Didakta januar

šolska praksa
šolska praksa
Poskusi z vodo v 1. razredu
devetletke
Anamarija Cvek, OŠ Križe, Tržič
Otrokom je treba pouk narediti čim bolj zanimiv in privlačen, da bodo učenci dovolj motivirani za delo
in bodo dosegali tudi višjo raven znanja.
Spoznavanje okolja je predmet, ki ga z malo volje lahko
zelo popestrimo. Kadar je mogoče, naj bi v poučevanje
vključili izkustveno učenje. Tako pridobljeno znanje si
učenci bolje zapomnijo, pa tudi motivacija za delo je večja.
Učenci sami, s svojim delom, pridejo do spoznanj.
Seveda tak način poučevanja tudi od učitelja zahteva
več dela. Predvsem je pomembna priprava pripomočkov,
učnih listov in jasna navodila učencem pred začetkom
dela. Med samim delom pa učitelj zgolj opazuje učence in
jih usmerja. Na koncu ne smemo pozabiti na poročanje,
kjer skupine predstavijo svoje ugotovitve in jih med seboj
primerjajo.
Pri spoznavanju okolja je kar nekaj tem, ki bi jih lahko
tako podali učencem. V takih primerih je dobrodošlo sodelovanje
med učitelji, saj bi si lahko porazdelili delo in v
nekaj letih ustrezno pripravili vse primerne teme ter s tem
zelo popestrili pouk.
Primer takšnega učenja sem izvedla v 1. razredu.
Učenci so delali preproste poskuse z vodo. V prvem
razredu si žal še ne moremo pomagati z navodili, zapisanimi
na listih, zato je otroke med delom včasih treba
nekoliko usmeriti, da se ne začno igrati, na bistvo naloge
pa pozabijo.
Cilji:
• spoznavajo lastnosti tekočin,
• znajo prelivati tekočine in našteti glagole, ki so povezani
z dejavnostmi s tekočinami.
Učni pripomočki:
• različne posode,
• manjši predmeti iz različnih materialov,
• velika posoda za vodo,
• prozorni lončki,
• olje, sadni sirup,
• žličke,
• učni listi z navodili,
• pisala.
Postaje:
1. postaja – Učenci ugotavljajo, kateri predmeti plavajo
in kateri potonejo.
2. postaja – Učenci prelivajo vodo in ugotavljajo, da tekočina
napolni različne posode (nima določene oblike);
kadar nalijejo tekočino v posodo z večjo površino dna,
je nivo vode nižji in obratno.
3. postaja – Učenci ugotavljajo, kako se z vodo mešajo
nekatere druge tekočine (olje, sadni sirup).
Predviden čas za izvedbo poskusov: 2 šolski uri
Opomba: Vse potrebne pripomočke sem pripravila že
pred začetkom dela, tudi učence sem že prej razdelila v
skupine, tako smo se lažje posvetili samemu delu.
POTEK DELA
Uvod
V uvodu sem najprej preverila poznavanje nekaterih
osnovnih izrazov (tekočina, plavati, potoniti, mešati, prelivati,
nivo vode). Posamezne izraze sem razložila, saj jih
učenci niso poznali.
Priprava na samostojno delo in samostojno delo
Vsi skupaj smo si ogledali posamezne postaje. Na postajah
sem jim razložila, kaj morajo delati in kaj opazovati.
1. postaja
V veliki posodi smo imeli vodo, poleg posode pa je bilo
pripravljenih veliko drobnih predmetov. Učencem sem
povedala, da bodo na tej postaji preizkušali, kateri predmeti
plavajo in kateri potonejo.
Podala sem jim navodilo:
Predmet položi v posodo z vodo. Opazuj, kaj se s predmetom
dogaja. Na listu pobarvaj okence ob predmetu z
ustrezno barvo; če predmet plava, bo okence zeleno, če pa
potone, bo okence rdeče.
Učence sem med delom spodbujala tudi k predvidevanju,
naj najprej poskusijo predvideti, ali bo predmet plaval
ali ne. Ugotavljali so tudi, zakaj je tako.
2. postaja
Pripravljene smo imeli različne posode. Učencem sem
povedala, da bodo iz plastenke prelivali vodo v posode.
Opazovali bodo nivo vode in ugotavljali, zakaj je nekje
nivo vode višji in drugje nižji. Opazovali bodo, kako se
voda prilagodi obliki posode.
Na listu so imeli narisane podobne posode, kot so jih
uporabljali pri poskusu.
Dobili so navodilo:
Vodo iz plastenke prelij v različne posode. Z barvico
pobarvaj, do kam seže voda v posodi – označi nivo vode.
Nalivaj previdno.
3. postaja
Na pladnju smo imeli kozarčka, do polovice napolnjena
z vodo. Učencem sem dejala, da morajo v prvi kozarček
priliti sadni sirup, v drugega pa olje. Vsebino v obeh
kozarčkih morajo dobro premešali. Ko se bo vsebina v
kozarčku umirila, naj si natančno ogledajo rezultat mešanja.
Navodilo:
V prvi kozarček nalij malo sadnega sirupa, v drugega pa
nekaj olja. Vsebino v obeh kozarčkih dobro premešaj. Po
mešanju pusti kozarčke na mizi. Počakaj, da se tekočina
umiri. Poglej, kaj se je zgodilo, in oba kozarčka nariši na
list.
Želimo si, da bi revija Didakta postala konstruktivno torišče stališč in argumentov o aktualnih
vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja. Da bi osvetljevala nove metodološke in
teoretske smernice, bila zgled dobre prakse in zrcalo šolskih aktivnosti.
ZATO VAS VABIMO K SODELOVANJU.
Tudi pri tej nalogi sem učence spodbujala k predvidevanju,
preden so se lotili poskusa.
Sklep:
• Poročanje
Učenci so sedli v krog. Vse skupine so pripravile učne
liste, na katerih so bili zapisani rezultati poskusov.
Skupine so poročale o svojih ugotovitvah po posameznih
postajah, učenci so se dopolnjevali in ugotavljali razlike
ter razmišljali, zakaj je do razlik prišlo.
• Ugotovitve
1. Plavajo lažji predmeti. Ti predmeti so iz lesa, stiroporja,
plastike. Potonejo težji predmeti. Ti predmeti
so najpogosteje iz kovine.
2. Če je posoda imela večje dno, je bil nivo vode nižji.
Če je posoda imela manjše dno, je bil nivo vode višji.
Čeprav so bile posode različnih oblik, se je voda lepo
prilagodila obliki posode.
3. Sadni sirup je obarval vso vodo. Voda in sadni sirup
se mešata. Olje je plavalo na vodi. Voda in olje se ne
mešata.
Povzetek
Učenci so pri delu lepo sodelovali, tudi tisti, ki jih je k
skupinskemu delu težje pritegniti. Nad takšnim načinom
dela so bili navdušeni, saj so še pozneje spraševali, kdaj
bomo spet delali poskuse.
Tudi zame je bila ta otroška navdušenost velika spodbuda.
V prihodnje bom poskušala čim več primernih tem
podati tako, da bodo učenci morali sodelovati, uporabljati
svoja predznanja in sami iskati rešitve. Ugotovila sem tudi,
da otroci veliko vedo, le dovoliti jim je treba, da to povedo
na svoj preprosti način. Prisluhnimo jim, kajti tudi mi se
lahko od njih veliko naučimo.
50/Didakta
Didakta/51