<br />

delo pa pri vodstvenih delavcih ni bilo cenjeno<br />

– to se vidi po tem, da sem skladno s pridobivanjem<br />

funkcij ''padal'' na pla~ilni listi. Z ustanovitvijo<br />

ve~ sindikatov na <strong>RTV</strong> je mo~ sindikatov<br />

uplahnila, delo sindikalistov pa je postalo<br />

{e te`je. ^e sem bil zaradi teh funkcij ob polo`aj<br />

in s tem ob denar, pa imam vsaj ~isto vest,<br />

saj smo v sindikatu veliko naredili, da imamo<br />

delavci <strong>RTV</strong> danes vsaj tak{en polo`aj, kot ga<br />

imamo. Z ustanovitvijo Javnega zavoda <strong>RTV</strong><br />

<strong>Slovenija</strong> nam je namre~ dr`ava onemogo~ila<br />

pridobitev lastni{kih dele`ev, kot so imeli mo`nost<br />

delavci v drugih novinarskih hi{ah. V lastni<br />

hi{i pa so nam ukinili povsem na{, radijski<br />

RTM, televizijski program, najbolj{i informativni<br />

program na regionalni ravni doslej. Kakor<br />

koli `e, ostaja nam vsaj prijateljstvo in `e ve~<br />

kot 30 let nogometnih sre~anj z ljubljanskim<br />

Kri~a~em in veselje, da je z nami vse ve~ mladih,<br />

zagnanih delavcev, ki so tak{ni tako na delovnem<br />

mestu kot tudi v prijateljski dru`bi in<br />

na igri{~u.<br />

Proti Nordkapu – sever Finske leta<br />

1994. Neposredno po intervjuju z<br />

Bo`i~kom. Z leve: Zoran Bilodjeri~,<br />

Bo`i~ek, Peter Habjani~ in<br />

Jo`e Fo{nari~ – Pep

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:11 Page 108<br />

108<br />

60 let Radia Maribor<br />

Ves trg se je zdel<br />

poln u{i<br />

Lu~ka Gruden,<br />

urednica oddaj<br />

Povabilo k pisanju za spominski zbornik<br />

odmeva kot hitro zmontiran ''zgodovinski''<br />

film s kratkimi prizori, ki se ka`ejo<br />

kot znamenja ob poti.<br />

Prvi prizor je iz nekdanje gostilne Pariz pri Drugi<br />

gimnaziji v Mariboru, kjer sem se kot maturantka<br />

gimnazije in srednje glasbene {ole v desetinki<br />

sekunde odlo~ila: radio bo moj poklic.<br />

Zdru`uje glasbo, re`ijo, estetsko kompozicijo in<br />

predvsem – `ivo komunikacijo, stik s ''tukaj in<br />

zdaj''.<br />

Drugi prizor je s Trga svobode, kjer sem na javnem<br />

mestu ujela iz ozvo~enja svojo prvo vest.<br />

Groza. O u{ivosti in garjavosti v osnovnih {olah.<br />

Sredi Trga svobode … sredi najve~je gne~e.<br />

Priokus zlorabe najbolj intimnega ''mno`i~nega''<br />

medija. Ves trg se je zdel poln u{i. Najbr`<br />

sem se prav takrat zapisala osnovnemu radijskemu<br />

poslanstvu – ''osebnemu'' sporazumevanju<br />

''dveh ljudi'', govorca in poslu{alca. In vse<br />

bolj me je za~ela zanimati zvo~nost. Preteklo pa<br />

je vsaj {e 20 let, razpetih med informativni in<br />

umetni{ki program, da sem se za~ela z radijsko<br />

estetiko tudi teoreti~no ukvarjati, in sre~anje z<br />

znanstvenimi dognanji je bilo neizbe`no: kar<br />

70 odstotkov vplivne mo~i ima zvo~ni izraz<br />

glasu, tisti nevidni in razumu nedostopni emocionalni<br />

kod, le 30 odstotkov pa vsebina sporo-<br />

~enega! Medtem so se nam s sodelavci /Marjan<br />

Kova~, Zoran Bilodjeri~, Katarina Klan~nik Kocutar,<br />

Peter Simoni~, Aleksandra Gruden, Vesna<br />

Spreitzer, Brigita Mohori~ …/ nabrale gore<br />

popisanih papirjev z literarnimi oddajami, prispevki<br />

za Kulturno paleto, za poro~ila, Dnevnike<br />

…, to je tistih 30 odstotkov, preostalih 70 pa<br />

jih je poniknilo v ''eter''!<br />

Eden od klju~nih prizorov iz tega prilo`nostnega<br />

''filma'' pa je sanjski: v ~asu, ko se je sredi devetdesetih<br />

za~ela krivulja spu{~ati pod gladino,<br />

kar zadeva {irino pogledov in perspektiv, sem<br />

prvi~ razmi{ljala o zamenjavi slu`be. Pa so me<br />

kolegi, s katerimi si {e zdaj delimo vzpone in<br />

padce, v sanjah s svojo osebno zavezanostjo<br />

prepri~ali o nasprotnem … [e ve~ smo sodelovali<br />

– s tonskima mojstroma Ivom Smogavcem<br />

in Dejanom Guzeljem, {e bolj preto~en je postajal<br />

Igrani program z radijsko igro /na hitro podedovano<br />

od imenitnega predhodnika, urednika<br />

Slavka Juga/, z radiofonskimi meditacijami<br />

Vodnarjev ~as, s kronikami Bor{tnikovega sre-<br />

~anja … @i`kov Martin Krpan – kranjski superman,<br />

[tromajerjeva Toyota in sedem drugih<br />

iger, Zob~evi Madame sans gene in Mrtvi Bertold<br />

Brecht, Voznyjeva in Likarjeva Pod svobodnim<br />

soncem, fi~erji Delali smo Pre{erna,<br />

Dobri ~lovek iz Negove, Moja mariborska pomlad<br />

– moja mariborska zima … Lain{~kova Hi{a<br />

svetega Nikolaja. Ljubljana, Zagreb in Hvar,<br />

Berlin in Italija, festivali Prix Europa, Prix Italia,<br />

Prix Maruli} … Dva v~asih zelo razmaknjena<br />

stol~ka informativnega in umetni{kega programa<br />

sta konec devetdesetih botrovala knjigi V<br />

zvo~nem laboratoriju: intimni dialog z nevidnim.<br />

Iz gramoznice smo z zdru`enimi mo~ni<br />

''izkopali'' Vodopiv~evo kiparsko mojstrovino<br />

in jo preselili pred mariborski <strong>RTV</strong>. In, do`iveli<br />

smo doslej najve~ji tehni~no-duhovni preobrat<br />

v zgodovini radia, morda celo v zgodovini<br />

civilizacije: digitalizacijo, ki ob vseh drugih<br />

spremembah pospe{uje ritem in drobi vse na<br />

prafaktorje. Kak{no razko{je, sestavljati jih na<br />

novo!

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:11 Page 109<br />

60 let Radia Maribor 109<br />

Od {porta<br />

do zunanje politike —<br />

iz Ljudskega vrta<br />

v Berlin<br />

Peter Habjani~,<br />

urednik oddaj<br />

Kako prijetno zadol`itev sem dobil po {tiriletni<br />

odsotnosti – napisati nekaj vrstic o svojem<br />

ve~ kot tri desetletja dolgem dru`enju z Radiem<br />

Maribor. Z rahlo tesnobo sem se namre~ po<br />

{tirih letih, ki sem jih kot dopisnik <strong>RTV</strong>-ja pre`ivel<br />

v Berlinu, odpravljal nazaj v okolje, kjer sem pre`ivel<br />

ve~ino novinarskega dela. Kako me bodo sprejeli<br />

in seveda predvsem, kako se bom v`ivel v novo<br />

delo, mi je rojilo po glavi, nato pa prisr~en sprejem<br />

in prijeten ob~utek, da me le niso pozabili. Zdaj<br />

vem, da je bila kar pravilna odlo~itev, ko sem se konec<br />

leta 2000 prijavil na razpis. Takrat se je prvi~<br />

zgodilo, da je od{el na tako zahtevno novinarsko<br />

delo v tujino nekdo iz regionalnega centra.<br />

In kako sem sploh pri{el na Radio<br />

Po prvem letniku ljubljanske fakultete za novinarstvo,<br />

sociologijo in politologijo je bilo treba opraviti<br />

tudi obvezno enomese~no prakso. [e vedno mi ni<br />

povsem jasno, kako sem se med Radiem in Ve~erom,<br />

ki sta bila tedaj glavna medija v Mariboru, odlo~il<br />

za pot na Koro{ko cesto. Po enomese~ni praksi<br />

daljnega leta 1971 pa sem nato, s kraj{imi presledki,<br />

ostal ves ~as zvest tej ustanovi, kar pomeni,<br />

da sem na Radiu skoraj polovico njegovega obstoja.<br />

Spomini na ta prva, tedaj {e {tudentska leta na Radiu<br />

Maribor so {e vedno `ivi. Prakti~no ni bilo podro~ja,<br />

na katerem se vsaj za nekaj ~asa ne bi preizku{al.<br />

Moje redno honorarno delo je trajalo vse do<br />

aprila 1979, ko sem bil sprejet v redno delovno<br />

razmerje. In ker sem se tega leta tudi poro~il, je<br />

zame ta letnica {e kako pomembna. Za~el sem v<br />

kulturi, kjer je bil moj prvi mentor urednik Slavko<br />

Ko~evar Jug, v nadaljevanju pa sem novinarsko<br />

znanje in izku{nje ~rpal iz dela starej{ih kolegov<br />

Jagodnika, [rimpfa, Jauka. Iz kulturne redakcije<br />

sem kmalu od{el v dnevno redakcijo, kjer je bilo<br />

treba spremljati najrazli~nej{e dogodke v Mariboru<br />

in okolici – od kmetijstva, komunale, gospodarstva<br />

do {porta.<br />

Zaradi `elje po novih izzivih sem sredi osemdesetih<br />

let za nekaj mesecev od{el v Metalno – za predstavnika<br />

slu`be za stike z javnostjo, kar je bila tedaj<br />

{e dokaj redka in neznana slu`ba, zatem pa<br />

sem postal dopisnik osrednjega hrva{kega ~asnika<br />

Vjesnik za severovzhodno Slovenijo. Ta moja radijska<br />

odsotnost je trajala dobri dve leti, z novim<br />

znanjem in izku{njami pa sem se vrnil v novo radijsko<br />

hi{o pod Pekrsko gorco. To je bilo tudi `e<br />

obdobje, ki je naznanjalo velike dru`bene in politi~ne<br />

spremembe v tedanji Jugoslaviji. V ~asu slovenskega<br />

osamosvajanja sem bil z mikrofonom pogosto<br />

v sredi{~u dogajanja. Spominjam se pre~ute<br />

no~i ob znameniti ugrabitvi v prostorih mariborske<br />

ob~ine, spremljal sem odhod tankov iz voja-<br />

{nice v neposredni bli`ini Radia. S slu`benim vozilom<br />

sem peljal za njimi vse do Pesnice in se med<br />

vo`njo ve~krat oglasil v program, medtem ko je<br />

name meril vojak iz tanka. Mnogim je {e vedno v<br />

spominu, kako sem tedaj te prve dramati~ne dogodke,<br />

ki so napovedovali kasnej{o morijo na Balkanu,<br />

opisoval, kakor da poro~am s kak{ne tekme<br />

v Ljudskem vrtu. V tistem ~asu se je za~elo tudi<br />

moje vse bolj tesno sodelovanje s programom za<br />

Slovence onkraj meje – z na{im izjemno priljubljenim<br />

programom MM2. Naslednji korak je bil prevzem<br />

mesta urednika uredni{tva tega programa;<br />

preimenovali smo ga v RMI /Radio Maribor International/.<br />

Vsa ta leta pa sem za radio spremljal<br />

tudi {portna dogajanja, {e posebej nogomet in zimske<br />

{porte. Po odhodu z RMI-ja sem se povsem<br />

posvetil {portu, to pa mi je omogo~ilo tudi spoznavanje<br />

stadionov {irom Slovenije in tudi {tevilnih<br />

po prakti~no vsej Evropi. To je bilo obdobje uspehov<br />

mariborskih nogometa{ev, zato sem z njimi<br />

do`ivel Ligo prvakov, z reprezentanco pa nepozabno<br />

evropsko prvenstvo – z menoj, z mojim radijskim<br />

poro~anjem, so to do`ivljali tudi poslu{alci<br />

Radia Maribor.

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:11 Page 110<br />

110<br />

60 let Radia Maribor<br />

Kdor ho~e videti,<br />

mora gledati s srcem.<br />

Bistvo je o~em nevidno.<br />

(Antoine de Saint-Exupery, Mali princ)<br />

Katarina Klep - ^ernej{ek,<br />

novinarka urednica<br />

Radijskemu kolektivu sem se pridru`ila v<br />

drugi polovici devetdesetih, proti koncu<br />

{tudija novinarstva, z nekaj izku{njami<br />

~asopisnega pisanja. V Ilichovo 33 me je pot zanesla<br />

pravzaprav ~isto slu~ajno. Objava, da i{-<br />

~ejo mlade sodelavce – novinarje, je bila prilo`nost,<br />

ki je absolventki novinarstva ni kazalo zamuditi,<br />

in danes si {tejem v dobro, da je res nisem.<br />

Da je delo za radijski medij vse kaj drugega kot<br />

za ~asopis, mi je postalo jasno `e takoj, ko so mi<br />

na moj prvi delovni dan v roke potisnili snemalnik<br />

in mikrofon in me poslali posnet anketo.<br />

Da tehnik s posnetkom ni bil zadovoljen, mi<br />

verjetno ne bi bilo treba zapisati, prav tako ne,<br />

da v posnetku ni bilo ni~esar, kar ne bi bilo narobe.<br />

Toda vaja dela mojstra, so rekli `e na{i<br />

dedje, in kmalu sva bila z mikrofonom stara<br />

znanca na mariborskih ulicah. Ob prispevkih<br />

za informativni program, ki sem mu v svoji delovni<br />

obveznosti v najve~ji meri zavezana {e<br />

danes, sem svoje prakti~ne mikrofonske izku{-<br />

nje pridno nabirala tudi v okviru Radijske delavnice<br />

znancev. Ta svojevrstni radijski studio,<br />

najve~krat kar na prostem, ki se je iz tedna v teden<br />

selil v drug kraj, mi je narekoval spoznavanje<br />

novinarskega dela na nekoliko druga~en na-<br />

~in – v `ivo, brez predhodnih priprav in z veliko<br />

mero improvizacije in re{evanja iz nepredvidljivih<br />

zagat. S~asoma se je moj glas pred mikrofonom<br />

vse manj tresel, roke so bile vse redkeje<br />

potne in to me je navdajalo z dobrimi ob-<br />

~utki za mojo nadaljnjo novinarsko pot, na kateri<br />

vztrajam `e skoraj desetletje. Pravzaprav so<br />

mi teme, ki jih pokrivam, v tem ~asu v tolik{ni<br />

meri zlezle pod ko`o, da se `e po~asi po~utim<br />

Maribor~anko – pripadno ''totemu'' mestu, ob-<br />

~utljivo za njegove stiske in veselo njegovih uspehov,<br />

pa ~eprav `ivimo z dru`ino skoraj 50 kilometrov<br />

stran. Zagotovo je tega ''krivo'' tudi<br />

vsakomese~no ve~urno sedenje na zasedanjih<br />

mariborskega Mestnega sveta, kjer se tako reko~<br />

kuje usoda mesta.<br />

Na Radiu pa ob novinarskem delu za potrebe<br />

informativnega programa krojim usodo otro{-<br />

kih in mladinskih oddaj. Otro{ki radijski studio,<br />

Mega {olski herzi, Adijo, pamet in Ludvik<br />

so oddaje, ki z valov Radia Maribor nagovarjajo<br />

najmlaj{e, osnovno{olce, dijake in {tudente danes.<br />

Oddaje mladinskega programa pa na Radiu<br />

Maribor niso od danes, ampak imajo dolgoletno<br />

tradicijo. Njihov za~etek predstavlja polurna tedenska<br />

oddaja za pionirje iz leta 1950, tej pa so<br />

kasneje sledile {e druge, kot na primer Mladinski<br />

radijski klub, Mladi mladim, [tudij in glasba,<br />

Pionirski studio, Pojo~i srebrni klobu~ek,<br />

Ni frke, vse je kul in seveda priljubljeni kviz za<br />

osnovno{olce Umko. Z nekaj ob~asnimi prekinitvami<br />

si je ve~ina oddaj znala vedno znova<br />

poiskati svoj prostor v radijski programski shemi,<br />

pa ~eprav s spremenjenim imenom. Po vsebini<br />

so vse te oddaje pisane na ko`o odra{~ajo-<br />

~i mladini, saj obravnavajo njihove trende in<br />

problematiko, poleg tega pa so se v vseh teh letih<br />

izkazale tudi kot nekak{en inkubator bodo-<br />

~ih novinarjev. Prav v teh oddajah se je v preteklih<br />

desetletjih izoblikovalo mnogo danes zvene~ih<br />

imen novinarskega in sicer{njega javnega<br />

`ivljenja.<br />

Odkar obstaja v Mariboru {tudij medijskih komunikacij,<br />

se je zanimanje mladih za radijsko<br />

delo zelo pove~alo, to pa me navdaja s prepri-<br />

~anjem, da se ob zdaj{nji uredni{ki politiki za<br />

prihodnost tovrstnih oddaj ni treba bati. [e ve~<br />

– potihoma `e snujemo in oblikujemo nove vsebine,<br />

ki naj bi za`ivele `e zelo kmalu.

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:11 Page 111<br />

60 let Radia Maribor<br />

111<br />

Novinar(stvo),<br />

quo vadis<br />

Irena Kodri~ Cizerl,<br />

novinarka specialistka<br />

Prislovi~no se me dr`i nesre~no naklju~je,<br />

da ''pridem poleg'' vedno, ko je tisto najbolj{e<br />

`e mimo. Tega sicer ne jemljem kot<br />

osebno nesre~o, malce pa se mi v~asih, priznam,<br />

le sto`i, ko zrelej{i kolegi pripovedujejo,<br />

kako so jih vedno in povsod sprejemali z odprtimi<br />

rokami, danes pa nas, se mi zdi, dojemajo<br />

v prvi vrsti kot obrtnike. Menim, da je dandana{nji<br />

novinarstvo pri ljudeh izgubilo tisto posebno<br />

spo{tovanje in glasno naklonjenost, ki ju<br />

imamo ljudje do tistih, ki z odprtim umom srkajo<br />

informacije, jih postavijo v objektivno<br />

vzro~no-posledi~no sosledje in jih podajo kot<br />

odsev resni~nosti. Kaj je spridilo ta odnos do<br />

novinarske srenje, je te`ko povzeti na kratko,<br />

zagotovo pa je najhuj{i o~itek njeni profesionalnosti<br />

politi~na in osebna obremenjenost posameznikov<br />

in ob~utek, da bi bil svet lep in nedol`en,<br />

~e bi novinarji ne delali tako imenovanih<br />

afer, kopali po podatkih in spodkopavali<br />

mnenj. Prise`em – to vem iz ''zanesljivih virov'',<br />

~e pose`em po novinarski terminologiji –<br />

da je neko~ neka dama izjavila, da bi bilo treba<br />

vse novinarje ''p........i'', ker da samo delajo zgago<br />

(~e njeno izjavo delno cenzuriram, delno pa<br />

olep{am, izklju~no z namenom, da vam prizanesem<br />

s skrajnim naturalizmom izre~enega). Ta<br />

izjava, izre~ena nekega popoldneva 2004 v vrsti<br />

~akajo~ih pred nekim okencem v Mariboru, me<br />

je pretresla, se me neprijetno polastila in na~ela<br />

mojo prepri~anost o sveti novinarski suverenosti.<br />

Ali ni prav tak{no mi{ljenje kolega Mira<br />

Petka skoraj stalo glavo S kak{nim ob~utkom –<br />

nelagodjem ali morebiti celo sramom! – pa naj<br />

{e kje povem, da sem novinarka Me bodo sprejeli<br />

kot vsiljivko in senzacij `eljno furijo ali<br />

bodo v meni videli ~loveka, ki opravlja svoje<br />

delo, katerega namen je z dogodki seznanjati<br />

javnost, v katere slu`bi kot zastopnica nekega<br />

medija tudi sem Pod katerimi preprogami bi<br />

oble`ali pometeni razni ''orioni'' in ''zdenexi'',<br />

stiske zaposlenih v izmozganih podjetjih, nezasli{ani<br />

privilegiji dr`avnih in/ali druga~nih slu-<br />

`abnikov, opozorila dr`avljanom o rokih za izpolnitev<br />

njihovih dr`avljanskih obveznosti ali<br />

opozorila taistim o nevarnostih, ki jim pretijo,<br />

in o prilo`nostih, ki se jim obetajo ... Novinarji<br />

torej le nismo tako odve~; zamislite si jutranje<br />

ali ve~erne informativne oddaje na nacionalnih<br />

programih, ki si jih prizadevate redno spremljati,<br />

da bi se seznanili z dogajanjem doma in po<br />

svetu – brez novinarjev. Kaj bi sli{ali Odgovor<br />

prepu{~am va{i domi{ljiji.<br />

Orodje novinarjev je njihov um in njihova<br />

zmo`nost interpretacije, snov njihovega dela so<br />

podatki, njihov izdelek pa interpretacija v tak-<br />

{ni ali druga~ni obliki. A glej ga zlomka, najsi<br />

so vse tri omenjene kateogorije na prvi pogled<br />

{e tako neoprijemljive, njihova mo~ je v~asih<br />

ru{ilna. Ru{ilna v pozitivnem ali v negativnem<br />

smislu. Kakor koli `e, ne glede ne ob~asne dvome<br />

verjamem v na{e poslanstvo in se ~utim po-<br />

~a{~ena sodelavka nekaterih odli~nih kolegov<br />

na Radiu Maribor in Radiu Slovenia International<br />

kot tudi v okviru velike dru`ine radijskih in<br />

televizijskih sporedov <strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong>.

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:12 Page 112<br />

112<br />

60 let Radia Maribor<br />

[est prizorov mojega ~asa –<br />

za vsako desetletje na{ega radia eden<br />

Stane Kocutar,<br />

urednik oddaj<br />

1. prizor<br />

Osnovna {ola Rada Robi~a v Limbu{u<br />

nekega dne v maju leta 1982<br />

»Jutri menda pridejo z Radia in bo treba povedati<br />

nekaj re~i o kaj-vem-`e-~em – o {oli, kraju,<br />

o ambicijah po osmem razredu …« Pri{la sta<br />

tonski tehnik Peter Ko{enina in novinarka Jasna<br />

Kontler Venturini. Po snemanju me Jasna<br />

pokli~e po imenu in izre~e vabilo v smislu:<br />

»Ali bi pri{el na jesen, ko bo{ srednje{olec, kaj<br />

na Koro{ko cesto 19. Lahko bi sodeloval v oddaji<br />

Mladi – mladim, lahko bi se preizkusil {e v<br />

kak{ni drugi oddaji; radio, ve{ ponuja toooliko<br />

mo`nosti …« Oba sva dr`ala besedo. Na jesen<br />

sem pozvonil, vrata je odprl Luka [u{lek in Jasna<br />

me je predstavila Romanu Lobniku. Menda<br />

je vedela, da bom pri{el …<br />

2. prizor<br />

Velika redakcija "starega radia"<br />

Nekako tik preden leta 1983 na dobrih ju`nih<br />

legah zacvetijo marelice. Zadnja miza levo spodaj<br />

– gledano od vrat –, visok pisalni stroj z<br />

vstavljenim papirjem, pepelnik in v njem tle~i<br />

''LD'': »@ivijo,« – obvezen naglas na drugem i-ju<br />

– »bi vi« – madonca! 16-letnik sem prvi~ za nekoga<br />

vi! – »Kocutar, naredili prispevek za Mariborski<br />

feljton o sadjarju dr. Jerneju ^rnku in<br />

vzgoji novih sort jablan pri Kmetijskem zavodu«<br />

Naslednji dan z Romanom Lobnikom podebatirava<br />

o zasnovi prispevka, o vsebinskih<br />

poudarkih. Izvedba uspe. Nasmeh in stisk roke<br />

ob prvem sre~anju po prvi feljtonski nedelji povesta<br />

in predvsem pomenita ve~ kot prvi honorar<br />

na ban~nem ra~unu. So bili pa~ taki ~asi …<br />

3. prizor<br />

Zadnji dnevi avgusta ali<br />

prvi septembra leta 1988<br />

Kmetijsko-`ivilski sejem Gornja Radgona.<br />

Mimo so prva neposredna, `iva ogla{anja. Radio<br />

me je posvojil. Da bi me zasvojil – to ne. [e<br />

vedno `elim postati vinar. Radio je pa~ nekaj,<br />

kar zaznamuje dneve do takrat, ko se bom zagrizel<br />

v svoj pravi posel, tisti, ki me ~aka pri Vinagu,<br />

morda kje drugje. Pa je nekdo nekomu s tedanjega<br />

radijskega Olimpa namignil, da fant<br />

nima {tipendije, in zgodilo se je v trenutku.

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:12 Page 113<br />

60 let Radia Maribor 113<br />

Med dragimi pisanji iz preteklosti je {e danes<br />

pogodba, s katero <strong>RTV</strong> Ljubljana in S. K. sklepata<br />

dogovor. Leta so iz uradnega zapisa izcimila<br />

kar zavidljivo trdno in trajno zvezo.<br />

4. prizor<br />

^etrtek, 23. maja leta 1991<br />

[tudentsko naselje v ljubljanski Ro`ni dolini,<br />

blok 1, soba 214, postelja ob oknu. Truplo na<br />

njej ne ka`e znakov `ivljenja. Glas iz radia:<br />

»Ura je 15 in 30 minut. Dogodki in odmevi.<br />

Enote mariborske garnizije obkolile 710. u~ni<br />

ceter Teritorialne obrambe v Pekrah. Poro~a<br />

Breda ^epe …« Truplo po prekrokani no~i do-<br />

`ivi adrenalinski {ok. »Vrag, pa izpiti, zdaj je<br />

treba domov, DOMOV!« Ko ^epica ru{i dr`avo<br />

in jugoarmijo, je preprosto treba biti zraven! In<br />

sem bil. Nekje zadaj, ko je oklepnik zapeljal<br />

~ez Sim~ika, povsem blizu, ko se je izza voja-<br />

{ni{kega vogala prikazal prej{nji ve~er ugrabljeni<br />

podpolkovnik TO Vlado Milo{evi~ in<br />

nato ko se je sli{alo, da menda ni~ ve~ ne bo<br />

tako, kot je bilo, ob koncu junija, na drugi strani<br />

{ipe, ki lo~i izvedbo programa od studia –<br />

kot telefonski asistent Jo`eta Jagodnika. ^e je<br />

jezi~ni Jelko Kacin tedaj v Cankarjevem domu<br />

nadomestil oklepno brigado, je J. J. na Radiu<br />

Maribor zanesljivo odtehtal stotnijo ostrostrelcev,<br />

z voja{kim kotlom in kuharjem vred … In<br />

{e to. Bredino ogla{anje iz Peker je pred obkoljeni<br />

u~ni center privabilo krajane Peker in Maribor~ane,<br />

zaprli so pot armadnim okrepitvam<br />

in tako za{~itili prve novodobne slovenske vojake.<br />

Se bo kdaj na{el junak in na pravi naslov<br />

sporo~il, da si recimo Radio Maribor za izjemne<br />

zasluge pri obrambi procesov demokratizacije<br />

in osamosvajanja Republike Slovenije zaslu`i<br />

– ~e `e ne ~astni znak svobode – pa vsaj<br />

nedvoumno in trajno prepoznavnost v besedilu<br />

novega in vsakega naslednjega Zakona o<br />

<strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong> …<br />

5. prizor<br />

Ponedeljek, 1. junija 1992,<br />

okoli 8. ure in 30 minut<br />

Prvi~ na jutranjem redakcijskem sestanku kot<br />

redno zaposleni novinar – pripravnik. Leo<br />

Krem`ar, tedanji direktor in glavni urednik,<br />

pravi pribli`no takole: »Nekaj mu je padlo na<br />

glavo in je od danes v slu`bi …«. Pripombe nisem<br />

prav dobro razumel, preve~ radio-aktivnosti<br />

je `e davno pred tem trajno pohabilo sredi{-<br />

~e razsodnosti, da sploh ni uspelo pretehtati<br />

med mo`nostmi in prilo`nostmi enoletnega absolventskega<br />

obdobja in redno zaposlitvijo …<br />

6. prizor<br />

Nedelja, 3. aprila 2005, ura na<br />

ra~unalni{kem ekranu desno spodaj<br />

ka`e 23.33.<br />

Naj bo to obra~un, tisto pod ~rto dosedanjih let.<br />

Ajda, Lena, Ju{ in Ivana, kvartet iz zveze z biv-<br />

{o kolegico, sedaj `eno Katarino, `e spi in zato<br />

bo la`je pobrskati po sebi.<br />

Radio je marsikaj. Zame je predvsem pripoved<br />

o sladko kratkih trenutkih zadovoljstva, ki vedno<br />

izpuhtijo v mamljivo ozkem prostoru med<br />

sre~o, ker je oddaja, ki je mimo, uspela, in upanjem,<br />

da bo tista danes teden {e bolj{a.<br />

Je hvale`nost za mnoga radijska sre~anja, ki so<br />

mi bila doslej dana, in nekaj, kar meji na `alost<br />

zaradi tistih, ki se ob odlaganju na kak bolj{i<br />

~as niso zgodila in zanje tudi ni ve~ nobenih<br />

mo`nosti …<br />

Je upanje za dober navdih, dober odziv v pravem<br />

trenutku.<br />

Je nekaj, kar slabo prebavlja ~love{ko vzvi{enost<br />

do sodelavcev, kolegov in sploh ne prebavlja<br />

take dr`e do poslu{alskega avditorija.<br />

Je nekaj, kar ob napisu ''Kaditi prepovedano''<br />

kdaj pa kdaj dopu{~a tudi nasprotno od zaukazanega<br />

…<br />

Spreobrnjenega v dokumentarno-feljtonski program<br />

me jezi, da v radijskem arhivu nimamo<br />

ve~ – recimo – Maistrovih borcev, po tem, ko<br />

mi je uspelo ujeti zadnji vagon zadnjega vlaka<br />

in posneti pogovore z zadnjimi {tirimi sr~nimi<br />

mo`mi iz leta 1918. [koda, da razen kratkega<br />

prebiranja pesmi nimamo nobenega posnetka<br />

pohorskega pesnika Janka Glazerja, imamo pa<br />

veliko posnetkov polskavskega rojaka, knji`evnika<br />

Antona Ingoli~a; nimamo posnetega nekdanjega<br />

podbana Dravske banovine, pisatelja in<br />

zamol~anega Maribor~ana Stanka Majcna, imamo<br />

pa olimpionika Leona [tuklja; nimamo mariborskega<br />

{kofa doktorja Maksimiljana Dr`e~nika,<br />

imamo pa dr. Antona Trstenjaka, dr. Sergeja<br />

Vri{erja, Friderika Degna, Josipa Broza<br />

Tita, ko je odpiral elektrarno Zlatoli~je, dr. Vladimirja<br />

Bra~i~a, prvega rektorja Univerze v Mariboru<br />

...<br />

Radio je vsekakor sinonim za prvi odziv na dogajanje<br />

v prostoru. Je pa tudi skrbnik re~i, ki jim<br />

grozi pozaba, in tisti ~arovnik, ki ob pravem ~asu<br />

spomni na ljudi in dogodke iz preteklosti.<br />

To je pomembno za be`en in v globaliziranem<br />

svetu najbr` komaj zaznaven utrinek misli o<br />

tem, da se ~as ne za~enja z nami – zdaj{ne`i, da<br />

nismo od v~eraj in da je treba vztrajati. Radijsko<br />

in tudi sicer. Vsaj {e skozi naslednjih nekaj nenapisanih<br />

prizorov …

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:12 Page 114<br />

114<br />

60 let Radia Maribor<br />

Jezi~ek na tehtnici —<br />

~asopis ali radio<br />

Nata{a Kuhar,<br />

novinarka, turnusna urednica DIO<br />

Ko me je kolegica Katarina Klep ^ernej{ek<br />

pred natanko {tirimi leti poklicala po telefonu<br />

(bila sem na porodni{kem dopustu,<br />

sicer pa sem si slu`ila kruh kot samostojna<br />

novinarka – kot ptujska dopisnica ~asnika<br />

Dnevnik in Slovenske tiskovne agencije) in mi<br />

namignila, da je na Radiu Maribor prosto mesto<br />

novinarja, sem si odkrito re~eno mislila: Na radio<br />

Nikoli! A sem {la na razgovor in tehtala:<br />

redna slu`ba proti pogodbenemu razmerju, govorjena<br />

beseda proti pisani … To je le izziv,<br />

sem si rekla, slu`be najbr` ne bom sprejela in<br />

kon~no – najverjetneje tudi sprejeta ne bom …<br />

Pa sem bila. Po nekaj razgovorih in avdiciji je<br />

takratno vodstvo izbralo dve novinarki – Marjetko<br />

Rau{l in mojo malenkost. Kaj pa zdaj<br />

»Bli`a se ~as dopustov in najbolje bi bilo, da<br />

za~ne{ takoj,« so rekli. Pa sploh nisem bila prepri~ana,<br />

ali si to res `elim, kaj {ele, da bi za~ela<br />

takoj! Dva meseca pozneje, to~no 1. avgusta<br />

leta 2001, sem stopila novim izzivom naproti.<br />

Prvi trije meseci so bili no~na mora. V roke so<br />

mi dali magnetofon, pisalno mizo sem imela v<br />

hladni kletni pisarni in za~elo se je. Pojdi tja,<br />

posnemi izjavo, posnetek zmontiraj v ''{tirki''<br />

ali dvojki, prispevek bo za ''turbo'', zato odnesi<br />

napoved v ''enko'' in v ''dir''. Kje za bo`jo voljo<br />

je ''enka'' ''Dir'' Pa ''{tirka'' Kako sploh do tja,<br />

po vseh teh hodnikih, ki so kot v labirintu In<br />

{e pred mikrofon bo treba. To ne bo zame, sem<br />

si rekla takrat. ^asopis je nekaj povsem drugega.<br />

Udele`i{ se dogodka, zbere{ podatke, ni ti<br />

treba ~akati do konca in prosja~iti za izjave. Ali<br />

pa uporabi{ lasten um, najde{ temo, naredi{<br />

kak{no fotografijo, sede{ za ra~unalnik in zlije{<br />

besede na papir. Seveda imajo tudi tiskani mediji<br />

svoje ~asovne roke in prostorske omejitve<br />

prispevkov, ampak – tam ni poro~il ob 8-ih, ob<br />

12-ih, pa Dnevnik ob 17-ih in {e za ljubljanske<br />

informativne oddaje je treba narediti prispevke<br />

… Bodi kratka, minuto in pol najve~ – `ugajo z<br />

one strani Trojan. Pa kako naj bom kratka, kako<br />

naj tri sogovornike umestim v dobro minuto! Z<br />

dogodka torej nazaj na Radio in najpogosteje na<br />

~akanje v vrsto pred vrata radijske montirnice<br />

… Potem pa: »Posnetek ni v redu, preve~ {uma<br />

… zdaj ''visi'' preve~ v levo, zdaj v desno …«<br />

Najhuje pa je bilo, ko posnetka sploh ni bilo na<br />

kaseti, ker je mikrofonski kabel namesto v mikrofonski<br />

vti~nici pristal v tisti za slu{alke. …<br />

»Mi je bilo tega res treba« je bilo najpogostej{e<br />

vpra{anje, ki sem si ga zastavljala, odgovarjala<br />

pa sem si, da mi je {lo pisanje vendarle bolje od<br />

rok … A po~asi spozna{, da je lahko vse, kar ti<br />

je prej vzbujalo strah, vznemirljiv ritual. Tako<br />

so minili porodni kr~i, v katerih se je rojevalo<br />

moje radijsko delo, in radijski medij mi je za~el<br />

postopoma, a vztrajno lesti pod ko`o in se tam<br />

globoko zakoreninil. Izziv pisanja pa seveda ostaja<br />

... In naj zveni {e tako oguljeno: novinarstvo,<br />

bodisi radijsko ali ~asopisno, je na~in `ivljenja.<br />

Hitro, naporno, adrenalinsko, stresno pa<br />

zabavno in ustvarjalno. Ne da se ga uokviriti z<br />

delovnim ~asom in normami. To ni posel, temve~<br />

u~enje, iskanje resnice, dvom in trma. [e za<br />

primerjavo – ~asopisnemu novinarju lahko<br />

uspe javnost prepri~ati z jezikovnim bogastvom<br />

in izrazno prepri~ljivostjo, glavna atributa<br />

radijskega novinarja pa sta glas in interpretacija<br />

…<br />

Kaj pa na televizijo To pa ne! Tja pa zagotovo<br />

ne.

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:12 Page 115<br />

60 let Radia Maribor 115<br />

Do`ivljanje {porta<br />

Zoran Milovanovi~,<br />

urednik oddaj<br />

Grem mimo kavnega avtomata v na{i <strong>RTV</strong><br />

hi{i, pri katerem se pomenjkujejo, in zastanem<br />

ob besedah precej zelene televizijske<br />

novinarke, namenjenih mojemu mlaj{emu<br />

sodelavcu. Vpra{a ga, ali ga ne mika, da bi namesto<br />

{portnega "pokrival" kak{no drugo podro~je.<br />

Vpra{anje razumem, kot da bi bil {port nekaj postranskega,<br />

v primerjavi s kulturo, izobra`evanjem,<br />

politiko, socialo nekaj manj vrednega. Ne<br />

morem se zadr`ati in odgovorim prej kot kolega:<br />

»Kaj pa je narobe s {portom Mar ga ne morejo<br />

pokrivati sposobni, prodorni, razgledani novinarji<br />

Se ji zdijo {portni novinarji nekak{ni novinarski<br />

"lumpenproletarci"« Ne bi ji bilo treba<br />

odgovoriti, da ni mislila tako. Ali je tako mislila<br />

ali ne, o {portnem novinarstvu res vlada stereotipna<br />

sodba, s stereotipi pa je, kot vemo, kot z<br />

bolhami – ko se jih naleze{, se jih te`ko znebi{.<br />

Sem imel kdaj ob~utek inferiornosti, ker pokrivam<br />

podro~je "znoja, solz, v~asih krvi", ~e si dovolim<br />

ponoviti besede Winstona Churchilla Ne<br />

ravno, da bi bil zavoljo tega zakompleksan, to ne,<br />

~eravno so se nekateri ~udili, kako da me zanimajo<br />

tudi druge "oblike dru`bene zavesti" in da<br />

mi nista tuja potopisna reporta`a ali povzetek<br />

kak{ne beletristi~ne vsebine za torkove oddaje<br />

ter da sem pripravljal tudi oddaje iz slovenskobistri{ke<br />

ob~ine. Moti pa me pi{meuhovstvo, ozkost<br />

{portnih novinarjev, ki poznajo samo svoj<br />

{port in jih zanima samo to, drugo pa zanje ne<br />

obstaja ali pa jim je {panska vas. Kot {portni novinar<br />

nimam in ne morem imeti kompleksa<br />

predvsem zato, ker gledam na {port kot na eno<br />

od dru`benih praks, s specifi~nimi akterji, vlogami,<br />

odnosi, sceno in scenarijem, ki se od filmskega<br />

ali gledali{kega lo~i po tem, da se izrisuje<br />

hkrati z dogajanjem, z znanim za~etkom, a skrivnostnim<br />

koncem. Zanj so zna~ilni atributi dobrega<br />

in `al tudi slabega, ima svojevrstno estetsko<br />

razse`nost. Je lahko spektakel, lahko je drama,<br />

tudi tragedija, z vstalimi in padlimi junaki, lahko<br />

ima prolog in epilog, ki neredko preneha biti<br />

igra in pljusne s tekmovali{~a na ulico. Kot novinar<br />

tako nekako do`ivljam to polje, ki ga obdelujem.<br />

To ima svoje posebnosti, a "orodja" za obdelovanje<br />

so enaka kot pri novinarjih drugih podro~ij.<br />

Morda jemljem svoje nekoliko druga~e<br />

kot kolegi zato, ker sem v novinarstvo pri{el iz<br />

prosvete. Pou~eval sem dru`boslovne predmete,<br />

z razpadom dr`ave in spremembo sistema pa so<br />

se nekateri teh predmetov zna{li na smeti{~u<br />

zgodovine, in poiskati sem si moral drugo delo.<br />

Delo {portnega novinarja je kot medalja – ima<br />

dve plati, dobro in manj dobro. Manj prijetna je<br />

morda ta, da si najbolj zaposlen ob ve~erih in vikendih,<br />

dobra – tega je veliko ve~ – pa je v tem,<br />

da si v dinami~nem, kreativnem poslu, spoznava{<br />

ljudi, de`ele, do`ivlja{ dogodke, se spominja{<br />

trenutkov. Odgovoren si poslu{alcem, s svojim<br />

glasom jim posreduje{ dogajanje, tako da ga<br />

tudi oni do`ivljajo, kot da bi bili na {portni prireditvi.<br />

Poro~a{, se v`ivlja{, tudi ocenjuje{. Ko<br />

vrednoti{, pa tr~i{ ob moralno dilemo, povezano<br />

z akterji dogodka: kako ube`ati sku{njavam navija{tva<br />

in ohraniti potrebno distanco, objektivnost,<br />

zmernost.<br />

Ko se mi prika`e galerija obrazov, ki sem jih sre-<br />

~eval, se mi najbolj milo stori ob misli na usodo<br />

trenerjev – pridejo, sobivajo s tabo, ko odidejo,<br />

se spremenijo v anekdoto ali kar v Orwellova nebitja.<br />

Porazi so njihova krivda, za zmage so zaslu`ni<br />

njihovi {portniki. Tako minljivi so, da se<br />

v primerjavi z njimi po~utim kot ve~nost. A to so<br />

le ob~asni prebliski, saj skozi do`ivljanje {porta<br />

ob~utim tudi lastno minljivost: {portne vrste se<br />

prenavljajo, pomlajajo, sam pa …

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:12 Page 116<br />

116<br />

60 let Radia Maribor<br />

Od kulturnega uredni{tva<br />

do zvo~nih pisem<br />

Drago Maru{i~,<br />

urednik odddaj<br />

Moje sodelovanje na Radiu Maribor se je<br />

za~elo v zgodnjih 70. letih, v oddajah Mariborski<br />

feljton, Reporta`a dneva in drugih,<br />

redna zaposlitev pa s 1. novembrom 1972 –<br />

sprva v kulturnem uredni{tvu in z zadol`itvami<br />

tudi v drugih oddajah, v naslednjih letih in<br />

desetletjih pa najpogosteje v informativnih programih,<br />

z vsemi novinarskimi zvrstmi in {tevilnimi<br />

temami in podro~ji.<br />

Ob leto{njem jubileju Radia Maribor sem po<br />

ve~ desetletjih ponovno prebral svoje prvo delovno<br />

poro~ilo, za mesec november 1972: med<br />

dnevnimi dogodki so bile tudi otvoritve vrtca v<br />

Lenartu, zdravstvene posvetovalnice v Miklav-<br />

`u na Dravskem polju in telovadnice v Voli~ini,<br />

pogovor z minerjem Francem Butinarjem,<br />

10-minutna Reporta`a dneva z naslovom Cesta<br />

Ho~e–Levec danes in nedeljsko poro~anje v<br />

Mariborskem feljtonu "v `ivo" iz Slovenske Bistrice<br />

ob glasovanju o zdravstvenem zavarovanju.<br />

V tistem obdobju sem spremljal tudi celotno<br />

gradnjo takrat {e polovi~ne avtoceste Ho-<br />

~e–Arja vas. V spominu so pogovori z mariborskimi<br />

zdravniki in rubrika Univerza v Mariboru,<br />

med Reporta`ami dneva se rad spominjam<br />

serije reporta` z naslovom Z avtobusom {tevilka<br />

… – o vsakdanjem `ivljenju ljudi, ki so se z<br />

avtobusom vozili v svoj kraj.<br />

V 70. in zgodnjih 80. letih sem za Radio Maribor<br />

in za programe Radia <strong>Slovenija</strong> opravil tudi<br />

veliko prenosov s proslav, `alnih slovesnosti in<br />

pomembnih otvoritev, bilo je veliko neposrednih<br />

ogla{anj ob referendumih, volitvah, kongresih<br />

…<br />

Pomembni jubilej obudi spomin na neposredna<br />

ogla{anja v program Val 202 ob za~etkih njegovega<br />

delovanja, na {tevilne dalj{e kontaktne in<br />

druge oddaje v programih Radia Maribor in Radia<br />

<strong>Slovenija</strong> (Studio ob 17-ih), na oddaje ob<br />

preoblikovanju tedanje mariborske ob~ine v 6<br />

novih ob~in, ob referendumih za gradnjo objektov<br />

v zdravstvu in {olstvu …<br />

S konkretnimi nalogami sem sodeloval v ekipah<br />

Radia <strong>Slovenija</strong>, kot urednik v dnevnoinformativnem<br />

uredni{tvu pa sem kasneje dobrih<br />

deset let skrbel tudi za dogovore o prispevkih<br />

Radia Maribor v informativnih programih Ra-

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:12 Page 117<br />

60 let Radia Maribor 117<br />

dia <strong>Slovenija</strong>.<br />

V omenjenem obdobju sem s prispevki pogosto<br />

sodeloval tudi v Mariborskem feljtonu, bil sem<br />

eden od redaktorjev te oddaje in tudi v ekipi na<br />

Ohridu nagrajenega Mariborskega feljtona. 11.<br />

maja 1975 sem v mariborski Unionski dvorani<br />

sodeloval na osrednji prireditvi ob 30-letnici<br />

Radia Maribor in tiso~i oddaji Mariborski feljton.<br />

Spominjam se tudi sodelovanja na javnih<br />

oddajah Mariborski feljton v Ru{ah, Orehovi<br />

vasi in Mariboru.<br />

Vse od uvedbe Dnevnika z voditeljem, pred dobrimi<br />

25 leti, sem tudi med voditelji te osrednje<br />

dnevnoinformativne oddaje Radia Maribor.<br />

Ve~ kot 10 let (v 70. in 80. letih) sem pripravljal<br />

tudi oddajo z naslovom Na va{a vpra{anja odgovarja<br />

dru`beni pravobranilec samoupravljanja<br />

– z odgovori strokovnjakov na vpra{anja s<br />

podro~ja delovnega prava pa tudi tista,<br />

povezana s pokojninami, pre`ivninami in drugimi<br />

te`avami v vsakdanjem `ivljenju. Na vsako<br />

vpra{anje smo sku{ali najti odgovor, zato je<br />

bila oddaja dele`na precej{njega odziva poslu-<br />

{alcev in se je v razli~nih oblikah in dol`inah<br />

obdr`ala, kot re~eno, ve~ kot 10 let.<br />

Zadnje poldrugo desetletje mojega dela na Radiu<br />

je bilo posve~eno informativnim oddajam –<br />

urejanju Dnevnika in radijskih Poro~il, in sicer<br />

v vlogi urednika Uredni{tva dnevnoinformativnega<br />

programa, po ukinitvi uredni{tev pa v okviru<br />

dol`nosti urednika informativnih oddaj.<br />

Osrednje dnevnoinformativne oddaje so vselej<br />

nastajale ob sodelovanju celotnega novinarskega<br />

kolektiva, zelo pomemben pa je bil vedno<br />

tudi prispevek zunanjih sodelavcev, dopisnikov,<br />

ki jih je bilo v vsakem obdobju vsaj ve~ deset.<br />

V zadnjih letih so med rednimi dopisniki,<br />

zunanjimi sodelavci informativnih oddaj Radia<br />

Maribor, najdejavnej{i Marjan To{, Bojan Sini~,<br />

Nevenka ^urin, Lidija Kosi, Franci Golob,<br />

Franci Klemen~i~, Franc Bratkovi~, Ludvik<br />

Kramberger in Branko Vadlja.<br />

Zadnje poldrugo leto se v dnevnoinformativni<br />

redakciji izmenjujemo {tirje turnusni uredniki<br />

Poro~il in Dnevnika.<br />

Od marca leta l993 sodeluje Radio Maribor z<br />

rednimi {tirinajstdnevnimi prispevki o dogajanju<br />

v Sloveniji in {e zlasti v njenem severovzhodnem<br />

delu v slovenskem programu avstralskega<br />

Radia SBS. Ob nepozabnih snidenjih<br />

z rojaki v Avstraliji sem se lahko tudi sam prepri~al,<br />

kako veseli so vsakega pozdrava in vsake<br />

novice iz oddaljene domovine, zato pripravljam<br />

zvo~na pisma iz Maribora (dolga od 5 pa<br />

tudi do 10 minut) `e trinajsto leto s toliko ve~jo<br />

zavzetostjo in veseljem.<br />

Drago Maru{i~ s sogovornikom na prireditvi<br />

ob 30-letnici Radia Maribor in tiso~i<br />

oddaji Mariborski feljton. Unionska<br />

dvorana, 11. maja 1975

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:12 Page 118<br />

118<br />

60 let Radia Maribor<br />

Radijski duh –<br />

zapisan v<br />

poklicno pot<br />

Brigita Mohori~,<br />

novinarka urednica<br />

Rok za oddajo teksta ob 60-letnici Radia<br />

Maribor se izteka, na ekranu praznina, jasni<br />

pa se spoznanje, o katerem so mi razlagali<br />

{tevilni gostje, sogovorniki, ko sem jim<br />

ob intervjujih, oddajah, ogla{anjih v `ivo ti{~ala<br />

pod nos mikrofon in vrtala z ne{teto vpra{anji.<br />

Tokrat pa sama ugotavljam, da je res te`ko<br />

govoriti, pisati o sebi, o lastnem svetu vrednot<br />

in misli, ko pa se vendar vse to ka`e skozi delo.<br />

Tako upam, tako so me pregovarjali mnogi sogovorniki<br />

v mojih `e skoraj petnajstih radijskih<br />

letih, ko so se sku{ali izogniti tej osebni noti. Pa<br />

se ob tem domislim nasveta svojega {efa, Darka<br />

Pa{ka, naj pi{em o svojih spominih na delo na<br />

radiu, za~etnih prigodah in ob~utkih pa izku{-<br />

njah … In z mislimi zdrsnem v junij leta 1991,<br />

ko sem dan po podelitvi diplom na fakulteti hitela<br />

v svojo prvo slu`bo, na Radio Maribor, pa<br />

so me `e po dobri uri, skupaj z drugimi "zelenci",<br />

poslali domov. V tako prelomnih trenutkih,<br />

ko se je <strong>Slovenija</strong> branila pred letali in tanki takratne<br />

JLA, <strong>RTV</strong>-hi{a v Mariboru pa je bila<br />

sploh v ospredju "njihovega zanimanja", res ni<br />

bilo prostora ne ~asa za nas, neizku{ene za~etnike.<br />

Vrsto dni sem zatem pre`ivela ob poslu{anju<br />

Radia Maribor in spremljanju 10-dnevnih<br />

"vojnih" ogla{anj in poro~anj bodo~ih kolegov,<br />

ob tem pa sem se spra{evala, ali bi tudi sama<br />

znala in zmogla tako in predvsem ali bi si upala.<br />

Kasneje sem kot ena najmlaj{ih sodelavk hitro<br />

postala del meni ljubega kolektiva, se u~ila<br />

pod spretnim vodenjem zagnanih in vedno duhovitih<br />

kolegic in kolegov, polnih idej, `elja po<br />

ustvarjanju, z distanco do prostora in ~asa, v<br />

katerem so `iveli in delali. Skozi vse zahtevnej-<br />

{e delo sem se u~ila od novinarjev in tehnikov,<br />

najprej na {tevilnih sejemskih prireditvah pa v<br />

dnevnoinformativni redakciji, se preizku{ala<br />

ob poro~anju z osrednjega slovenskega gledali{-<br />

kega festivala – Bor{tnikovega sre~anja v Mariboru<br />

– in s Festivala Lent, ki ju, prepri~ana<br />

sem, v sedanjem obsegu in pomenu ne bi bilo<br />

tudi brez {tevilnih posameznikov v na{i <strong>RTV</strong>hi{i,<br />

ki smo njune dogodke pa tudi druge podobne<br />

dogodke in projekte z ob~utkom in pozornostjo<br />

zapisovali v prostor in ~as, z zavedanjem,<br />

da tako nastaja pomemben del zgodovine<br />

in vsakdana na{ega mesta. Skupaj s tehniki smo<br />

novinarji ustvarjali prispevke in oddaje, ne le<br />

podnevi, tudi pono~i, in s tem program Radia<br />

Maribor. Tkala so se prijateljstva, nepozabne<br />

dogodiv{~ine, v spomin za vedno zapisana vesela<br />

dru`enja, ob katerih smo se mlaj{i u~ili<br />

ve{~in novinarstva in se oblikovali poklicno in<br />

osebno. Zagotovo bo ta radijski duh, ljubezen<br />

do radia, za vedno zapisan v mojo poklicno pot,<br />

ki sem jo oblikovala kot novinarka s podro~ja<br />

izobra`evanja, vmes kulture, zadnja leta znova<br />

vrnjena univerzitetnemu dogajanju, preizku{ala<br />

pa sem se {e marsikje drugje, tako kot ve~ina<br />

mojih kolegic in kolegov na Radiu Maribor, ki<br />

smo pogosto "deklice in de~ki" za vse, kajti<br />

"program mora biti in dogodki pokriti". V tem<br />

razvoju sem se kalila, oblikovala in veselila,<br />

v~asih tudi `alostila, a kot je v oddaji Obrazi sosednje<br />

ulice dejal eden izmed gostov: »Ni upanja<br />

brez obupa, veselja brez `alosti in zla brez<br />

dobrote. Brez enega ne bi spoznali vrednosti<br />

drugega«. In prav mnogi gostje, ki jih na{im poslu{alcem<br />

`e tretje leto predstavljam v tej oddaji,<br />

me z izre~enimi mislimi, `ivljenjskimi prepri~anji<br />

in ravnanji bogatijo in bodo za vedno<br />

ostali v mojem spominu. Upam, da vsaj nekateri<br />

ostajajo tudi v spominu na{ih poslu{alcev.

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:12 Page 119<br />

60 let Radia Maribor 119<br />

Plavalec<br />

proti toku<br />

Miran Ornik,<br />

urednik oddaj<br />

Novinarstvu sem se zapisal `e v dija{kih letih<br />

– preden sem se konec leta 1977 zaposlil na<br />

Radiu Maribor, sem v {portnem uredni{tvu<br />

Ve~era oddelal polnih pet honorarnih let. Nekaj<br />

drobcev iz kariere: Kot radijski novinar sem tonsko<br />

dokumentiral zgodovinsko zadnjo vo`njo parne<br />

lokomotive po {tajerskih `eleznicah. ^e takratni<br />

urednik dokumentarno-feljtonskega programa,<br />

`al `e pokojni Roman Lobnik, ne bi bil mentor, kot<br />

se spodobi, bi najbr` te`ko brez posledic "pre`ivel"<br />

Reporta`o dneva, v kateri sem generalnega direktorja<br />

Sladkogorske Maksa Kocbeka ozna~il za diktatorja.<br />

Kolikor vem, mi tudi simpati~ni, a trdoroki<br />

direktor ni pretirano zameril. Kasneje sem novinarsko<br />

po~el marsikaj. ^eprav naporno, je bilo izzivalno<br />

biti Jagodnikova rezerva v znamenitem jutranjem<br />

programu. V programsko ble{~e~em in poslovno<br />

uspe{nem Krem`ar-Kresalovem obdobju<br />

sem proti svoji volji prilezel celo do urednika<br />

uredni{tva, a ker sem te naloge opravljal, pla~ali<br />

pa so me slab{e, kot bi morali, smo pri{li v spor, ki<br />

so ga sodi{~a re{evala ducat let. Za nazaj sem dobil<br />

materialno zado{~enje, za naprej pa neizbrisno<br />

~rno piko, ki zaradi mojega iskrenega razvezanega<br />

jezika ob~asno kulminira v osebne diskvalifikacije<br />

(da o kariernem nenapredovanju in nestimulativni<br />

pla~i ne govorim). Pravijo, da so bila do 90-ih<br />

svin~ena leta. Sam nimam nikakr{nih podobnih<br />

izku{enj. Seveda smo bili (tudi radijci) partijsko<br />

organizirani. A zadrtega partijca med nami nisem<br />

opazil, celo v ~asu iskanja me{~anske desnice se je<br />

moral sotovari{ javiti kar sam, da smo lahko sestanek<br />

~im prej kon~ali in ga kot obi~ajno nadaljevali<br />

v gostilni Pri Berani~u ob tr`nici. Nasploh je bil<br />

s temi partijskimi sestanki en velik hec: morali<br />

smo jih imeti `e zaradi tega, da so na komiteju dobivali<br />

zapisnike, vsebinsko pa smo si jih znali prirejati<br />

po svoje. Tudi partijske sekretarje smo si izbirali<br />

po svojstvenem modelu – po abecednem<br />

redu, kajti nekdo je to pa~ moral biti. ^e me spomin<br />

ne vara, smo se na funkciji sekretarja z enoletnim<br />

mandatom zvrstili prav vsi, tudi tisti, ki bi<br />

zdaj, v ~asu demokracije in verske svobode, to najraje<br />

zatajili. Novinarji smo bili v na{i hi{i neko~<br />

bolj cenjeni kot danes. [efi so imeli do nas bolj po-<br />

{ten odnos, {e zlasti do tistih, ki smo bili ali smo {e<br />

sindikalni zaupniki. Zdaj, ko imamo demokracijo,<br />

zaposleni tudi vemo, kak{ni so mezdni odnosi. Na<br />

eni strani so samozavestni izbranci, ki se imajo za<br />

delodajalce, ~eprav v bistvu to niso, na drugi "raja",<br />

ki nam {efovska stran rada prisluhne predvsem takrat,<br />

ko je med obema sozvo~je. Ko ga ni, se brezkompromisno<br />

ve, kdo je mo~nej{i! Partnerstvo in<br />

vzajemno spo{tovanje bi bilo primernej{e, se mi<br />

zdi. Prepri~an sem, da sodelavci nismo le ljudje, ki<br />

se sre~ujemo na delu. Zmaguje lahko ekipa, ki je<br />

tudi sicer klapa. Poslu{alci ~utijo, ali smo na drugi<br />

strani prijatelji, ki se pri delu spodbujamo, si dajemo<br />

ideje, se kritiziramo … Taki smo bili, a smo `e<br />

vrsto let komaj {e kdaj. Upravljanje ~love{kih virov<br />

(joj, kako zoprn izraz) je vsaj zame tako pomembno<br />

kot upravljanje sredstev. Kljub obilici podpornih<br />

slu`b v <strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong> tega `al nikakor niso sposobni<br />

zaznati. »Besede hvala, prosim in oprosti so tudi<br />

del neke odli~nosti, se mi zdi…« je v Megaher~nih<br />

grafitih v reviji Maribor~an (marec 2005) zapisal<br />

trenutni {ef mariborskih radijskih novinarjev, veliki<br />

spo{tovalec preminulega {kofa Grmi~a. Tudi<br />

sam Grmi~a cenim, ker je po vrednotah, ki jih je<br />

razgla{al, tudi `ivel! Vsekakor vredno posnemanja!<br />

P. s.: Prispevek ni prepisan ne iz Financ ne od koder<br />

koli drugod. Biti prepisovalec je najni`ja stopnja<br />

v novinarjevem razvoju. Kdor to za drugega<br />

trdi, bi moral trditev, preden jo izusti in raz{irja,<br />

po{teno premisliti in se kot intelektualec zavedati<br />

(ne)odgovornega po~etja. Zaradi ostrega sporo~ila<br />

bi me – to vem – marsikdo najraje utopil v `lici<br />

vode. Kak{en plavalec sem [e kar dober!

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:12 Page 120<br />

120<br />

60 let Radia Maribor<br />

11. maj —<br />

dvakrat poseben dan<br />

Tadej Ornik,<br />

novinar poro~evalec<br />

Prvi koraki po hodnikih Radia Maribor<br />

sovpadajo z za~etkom {tudija slovenistike<br />

na Pedago{ki fakulteti v Mariboru. Pri<br />

{tudiju me je pritegnilo predvsem jezikoslovje,<br />

v diplomski nalogi pa sem se posvetil rastlinski<br />

frazeologiji; za to temo sem se odlo~il, ker frazemi<br />

dokazujejo kompleksnost jezika – dokazujejo,<br />

da za popolno razumevanje povedanega v<br />

sporazumevanju ni dovolj poznavanje besedja<br />

in slovni~nih norm, temve~ da obstaja {e nekaj<br />

ve~, to, kar govorci pridobijo z `ivljenjem v<br />

neki skupnosti. Nekaj uporabnega in pomembnega<br />

tudi v vsakdanjem radijskem delu. V prvih<br />

"u~nih" letih na Radiu sem pripravljal – kot<br />

vsi novinci – prispevke s skoraj vseh podro~ij<br />

in hkrati spoznaval razli~ne novinarske zvrsti,<br />

s~asoma pa sta zasedli posebni mesti priprava<br />

prispevkov za kmetijsko oddajo in jutranja oddaja,<br />

kjer sem bil sprva realizator, nato pa dobri<br />

dve leti terenski reporter. In od kod popoln preskok<br />

na {port Glavni krivec za odhod v vrste<br />

{portnih novinarjev je nogometna ekipa Pohorja<br />

iz mojih doma~ih Ru{, ki je v sezoni<br />

1999/2000 nastopala v slovenski prvi ligi. Hitremu<br />

vzponu Ru{anov v prvo ligo je sledil tudi<br />

hiter izpad, po odhodu Petra Habjani~a v Berlin<br />

pa sem kot reporter za~el spremljati tekme nogometa{ev<br />

Maribora, ki so z uvrstitvijo v Ligo<br />

prvakov sezono pred tem poskrbeli za evforijo<br />

po vsej [tajerski. Nogomet kot nogomet, si re-<br />

~e{, treso~ se pred prvim prenosom, kjer te edino<br />

nepogre{ljivi tehnik miri, da je vsak za~etek<br />

pa~ te`ak. A kaj hitro ugotovi{, da je poro~anje<br />

s tekem "vijolic" zgodba zase. Redno ponedeljkovo<br />

vpra{anje sodelavcev in znancev je od takrat:<br />

»Ja, kaj ste pa spet delali« Ne jaz, da ne<br />

bo pomote, ampak nogometa{i, kajti v primeru<br />

Maribora se kot uspeh zmeraj priznava le zmaga.<br />

Pa ~e gre za tisto zlato zasedbo iz Lige prvakov<br />

ali pa za dana{njo. Mariborski gledalci in<br />

{tevilni drugi, ki tekem sploh ne obiskujejo,<br />

zahtevajo zmago, {e bolj so zadovoljni, vsaj tisti<br />

na tekmi, ~e je zmaga dose`ena s kakovostno<br />

igro. ^e ne, je pa tudi zmaga z nogometno uspavanko<br />

dovolj dober obli`. Pri svojem vsakodnevnem<br />

delu poleg nogometa spremljam {e {tevilne<br />

druge {porte in poseben izziv je – vsako<br />

leto znova – spremljanje Zlate lisice, tekmovanja<br />

najbolj{ih alpskih smu~ark, ki ponese glas o<br />

mariborskem Pohorju dale~ naokoli. Delo reporterja<br />

je zanimivo in nepredvidljivo. Radijski<br />

prenos, ki je prete`no sestavljen iz komentarja<br />

novinarja, je bolj kot klasi~nemu besedilu, ki<br />

ima ~as za nastanek in "bru{enje", <strong>podobe</strong>n prostemu<br />

govoru. Besedilo nastaja sproti, za tako<br />

tvorjenje besedil pa ne veljajo tako stroga pravila<br />

kakor za brana, deloma celo glede vsebine, {e<br />

bolj pa glede slovni~nih pravil. Skratka: tu ne<br />

te~e vse tako gladko in brezhibno, zato pa je<br />

pristno in `ivo.<br />

In tako je od mojih prvih korakov na Radiu minilo<br />

`e 10 let, vsako leto 11. maja pa hkrati z<br />

Radiem slavim rojstni dan, le da sem jaz kar za<br />

31 let mlaj{i.

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:12 Page 121<br />

60 let Radia Maribor 121<br />

Ve~no Shakespearjevo vpra{anje —<br />

biti ali ne biti —<br />

sem vendarle razre{il.<br />

Odgovor je — biti!<br />

Dejan Rat,<br />

novinar specialist<br />

Ko sem prvi~ sedel v studio in je v mene<br />

zrl mikrofon, sem bil prepri~an, da tega<br />

enostavno ne bom zmogel. Tak{ni so bili<br />

moji prvi vtisi, ko sem se poleti leta 1999 prvi~<br />

zna{el v vlogi novinarja. Kljub nepopisni nervozi<br />

in zmedi se je vendarle iz{lo in rodila se je<br />

vez, ki je po mojem ni mogo~e pretrgati. Ne glede<br />

na ~asovne roke in potenje v trenutkih resnice<br />

ti novinarsko delo in radijsko nastopanje<br />

enostavno zlezeta pod ko`o in tako postane{<br />

eden tistih, ki si delovnih ur brez adrenalina, ki<br />

jih prina{a obilica tako imenovanih "deadlineov",<br />

ne zna{ ve~ predstavljati.<br />

Na za~etku tega sicer {e ne za~uti{ v tak{ni<br />

meri, saj urice novinarskega uvajanja tako kot<br />

ve~ina kolegov najprej pre`ivi{ na ulicah mariborskega<br />

mestnega sredi{~a. Gre za nekaj deset<br />

anket in vnaprej posneta mnenja naklju~no izbranih<br />

mimoido~ih, ki tlakujejo pot v novinarsko<br />

delovanje. S postopnim prehodom v {portno<br />

uredni{tvo, v katerem sem pre`ivel uvodna<br />

{tiri leta dela pod Pekrsko gorco, pa so pri{le<br />

tudi druge, novinarsko zahtevnej{e naloge. S<br />

prvimi ogla{anji neposredno v program sem izkusil<br />

prednosti in pasti dela v `ivo. Na sre~o<br />

sem se, kljub za~etnim porodnim kr~em, na nogometnih<br />

in odbojkarskih igri{~ih najve~krat<br />

zna{el in osebno zadovoljstvo ob spremljanju<br />

omenjenih {portnih dogodkov mi je marsikdaj<br />

pomagalo presko~iti zmeraj prisotno, kot pravi<br />

ve~ina novinarjev, "zdravo" nervozo ter s strokovne<br />

in jezikovne plati premajhno "kilometrino".<br />

^as u~enja je bil tudi ~as nekaterih nepozabnih<br />

dogodkov, ki smo jih s kolegi skupaj spremljali<br />

v "`ivem" delu programa. Med te sodijo lisi~kina<br />

slavja na Sne`nem stadionu, navdu{enje<br />

igralcev in navija~ev vijoli~astih ob naslovih<br />

dr`avnih prvakov in reprezentan~ni obra~uni<br />

Katan~evih `ogobrcarjev na stari Ple~nikovi<br />

razvalini v Ljubljani.<br />

Kljub aktivnemu spremljanju dogodkov pa v<br />

za~etkih mojega novinarskega dela nisem sodeloval<br />

le v okviru {portne redakcije, ampak sem<br />

dobro leto sooblikoval tudi oddajo Dobro jutro.<br />

Pod taktirko Brede ^epe in Polone Pivec, ob~asno<br />

pa tudi Mirana Ornika in Brigite Mohori~,<br />

sem s pomo~jo [tajerskega lisjaka in tonskega<br />

mojstra Petra Ko{enine skrbel za terenska<br />

ogla{anja iz Maribora in {ir{e okolice. Prav z<br />

vsakodnevnim neposrednim obravnavanjem<br />

podravske realnosti skupaj s prizadetimi sem<br />

dokon~no spoznal, da mi je kljub ve~inoma<br />

(pre)kratki pripravi na obravnavano problematiko<br />

novinarsko delo vendarle pisano na ko`o.<br />

S {portom in oddajo Dobro jutro sem si pridobil<br />

prepotrebne novinarske izku{nje, ki sem jih<br />

s pridom uporabil tudi ob selitvi v Uredni{tvo<br />

dnevnoinformativnega programa jeseni leta<br />

2003, kjer sedaj ve~inoma spremljam seje mariborskega<br />

Mestnega sveta (poleg informativnih<br />

oddaj ob~asno {e v ponedeljkovem Radijskem<br />

klubu), v okviru mojega delokroga pa je tudi aktualna<br />

podravska problematika na komunalnem<br />

podro~ju. Med svojim skoraj {estletnim<br />

delom na valovih Radia Maribor (od leta 2004<br />

sem tudi redno zaposlen) sem tako dodobra<br />

spoznal delo v razli~nih uredni{tvih, ob 60-letnici<br />

ustanove, ki mi ne daje le vsakdanjega kruha,<br />

ampak tudi osebno zadovoljstvo, pa si `elim,<br />

da bi Radio Maribor v naslednjih 60 letih v<br />

svojem sli{nem prostoru znova pridobil sloves,<br />

kakr{nega je imel pred slovensko neodvisnostjo<br />

in pojavom mno`ice komercialnih konkurentov.

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:12 Page 122<br />

122<br />

60 let Radia Maribor<br />

Brez panike,<br />

vse se bo uredilo …<br />

Darko Pa{ek,<br />

urednik programa Radio Maribor<br />

@ivljenje z Radiem Maribor, ki traja `e od 1.<br />

oktobra 1964, delim osebno na dve obdobji,<br />

in sicer na obdobje starega Radia na Koro{ki<br />

cesti poleg mariborske tr`nice, kjer sem prebil 21<br />

let, in na ~as novega Radia oziroma <strong>RTV</strong> centra<br />

Maribor pod Pekrsko gorco, kjer mi tudi te~e `e 20.<br />

leto. Z Radiem sem torej prebil nad 40 let ali ve~<br />

kot dve tretjini njegove `ivljenjske dobe. Uradno<br />

ime radia, pri katerem sem se redno zaposlil star<br />

nekaj manj kot 22 let, je bilo Relejna radijska postaja<br />

Radio Maribor in je bil sestavni del Radia Ljubljana.<br />

Bil sem absolvent VEK[-a, kot {tudent pa<br />

sem bil pred tem sodelavec in glavni urednik mariborskega<br />

{tudentskega ~asopisa Katedra. Po mojem<br />

prihodu nas je bilo leta 1964 na Radiu Maribor<br />

zaposlenih 18 – upravnik je bil Jo`e Ku{ar, 5 novinarjev<br />

(Janez [vajncer, Roman Lobnik, Sa{a [nuderl,<br />

Slavko Ko~evar Jug in jaz), 5 tehnikov ({ef Renato<br />

Pauli~, glavni tehnik Vili Me{i~ pa Slavko Ti~,<br />

Toni Kresal in Peter Ko{enina), napovedovalka Milica<br />

Katalini~, sekretar Radia Lado Koren ter v administraciji<br />

in drugih slu`bah {e Ida Vernik, Mimika<br />

Pristovnik, Martin Kri`ani~, Anica [uman in<br />

no~ni vratar Ivan @olnir. Radio Maribor je imel takrat<br />

dve uri programa dnevno, od 8. do 9. ure in od<br />

17. do 18. Ob osmih zjutraj so bila poro~ila, ki jih<br />

je urejal Janez [vajncer, ob petih popoldne informativna<br />

oddaja Novice in zanimivosti. Programski<br />

poudarek je bil na poro~anju o dogodkih v severovzhodni<br />

Sloveniji. Ob nedeljah ni bilo poro~il –<br />

opoldne je bil na programu Mariborski feljton, zatem<br />

pa oddaja @eleli ste, poslu{ajte. Za informativni<br />

program smo pripravljali prispevke redno zaposleni<br />

novinarji, zunanji sodelavci iz Maribora in<br />

dopisniki iz razli~nih krajev SV Slovenije. Jutranja<br />

poro~ila je brala napovedovalka Milica Katalini~,<br />

kadar je bila na dopustu ali je zbolela, pa sta kot<br />

bralca vsko~ila sekretar Radia Ladislav Koren ali<br />

novinar pesnik Slavko Ko~evar Jug. Popoldne smo<br />

v informativni oddaji objavljali po dva do tri tonske<br />

prispevke, nekaj poro~il in vesti. Med oddajanjem<br />

na starem Radiu smo novinarji velikokrat v<br />

majhni napovedovalnici pili kavo in diskutirali,<br />

zato nas je Milica pogosto opozorila, naj utihnemo,<br />

ker ima napoved v `ivo – v nasprotnem primeru bi<br />

lahko na{a diskusija {la v eter! Med 9. in 17. uro pa<br />

smo montirali tonske prispevke, pogovore, izjave<br />

itd. – torej v ~asu, ko ni bilo lastnega programa, ker

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:12 Page 123<br />

60 let Radia Maribor 123<br />

Darko Pa{ek je 10. maja 2005 v<br />

studiu 1 Radia Maribor gostil<br />

predsednika vlade RS Janeza Jan{o<br />

so bile tehni~ne zmogljivosti zelo skromne. Radio<br />

je imel en sam studio, in to tako za oddajanje kot za<br />

monta`o, novinarji smo imeli leta '64/'65 samo dva<br />

reporterska magnetofona – znameniti Nagri. ^as<br />

oddajanja se je ~ez kak{no leto raz{iril {e za eno uro<br />

~ez poldne in se je nato postopoma dalj{al do celodnevnega,<br />

z opremo dodatnih montirnic pa so se<br />

izbolj{evale delovne razmere. Izmed mojih prispevkov<br />

mi je ostal v spominu pogovor z lovcem na<br />

nacisti~ne vojne zlo~ince Simonom Wiesenthalom,<br />

ki je obiskal Maribor (27. 7. 1965), spremljal<br />

sem obiske Tita – leta 1967, ko je na Pohorju uplenil<br />

divjega petelina in se nato sestal z mariborskim<br />

politi~nim aktivom; ko je odpiral hidroelektrarno<br />

Zlatoli~je; v Ormo`u in tudi leta 1969, ko je skupaj<br />

z avstrijskim predsednikom Jonasom odpiral novi<br />

most ~ez Muro v Gornji Radgoni. Iz poro~il o delu<br />

je razvidno, da sem 11. novembra 1968 pripravil<br />

pogovor z Leonom [tukljem ob njegovi 70-letnici<br />

itd. Na notranjepoliti~nem podro~ju smo radijski<br />

novinarji takrat poro~ali o dogajanjih, povezanih z<br />

ustanavljanjem, problemi in nato po~asnim razpadanjem<br />

delavskega samoupravljanja, o delovanju<br />

delegatskega sistema, izvajanju gospodarskih reform,<br />

o mednacionalnih in medrepubli{kih odnosih.<br />

Na lokalni ravni smo bili pri~e {tevilnim<br />

preoblikovanjem ob~ine Maribor, petim ob~inskim<br />

samoprispevkom za gradnjo bolni{nice in {ol, razvoju<br />

vi{jega in nato visokega {olstva z ustanovitvijo<br />

Univerze, gospodarski, stanovanjski in komunalni<br />

{iritvi Maribora in okolice ... Kot eno prvih<br />

kontaktnih oddaj – ki sicer ni potekala v `ivo – naj<br />

omenim odgovarjanje takratnega predsednika mariborske<br />

ob~ine Mirka @lendra na pisma poslu{alcev.<br />

Spominjam se pogovorov z znano mariborsko<br />

socialno delavko Danico Vogrinec, predsednico<br />

mestnega sveta Vero Kolari~, s predstojnikom<br />

Zdru`enja mariborskih visoko{olskih zavodov dr.<br />

Vladimirjem Bra~i~em, z direktorji bolni{nice in<br />

Zdravstvenega doma dr. Zmagom Slokanom, dr.<br />

Ivom Kora`ijo in dr. Adolfom Drolcem in mnogih<br />

drugih. Poleg `e omenjenih novinarjev so v 70., 80.<br />

in 90. letih sooblikovali program {e (omenjam le tiste,<br />

ki jih danes ni ve~ na Radiu, in kot se spominjam,<br />

da so prihajali): Janez Uj~i~, Jo`e Jagodnik<br />

(izjemen je bil njegov<br />

prispevek pri<br />

uvajanju sodobnega<br />

kontaktnega programa),<br />

Marjan<br />

[rimpf, Sa{a Veronik,<br />

Stanka Horvat,<br />

Jasna Kontler, Zoran<br />

Le{nik, kraj{i<br />

~as tudi Marjan Kova~.<br />

Veliko je bilo<br />

rednih ali ob~asnih<br />

zunanjih sodelavcev,<br />

na primer novinarja<br />

mariborskega<br />

dopisni{tva Dela Marjan Kos in Jelka Pe{taj, z<br />

Ve~era Branko Senica, Bogo Skalicky, Sre~ko Pani~,<br />

Kristina Lovren~i~ itd. Spomnim se nadu~itelja<br />

Mirka Vaude iz Jarenine, Jo`eta Vrabla iz Ptuja,<br />

Iva Po`auka iz Lovrenca na Pohorju ... Posebno<br />

mesto v programu pa so imeli Drago Vresnik, Bo`o<br />

Podkraj{ek, Sre~ko Golob, ki so v posameznih obdobjih<br />

pisali scenarije Vedrega dela mariborskega<br />

feljtona za nepozabne radijske like, kot so bili [tef,<br />

Tijek, Tina, Prle{ka Micika in drugi. Po preselitvi s<br />

Koro{ke ceste v novi <strong>RTV</strong> center pod Pekersko gorco<br />

(1985) so v programu odmevali zgodovinski dogodki,<br />

ki jih bo mogo~e v celoti ovrednotiti {ele iz<br />

ve~je ~asovne distance, zagotovo pa so novinarji in<br />

drugi delavci Radia Maribor opravili takrat izjemno<br />

pomembno nalogo. Vrsto let sem bil urednik informativnih<br />

oddaj – skupaj z Jo`etom Fo{nari~em -<br />

Pepom sva "cepala" Tanjug, to je trgala fakse in iz<br />

srbohrva{~ine prevajala poro~ila iz Beograda. Poro-<br />

~al sem z zadnjih partijskih kongresov v Ljubljani<br />

in Beogradu, kjer je dokon~no razpadla ZKJ –<br />

spomnim se, da mi predsednik srbske partije Slobodan<br />

Milo{evi~ ni hotel dati izjave, ko je slovenska<br />

partijska delegacija zapustila kongres. Vloga<br />

Radia Maribor v ~asu osamosvajanja in nato pri oblikovanju<br />

samostojne slovenske dr`ave se mi zdi<br />

izjemno pomembna. Spremljali smo vrenje v Mariboru,<br />

pekrske dogodke, [entilj, G. Radgono in druge<br />

kraje. V programu smo od prvih dni spremljali<br />

tudi skup{~insko in parlamentarno dogajanje – referendum<br />

za osamosvojitev, sprejemanje ustave<br />

itd. Kot novinar in urednik notranje politike sem<br />

bil programsko zadol`en za vse lokalne, dr`avnozborske<br />

in predsedni{ke volitve (ne smemo pozabiti<br />

uboja Ivana Krambergerja), poro~ali smo o obiskih<br />

dr`avnikov in drugih pomembnih osebnosti,<br />

med drugimi pape`a Janeza Pavla II., o sre~anju<br />

Busha in Putina, o vstopu Slovenije v Evropsko<br />

unijo in NATO, na{i gostje v programu so bili aktualni<br />

predsedniki dr`ave, vlade in parlamenta.<br />

Opozoriti moram {e na prispevek Radia Maribor v<br />

programih Radia <strong>Slovenija</strong> – uveljavili smo se kot<br />

kolektivni dopisni{ki in produkcijski center, ki<br />

samo na informativnem podro~ju pripravi tedensko<br />

vsaj 200 minut za osrednje nacionalne programe.<br />

Za zaklju~ek pa<br />

le {e to, da svojega<br />

ve~ kot 40-letnega<br />

obdobja na Radiu<br />

Maribor nisem jemal<br />

zgolj kot slu`bo,<br />

pa~ pa kot na~in<br />

`ivljenja. V prvih<br />

letih – {e na starem<br />

Radiu – je med<br />

nami kro`ila krilatica<br />

"Navezanost na<br />

ustanovo". Takrat<br />

smo jo dojemali kot<br />

{alo ...

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:12 Page 124<br />

124<br />

60 let Radia Maribor<br />

V zamejstvu, na tujem in doma —<br />

program MM2 in spored Dober dan<br />

Edvard Puk{i~,<br />

urednik oddaj<br />

Radio mi je v mladosti s slovenskogori{kih<br />

gri~ev podalj{al pogled v tisto daljnje, v<br />

neznano in v – domi{ljijo. Te mi kasneje<br />

nikoli ni zmanjkalo in vedno je bila bogata.<br />

Rojen sem 10. avgusta 1951, rana mladost mi<br />

te~e na vasi, v Cerkvenjaku: Radia nismo imeli,<br />

pa sem kljub temu obo`eval nedeljska jutra in<br />

radijsko igro. Ve~ let, je bila zima ali je bilo poletje<br />

ali tisto vmes, vsako nedeljsko jutro sem<br />

bil `e pred osmo pri sosedu in poslu{al. Z odprtimi<br />

o~mi, odprtimi usti in odprtim srcem.<br />

Proti koncu osnovne {ole smo kupili na{ prvi<br />

radio. Bil je UKV, vsi smo bili ponosni nanj.<br />

Mnogo sem ostajal v hi{i in poslu{al. Morda<br />

celo preve~. Starej{i so poslu{ali Glas Amerike<br />

in Deutsche Welle. Tudi jaz. V nagradni igri<br />

sem iz Kölna dobil kemi~ni svin~nik in nalivnik<br />

v li~nem etuiju. Kak{no veselje! In bahanje<br />

pred vrstniki. Kdo bi si bil takrat mislil, da to ni<br />

bilo edino sre~anje s Kölnom.<br />

V Cerkvenjaku mladinci, tudi osnovno{olci<br />

smo zraven, uredimo klub: In radio o tem ni poro~al!<br />

Moj radio, seveda Radio Maribor, pa o<br />

tem niti besede! Napisal sem pismo Franciju<br />

Kr`anu iz oddaje Mladi – mladim in objavil ga<br />

je! Celo k sodelovanju me je povabil! Verjetno<br />

je to utirilo moje korake v {olo in skraj{alo razmislek<br />

o slu`bi. V osnovni {oli sem bil dopisnik,<br />

v letih gimnazije pedago{ke smeri v Mariboru<br />

prav tako. Pa ve~krat sem {el na Radio, na<br />

oddajo, in imel mo`nost kaj povedati o mladih,<br />

zlasti va{kih. [tudij sloven{~ine in nem{~ine<br />

na pedago{ki akademiji je bil prav tako logi~en:<br />

nor sem bil na jezike, branje in pisanje; po`iral<br />

sem knjige in "bruhal" vrstice, za katere sem bil<br />

na nate~ajih nekajkrat celo nagrajen. Takoj sem<br />

bil pri {tudentskem listu Katedra in urejal kulturno<br />

rubriko, vmes "anga`iran" {tudentski protestnik,<br />

soudele`en pri vseh demonstracijah za<br />

koro{ke Slovence. Bil sem v skupini, ki je premazala<br />

nem{ke napise na mariborskih trgovinah<br />

in v Leobnu demonstrirala na sojenju Marjanu<br />

[turmu … Bil sem v skupini domiselnega<br />

{tudentskega kolega Igorja Plohla, ki si je na Radiu<br />

Maribor izborila {tudentsko oddajo. Kot `e<br />

izku{en radijec sem postal prvi urednik oddaje<br />

[tudij in glasba, ki ga je imenovala {tudentska<br />

skupnost. Radijska "protiute`" mi je bila Stanka

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:12 Page 125<br />

60 let Radia Maribor 125<br />

[taus, urednik mentor pa Roman Lobnik. Tako<br />

za~eta pot rednega prihajanja na Radio se ni<br />

kon~ala – {e traja!<br />

U`ivanje s sodelavci iz mladinske in {tudentske<br />

redakcije, pogodbeno delo v programu Radia<br />

Maribor, malo pred diplomo na akademiji<br />

pa vpra{anje eminence, urednika Lobnika:<br />

»Tovari{ Puk{i~, bi se zaposlili pri nas« Razmi{ljal<br />

sem to~no ni~ sekund. »Da!« 1. avgusta<br />

1974 sem postal najmlaj{i ~lan radijskega kolektiva.<br />

Tako mlad, da sem leto kasneje postal<br />

predsednik novoustanovljene mladinske organizacije<br />

na Radiu Maribor!<br />

»Diplomirati pa mora{!« mi je zabi~al Sa{a Veronik,<br />

prvi mentor redno zaposlenemu novinarju<br />

(prvo reporta`o sem naredil z njim v gne~i in<br />

vro~ini na zatrpani cesti proti meji v [entilju).<br />

»Bom!« In dr`al sem besedo … Diplomiral sem<br />

malo pred vojsko. Prej pa delo v kulturi pri<br />

Slavku Jugu in hitro tudi pri oddaji Ljudje ob<br />

meji in sploh pri zamejski problematiki, ki jo je<br />

urejal Sa{a [nuderl. Zamejci, zdomci, mednarodni<br />

odnosi – to so bili glavni poudarki nekaj<br />

semestrov {tudija novinarstva (ob kasneje drugih<br />

poudarkih pri {tudiju organizacijskih ved)<br />

in mojega dela takrat in {e zdaj. Z Lojzetom Kosom<br />

sva prekri`arila Koro{ko na drugi strani<br />

meje in spoznala "skrivnosti" narodnostnega<br />

boja manj{ine. In vse njene izpostavljene predstavnike.<br />

Tudi Marjana [turma, za katerega<br />

manj{inske pravice sem demonstriral v Leobnu!<br />

Te izku{nje mi {e vedno pridejo prav. Zlasti<br />

ob urejanju enourne oddaje Soto~je – o slovenski<br />

manj{ini v Avstriji, Italiji, na Mad`arskem<br />

in na Hrva{kem, ki jo s kolegi z Radia Koper,<br />

s sodelavko v Celovcu in kolegom v Murski<br />

Soboti vsak ponedeljek ob 20-ih po{iljamo v<br />

mariborski in koprski eter in v I. program Radia<br />

<strong>Slovenija</strong>.<br />

Intenzivno novinarsko ukvarjanje z zunanjo politiko<br />

in zamejstvom in znanje nem{~ine sta botrovala<br />

dejstvu, ki ga hranim med najsvetlej{imi<br />

spomini: 17. junija 1985 sem ob uvedbi Radia<br />

MM2 postal njegov urednik ter rastel, zorel<br />

in tudi padal z njim kot urednik okrog tri ~etrtine<br />

20-letnega `ivljenja "radia treh imen"– Radia<br />

MM2, Radia Maribor International in Slovenskega<br />

turisti~nega radia. Bogate spomine<br />

sem strnil v posebnem poglavju!<br />

Ob novinarskem delu smo bili novinarji ves ~as<br />

dru`beno in stanovsko organizirani. Ponosen<br />

sem, da sem imel kot predsednik Delavskega<br />

sveta Radia Maribor 27. novembra 1985 ob<br />

Slavku Jan`i~u, predsedniku skup{~ine <strong>RTV</strong>,<br />

sve~ani govor ob otvoritvi novega poslopja na-<br />

{ega <strong>RTV</strong> centra! Prav tako sem ponosen na nekaj<br />

mandatov predsedovanja novinarskemu aktivu<br />

Radia Maribor in nekaj mandatov sindikalnega<br />

zaupnika.<br />

V za~etku sem omenil svoj prvi konkretni stik z<br />

radiem – z Radiem Deutsche Welle. Kdo bi si<br />

bil takrat mislil, da se bom desetletja kasneje,<br />

ob bo`i~u 1994, vrnil iz Kölna, prav z Radia<br />

Deutsche Welle, s certifikatom o uspe{no<br />

opravljenem nadaljnjem usposabljanju v radijskem<br />

mened`mentu … Mislim, da me je bivanje<br />

v Kölnu in nekaj ~asa tudi v Bruslju pripravilo<br />

na uredni{ke in novinarske naloge ob<br />

vklju~itvi Slovenije v Evropo …<br />

V tem ~asu urejam dnevni program Radia Maribor,<br />

program med 9. uro in 15.30, ki je z vami v<br />

najbolj delovnem delu dneva, ko si ob vseh letnih<br />

~asih vo{~imo Dober dan!<br />

Spomin in radijsko "bibliografijo" krasijo mnoga<br />

sre~anja z najvi{jimi dr`avniki. V vrh postavljam<br />

dve sre~anji poro~evalca s pape`em<br />

Janezom Pavlom II. ob obiskih v Sloveniji, poro~anje<br />

z obiska predsednika ZDA Clintona v<br />

na{i dr`avi in zanimiv pogovor z njim na novinarski<br />

konferenci na Brdu ter poro~anje s prvega<br />

sre~anja med ameri{kim predsednikom Bushem<br />

in ruskim predsednikom Putinom, na<br />

Brdu pri Kranju.<br />

Upam, da na Radiu {e nisem rekel vsega, kajti<br />

tudi Radio meni {e ni zaupal vseh skrivnosti …<br />

Na sre~anju Bush–Putin junija<br />

leta 2001 na Brdu pri Kranju

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:12 Page 126<br />

126<br />

60 let Radia Maribor<br />

Ni jih veliko,<br />

ki znajo gledati<br />

s srcem ...<br />

Tatjana Senega~nik,<br />

novinarka specialistka<br />

Ob razli~nih mejnikih, ki nam jih postavlja<br />

`ivljenje, se vedno znova zavem, kak{no<br />

potovanje skozi ~as je to na{e ljubo `ivljenje,<br />

in da je pravzaprav tisto, kar je zmeraj z<br />

nami. Opozarja nas, nas zdravi, nas raz`alosti,<br />

vznemiri. ^akamo ga, pred njim trepetamo, mu<br />

sku{amo ube`ati, skrivaj ga opazujemo, z njim<br />

tekmujemo ... In prav vsak ~as je vreden ~asa, {e<br />

posebej, kadar je to na{ ~as, kajti vsak ~as ima<br />

svoj ~as pa tudi svojo zgodbo.<br />

Tako je tudi z mojim ~asom, ki sem ga pre`ivela<br />

v tej radijski hi{i. In ko se ob teh posebnih<br />

trenutkih za~enjam spominjati, se zavem, kako<br />

globoko so tudi moje vezi vpete v minuli trenutek<br />

te hi{e, ki me ni vlekla pro~ od `ivljenja –<br />

nasprotno – dajala mi ga je, in to neizmerno veliko.<br />

Ko sem pri{la v radijsko hi{o, se je zame za~ela<br />

povsem druga~na zgodba. To je bil ~as, ko so<br />

me osre~evali lastni napori, ko sem spoznavala<br />

raznolikost `ivljenja v vseh njegovih razse`nostih,<br />

in ~as, ko sem za~utila in srkala vso njegovo<br />

mo~. Svoja spoznanja, radosti pa tudi temne<br />

trenutke sem za~ela deliti z bolnimi, invalidi in<br />

vsemi tistimi, ki se skozi vsakdan prebijajo z<br />

naporom, in za~utila sem, da je prav v tem mo~<br />

za pot naprej, da je vsako jutro majhno rojstvo,<br />

majhno `ivljenje.<br />

To vedno znova za~utim, ko se `e vrsto let skoraj<br />

dnevno mudim po zdravstvenih ustanovah,<br />

{e posebej v tukaj{nji bolni{nici, v kateri se<br />

vedno znova in znova zavem, koliko upanj, hotenj,<br />

`elja, prizadevanj in neskon~nih bitk se tu<br />

rojeva vsak dan. Tu spoznavam zgodbe o pogumu<br />

in mnoge ljudi, ki bodo zame ve~ni. Tu sem<br />

najprej za~utila trpljenje in vsa upanja tega sveta.<br />

Taka in tako mo~na, da se v njih razraste tisto,<br />

v kar ho~emo verjeti. Od tod pa tudi spoznanja,<br />

da tudi bogovi v belem ne morejo ustaviti<br />

~asa. Misel, da ga ~esto lahko upo~asnijo, kakor<br />

bi morali upo~asniti svoj korak tudi mi, pa<br />

je tisto skupno upanje za pot naprej, kakor tudi<br />

spoznanje, da se zmeraj lahko zgodi kak majhen<br />

~ude`, ~e ga le ne i{~emo, le verjeti moramo<br />

vanj.<br />

S tem in {e marsikaterim spoznanjem me pri<br />

mojem novinarskem delu bogati tudi oddaja za<br />

starej{e – Sestanek starej{ih – ko s svojimi upokojenci<br />

stopam po isti poti – v obdobje, v katerem<br />

je shranjenih toliko dragocenosti. Ko tedensko<br />

pri`igamo lu~ke za vse nas, vedno znova<br />

spoznavam, kako malo je potrebno za svetlej{i<br />

vsakdan – ~e bi le znali bolj prisluhniti<br />

srcu in so~loveku. Ne le starej{im, vsem nam.<br />

Ena sama beseda, ena sama iskriva misel prikli-<br />

~e sonce in iz du{ izrine sence.<br />

Svoje delo imam rada. Je kot ljubezen, me plemeniti,<br />

razsvetljuje in mi daje energijo. Tako {e<br />

zmeraj verjamem, kljub v~asih izni~enim sanjam,<br />

da je prav vsak ~lovek dober ~lovek. ^e bi<br />

se vsak potrudil in to dobroto v sebi tudi prebudil,<br />

bi ~love{tvo vzcvetelo. To velja tudi za na-<br />

{o radijsko hi{o.<br />

Da bi si bolj medsebojno izra`ali dobro, da bi si<br />

vsi skupaj bolj prisluhnili, ko pa `ivljenje `e<br />

tako prina{a preve~ naporov, preizku{enj, te-<br />

`av, bole~in ... Ni jih veliko, ki znajo gledati s<br />

srcem, zato pa so toliko ve~ vredni! In tudi zaradi<br />

njih ima tole slu`beno potovanje skozi ~as<br />

neizmerno dragocenost – za zmeraj.

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:12 Page 127<br />

60 let Radia Maribor 127<br />

S ~asopisnega<br />

na radijsko polje<br />

Tatjana [eneker,<br />

novinarka<br />

Med novinarskimi kolegi sem ena najmlaj-<br />

{ih, tako po letih kot po izku{njah. Z novinarstvom<br />

sem se sicer za~ela ukvarjati<br />

`e v ~asu {tudija, najprej kot zunanja dopisnica<br />

mladinske strani, nato pa kot honorarna sodelavka<br />

v razli~nih uredni{tvih ~asopisne hi{e<br />

Ve~er. Ker mi srednje{olska izobrazba – ob univerzitetni<br />

izobrazbi profesorice sociologije in<br />

angle{~ine sem namre~ kmetijski tehnik – nudi<br />

primerno podlago za novinarsko delo o kmetijskih<br />

temah, pa tudi iz ljubezni do narave in vrtnarjenja<br />

(to je sicer zaradi pomanjkanja ~asa<br />

trenutno omejeno bolj na zemljo v lon~kih mojih<br />

sobnih ro`ic) sem za~ela pisati tudi ~lanke o<br />

vrtnarskih in kmetijskih temah. To pa mi je odprlo<br />

vrata na Radio Maribor, kjer so moja glavna<br />

zadol`itev nedeljske kmetijske oddaje Dober<br />

dan, pode`elje. V zadnjem letu in pol sem tako<br />

imela prilo`nosti dodobra spoznati radijsko<br />

delo, hkrati z njim pa tudi slovensko kmetijstvo.<br />

^e primerjam radijsko delo s ~asopisnim<br />

po novinarski plati, se pravzaprav ne razlikujeta<br />

veliko. Iskanje informacij pomeni vrsto vpra-<br />

{anj sogovorniku, ki jih je nato treba primerno<br />

urediti. Vendar se `e tu pojavi prva razlika –<br />

obseg poro~anja, tisto minutko ali dve dolgo<br />

poro~ilo, ki radijskim novincem na za~etku<br />

povzro~a tudi najve~ te`av. Druga razlika je na-<br />

~in podajanja – prej sem se "skrila" za ~asopisni<br />

~lanek, sedaj pa radio razkriva moj glas. In ker<br />

je z govorom nelo~ljivo povezana tudi pravilna<br />

izgovarjava, je bilo treba jezi~ne in obrazne mi-<br />

{ice pravilno iz{olati. Moje znanje se je v zadnjih<br />

dveh letih obogatilo tudi po tehni~ni plati.<br />

Najprej snemalni disk, ki me je zgodaj izu~il,<br />

zakaj je treba takoj preveriti, ali je mikrofon<br />

vklopljen, nato po pogovoru, ali je pogovor res<br />

posnet na mini disku, pa tudi, kako posnete informacije<br />

~im prej shraniti v ra~unalnik, da se<br />

pred objavo ne izgubijo. Precej ve~ji zalogaj je<br />

bila elektronska/ra~unalni{ka monta`a posnetkov,<br />

ki sem se je ob pomo~i novinarskih kolegov<br />

in ob opazovanju tehnikov u~ila korak za<br />

korakom. Najve~ji izziv pa so zame {e vedno `iva<br />

ogla{anja s terena in kontaktne oddaje, ob<br />

katerih se hkrati u~im tudi nadzorovati tremo<br />

in navale adrenalina v krvi. Prav ta dva sta botrovala<br />

nekaj sekundam ti{ine (ki so se mi seveda<br />

zdele dolge kot ve~nost) ob mojem prvem<br />

ogla{anju, ko sem pravzaprav zgolj posodila<br />

svoj glas svojemu mentorju, ki razen {epeta<br />

skoraj ni spravil glasu iz sebe. No, po prvem<br />

stavku z omenjenim premorom se je zgodba nadaljevala<br />

brez ve~jih zapletov. Tremo ob `ivih<br />

ogla{anjih {e vedno izdaja rde~ica na mojem<br />

obrazu, vendar le prvih nekaj minut. Sicer pa<br />

tako pravijo, da je za~etek vedno najte`ji. Tudi<br />

pri poro~anju s terena.

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:13 Page 128<br />

128<br />

60 let Radia Maribor<br />

Moja mala<br />

radijska umetnost<br />

Vesna Spreitzer,<br />

novinarka<br />

Na moji desni gospa, ki tudi sama pesni in<br />

ima, kot sem izvedela kako leto kasneje, za<br />

sabo `e pesni{ko zbirko. Na levi ljudje,<br />

udobno zleknjeni v stole, ~isto omre`eni s pripovedjo<br />

mladega poeta iz Trbovelj. Njihovi spokojno<br />

zasanjani obrazi le {e poudarjajo izredno stanje<br />

v moji trebu{ni votlini. Valovanje kasetofona,<br />

zavitega v ogromno ~rno torbo pod mojim stolom,<br />

je nevzdr`no. Zaradi njega se rojevajo vpra-<br />

{anja tipa »Kaj je rde~a nit va{e zadnje pesni{ke<br />

zbirke«, ki vsake toliko ~asa dru`no umolknejo,<br />

da jih moram potem spet bezati na plan in jih v<br />

strahu, da ne izginejo, vedno znova obnavljati. V<br />

to kaoti~no rivalstvo misli in ob~utkov se vsake<br />

toliko vrine tisti: »Treba je sko~iti v vodo«, ki mi<br />

ga je za popotnico na teren podarila urednica, in<br />

pulz se {e povi{a. Ura odbije sedmo in poet pravi,<br />

da mora hitro na vlak. Literarnega ve~era je<br />

konec, jaz pa imam izgovor, da se mu je mudilo!<br />

Pograbim nemi kasetofon in izginem v no~. »Lu~ka,<br />

drugi~ bom sko~ila v vodo!« pomislim z nekaj<br />

slabe vesti in `e nabiram vtise za svojo prvo<br />

radijsko vest.<br />

Kmalu sem res sko~ila. V teh svojih {estih letih<br />

na Radiu kar nekajkrat. In zdi se mi, da tudi zaplavala<br />

... V~asih se spra{ujem, v kaj bi odrasla,<br />

~e me ne bi sre~no naklju~je pripeljalo v to mojo<br />

"`ivljenjsko u~ilnico" pod Pekersko gorco, kjer<br />

sem na{la dovolj podpore in zaupanja, da sem<br />

lahko iskala svoje talente, svojo dotlej skrito mo~<br />

ustvarjanja, gnetla karakter, se soo~ala s strahovi,<br />

ki so ob svojem razblinjanju pu{~ali za sabo priokus<br />

zmagoslavja in svobode. Zdaj vem, da je bila<br />

poni`nost pri u~enju potrebna, saj sem le tako<br />

lahko odprla svoj um {tevilnim mo`nostim in iznajdljivemu<br />

razslojenemu razmi{ljanju, ki se mi<br />

zdi pri tem delu {e kako potrebno. Imela sem to<br />

sre~o, da so mi bile zaupane zanimive naloge in<br />

da sem kot redaktorica in voditeljica oddaje za<br />

mlade Ni frke, vse je kul svoje kasnej{e znanje<br />

lahko tudi delila z mladimi in ga tako {e nadgrajevala.<br />

Prav tu in pri terenskem delu v `ivo sem<br />

najbolj za~utila stik s poslu{alci in z njihovo pomo~jo<br />

trenirala sposobnost hitrega odzivanja.<br />

Vedno sem te`ila k jasnosti, k resnici in pravi~nosti.<br />

Vsaki stvari sem `elela priti do dna, jo v ta<br />

namen najprej razdelati, potem zaobjeti in na<br />

koncu razumeti. Zato verjetno ni naklju~je, da<br />

sem se zna{la v medijski hi{i, v sti~i{~u informacij,<br />

kjer ti ob~utek, da si "v" in "zraven", daje varnost<br />

in slast nekega splo{nega obvladovanja in<br />

kontrole. Kot vsaka varnost, ki se oblikuje zunaj<br />

posameznika, je seveda tudi ta mnogokrat zgolj<br />

navidezna in s~asoma se na to dejstvo navadi{.<br />

Potem pride ~as, ko odkrije{ mo~ informacije in<br />

vzporedno s tem odgovornost do svojega dela.<br />

Tako kot se umetnost mnogokrat napaja iz druge<br />

umetnosti – kot iz drame zraste gledali{~e, iz pesmi<br />

popevka, iz slike roman, iz romana film –<br />

tako je zrastla tudi moja "mala radijska umetnost".<br />

Iz zgodbe, ki se je spletala okoli umetnika,<br />

njegovega dela ali pa okoli nekega kulturnega dogodka,<br />

problema, priznanja, je bil zame najve~ji<br />

u`itek sestaviti njeno zvo~no podobo, v katero<br />

sem lahko po svojem ob~utku vpletala besedne<br />

domislice, neskon~no asociativnost zvo~nih<br />

barv, ki jih je bilo treba priliti na pravem mestu.<br />

Ne glede na zvrst in dol`ino prispevka. Menim,<br />

da sem se u~ila od najbolj{ih (Hvala, Lu~ka, Darja<br />

in ostali!). Zvo~na igra in intimne pripovedi, ki<br />

jih lahko pri~ara le radijski mikrofon, so {e vedno<br />

moje napajali{~e, zdru`eno z zavedanjem, da<br />

– le ena od mnogih – na neki na~in nosim odgovornost<br />

za ohranjanje in {irjenje slovenske kulture<br />

in vsem "top temam" ob robu mogo~e komu<br />

kdaj vsaj za trenutek osvetlim pot k razumevanju<br />

in sprejemanju njegovega `itja znotraj v~asih tako<br />

hladnih sten na{ega ~asa.

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:13 Page 129<br />

60 let Radia Maribor 129<br />

Z radijskim mikrofonom<br />

o kilometrih cest,<br />

stanovanjih, sejmih …<br />

Lidija Vizantin,<br />

novinarka<br />

Sejemska ekipa v Mariboru leta 1996:<br />

Lidija Vizantin, Peter Ko{enina, Tatjana<br />

Horvat, Brigita Mohori} in Miran Ornik<br />

Za mano je na stotine najrazli~nej{ih sestavkov<br />

in pogovorov, priznati pa moram,<br />

da mi je veliko te`je pisati o sebi in<br />

svojem delu, kot pa o delu in `ivljenju drugih.<br />

Bilo je leto 1979, ko sem pri{la na Radio Maribor<br />

– takrat {e na Koro{ko cesto 19. Dolgo obdobje,<br />

~e pre{tevam minula leta, in kratko, ~e<br />

pomislim, kako so ta leta zbe`ala mimo nas. V<br />

za~etnih novinarskih letih sem, oprtana s te`kim<br />

magnetofonom, po dolgem in po~ez pre~esala<br />

kraje v ob~ini Slovenska Bistrica. Nemalokrat<br />

sem sli{ala, da te`ka nagra nosi mene in ne<br />

obratno. V novinarsko delo sem bila vpeta tudi,<br />

ko se je velika ob~ina Maribor razcepila na ve~<br />

manj{ih, ko se je v Mariboru za~ela usmerjena<br />

prenova starega mestnega jedra, zgled tudi za<br />

marsikatero evropsko mesto; ko so gradbinci v<br />

mestu predali stanovalcem letno tudi po 1500<br />

in ve~ – takrat solidarnostnih – stanovanj. Potem<br />

je stanovanjska gradnja za~ela usihati, na{e<br />

gospodarstvo, zlasti mariborska industrija, pa<br />

se je za~elo soo~ati s ste~aji. Podjetja so padala<br />

kot domine – med prvimi Lilet, Marles, TSN in<br />

nato {tevilne druge velike tovarne, jaz pa sem z<br />

mikrofonom v roki<br />

sodo`ivljala usodo<br />

teh podjetij in<br />

delavcev, ki so ostali<br />

brez dela, na<br />

cesti, in se spra{evala,<br />

kako dolgo<br />

bomo {e pla~evali<br />

davek na{e tranzicije.<br />

Z veseljem pa<br />

se spominjam sodelovanja<br />

na javnih<br />

kmetijskih oddajah,<br />

ki so polnile<br />

va{ke dvorane.<br />

Zamislil si jih je nekdanji sodelavec Janez Kurbus,<br />

s katerim sva delila tudi pisarno. Seveda<br />

ne smem pozabiti tudi dela v sejemskih ekipah,<br />

s katerimi smo dolga leta spremljali dogajanje<br />

na sejmih v Gornji Radgoni, Celju in Mariboru.<br />

Slednji pa se je moral od sejmov pred ~asom `al<br />

posloviti. Na zemlji{~u, kjer je bila prvotno na-<br />

~rtovana gradnja novega mariborskega sejmi{-<br />

~a, je zrasel trgovski center Europark. Tako kot<br />

to gradnjo sem spremljala tudi uresni~evanje<br />

drugih velikih investicij, na primer gradnjo<br />

Centra City, ki je zapolnil zevajo~o luknjo ob<br />

Titovi cesti, gradnjo Univerzitetne knji`nice,<br />

mariborske centralne ~istilne naprave, Koro{-<br />

kega mostu in dela zahodne obvoznice pa dela<br />

vzhodne avtoceste, avtoceste [entilj–Pesnica in<br />

pred leti tudi gradnjo druge polovice avtoceste,<br />

Ho~e-Arja vas, nekdaj imenovane Cesta smrti.<br />

O uresni~evanju avtocestnega programa sem<br />

tako ali druga~e poro~ala vse od njegovega za-<br />

~etka leta 1994, zato z veseljem pri~akujem tudi<br />

konec gradnje trojanskega predela, kar bo podalj{alo<br />

avtocestno povezavo ~ez Slovenijo –<br />

od Maribora vse do Kopra. Na gradbi{~ih – cestnih,<br />

stanovanjskih<br />

in komunalnih –<br />

pa bo v prihodnje<br />

tudi na tem koncu<br />

Slovenije {e veliko<br />

dela. In tako<br />

zagotovo tudi meni<br />

{e dolgo ne bo<br />

zmanjkalo gradiva<br />

za novinarsko obdelavo.

RadioMb Zbornik60 0505 19/7/05 12:13 Page 130<br />

130<br />

60 let Radia Maribor<br />

Z radijskim<br />

programom<br />

dan in no~<br />

Robert Zaj{ek,<br />

organizator koordinator<br />

VIlichovo 33 sem pri{el marca 1988, potem<br />

ko sem vsako nedeljo poslu{al Top 17, ob<br />

Lestvici slovenskih diskotek na 2. programu<br />

Radia <strong>Slovenija</strong> zagotovo eno najbolj poslu-<br />

{anih in najstarej{ih lestvic pri nas. Ker me je<br />

delo zanimalo, v ekipi, ki so jo takrat sestavljali<br />

Teo Pajnik, Blanka Hohnjec, Ida Ba{ in Zoran<br />

Turk, pa so potrebovali nekoga, ki bi sprejemal<br />

klice in glasove, sem se jim pridru`il. S~asoma<br />

sem za~el pripravljati {e glasbene zanimivosti.<br />

Leta 1991 sem s sodelavkama Mojco Han`i~ in<br />

Sabino [nuderl pripravljal polurno mladinsko<br />

oddajo Mladinski utrip z aktualnimi temami in<br />

glasbenimi gosti. V tistem ~asu sem se seznanil<br />

tudi z novinarstvom. Takrat je nastajal tudi po<br />

mojem mnenju najbolj{i mariborski lokalni kabelski<br />

program – RTM. Radio je s tem postal<br />

tudi televizija, mi pa smo bili velika sre~na dru-<br />

`ina – toliko pozitivne energije, navdu{enja,<br />

pripravljenosti za u~enje in spoznavanje novih<br />

znanj je bilo, tudi prostovoljnega dela. Ja, bilo je<br />

enkratno in neponovljivo.<br />

Pred sedmimi leti sem dobil mesto pripravnika<br />

v Glasbenem uredni{tvu – leto dni sem delal kot<br />

fonotekar: pripravljal sem glasbo za program po<br />

izboru glasbenih redaktorjev, v~asih sem glasbeno<br />

opremo za program izdelal tudi sam, v ra~unalnik<br />

sem vpisoval nove skladbe s trakov,<br />

plo{~ in zgo{~enk. ^eprav so bili kletni prostori<br />

mrzli, v soju umetne svetlobe, je bilo tam prijetno,<br />

polno novih izzivov, ob meni pa ljudje, s katerimi<br />

smo postali kot dru`ina.<br />

Zaradi programskih potreb sem po slabem letu<br />

pristal v drugem nadstropju, kjer nastaja program<br />

Radia Maribor, in sicer kot realizator programa.<br />

Sem vezni ~len med uredniki in redaktorjem<br />

programa Edvardom Puk{i~em na eni<br />

strani in napovedovalci in tehniki, ki zapisano<br />

spremenijo v realnost, ki se jo sli{i. Delo realizatorja<br />

je dnevno, ve~erno, no~no – kakor narekujejo<br />

potrebe. Pri tem spozna{ veliko novih ljudi<br />

in podro~ij. Opravil sem tudi te~aj za delo z ra-<br />

~unalni{kim sistemom Dalet, in si lahko dolo~ene<br />

oddaje zdaj posnamem in zmontiram kar<br />

sam.<br />

Glasba mi veliko pomeni, zato sem `e dobrih 10<br />

let tudi voditelj oddaje Top 17, lestvice, ki jo tedensko<br />

sestavlja Teo Pajnik, nastaja pa v sodelovanju<br />

z dnevnikom Ve~er in teletekstom Televizije<br />

<strong>Slovenija</strong>. Pred nekaj leti je bila spletna<br />

stran te oddaje (www.rtvslo.si/top17) prva v okviru<br />

na{ega <strong>RTV</strong> centra. Vsebuje lestvici, povezave<br />

do spletnih strani tujih in doma~ih glasbenikov,<br />

novi~ke, ekipo v sliki in besedi. Kot prvi<br />

v sistemu <strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong> pa smo prek spletne<br />

strani za~eli prena{ati tudi sliko, ki prikazuje<br />

dogajanje v ozadju med oddajo in se vsakih 15<br />

sekund osve`i. Ljudi navadno zanima, kaj se dogaja<br />

v ozadju, in mi jim na prijazen in nevsiljiv<br />

na~in pote{imo radovednost. Lahko se pohvalim,<br />

da je stran ena bolje obiskanih v sistemu<br />

<strong>RTV</strong> <strong>Slovenija</strong>.<br />

Pred kratkim pa sem ob rednem delu sprejel {e<br />

en velik izziv, ki mi ga je ponudil vodja Tehnike<br />

<strong>RTV</strong> centra Maribor Matej @unkovi~. Postavljam<br />

spletne strani <strong>RTV</strong> centra Maribor. Prva<br />

faza – strani na naslovu www.rtvslo.si/maribor<br />

– je uspe{no za mano, v prihodnje pa s sodelavci<br />

pripravljam {e veliko ve~ kot le predstavitve,<br />

zgodovino in dnevne aktualnosti.

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!