22. jul. 2005
22. jul. 2005 22. jul. 2005
22. julij 2005 øtevilka 45 G L A S I L O M E S T N E O B Œ I N E M U R S K A S O B O T A IZ VSEBINE: SOBOØKI DNEVI 2005 ÆUPANOVA VIZIJA RAZVOJA MESTNE OBŒINE POROŒILO Z 22. IN 23. SEJE MESTNEGA SVETA SVETNIØKE POBUDE IN ÆUPANOVI ODGOVORI SLIKARSTVO V GALERIJI MURSKA SOBOTA ØPORTNA SCENA DEJAVNI GASILCI UREDNIØKA POPOTNICA JUBILEJNA SEJA IN LETOØNJI NAGRAJENCI MESTNE OBŒINE V SLIKI IN BESEDI
- Page 2 and 3: FOTOKRONIKA øtevilka 45 J U B I L
- Page 4 and 5: AKTUALNO Mestni svet øtevilka 45 J
- Page 6 and 7: AKTUALNO Svetniøke pobude: Æupano
- Page 8 and 9: AKTUALNO Pohvala Pred nekaj dnevi m
- Page 10 and 11: AKTUALNO Rekordno øtevilo odliœni
- Page 12 and 13: AKTUALNO POLETNO SREŒANJE V DOMU S
- Page 14 and 15: ØPORT Nogomet v Murski Soboti na n
- Page 16 and 17: ØPORT Obœani v øportnih discipli
- Page 18 and 19: STARODOBNIKI Motoklub Veterani Murs
- Page 20 and 21: GASILCI Pomlajevanje gasilskih vrst
- Page 22 and 23: GASILCI Bakovski gasilci z novim ko
- Page 24 and 25: OBJAVE øtevilka 45 VODOVOD MURSKA
- Page 26 and 27: Pilotski projekt KODE - kooperacija
- Page 28: O B Œ I N S K I P R A Z N I K V S
<strong>22.</strong> <strong>jul</strong>ij <strong>2005</strong> øtevilka 45<br />
G L A S I L O M E S T N E O B Œ I N E M U R S K A S O B O T A<br />
IZ VSEBINE:<br />
SOBOØKI DNEVI <strong>2005</strong><br />
ÆUPANOVA VIZIJA<br />
RAZVOJA MESTNE<br />
OBŒINE<br />
POROŒILO Z <strong>22.</strong> IN 23.<br />
SEJE MESTNEGA SVETA<br />
SVETNIØKE POBUDE IN<br />
ÆUPANOVI ODGOVORI<br />
SLIKARSTVO V GALERIJI<br />
MURSKA SOBOTA<br />
ØPORTNA SCENA<br />
DEJAVNI GASILCI<br />
UREDNIØKA POPOTNICA<br />
JUBILEJNA SEJA IN<br />
LETOØNJI NAGRAJENCI<br />
MESTNE OBŒINE<br />
V SLIKI IN BESEDI
FOTOKRONIKA<br />
øtevilka 45<br />
J U B I L E J N I - D E S E T I S O B O Ø K I D N E V I<br />
Bojazen, da deseti soboøki in prvi dnevi<br />
domaœe ustvarjalnosti ne bodo imeli svojega<br />
obœinstva, je odpadla. O tem se lahko<br />
prepriœate na fotografiji Geze Grabarja.<br />
Na Soboøkih dnevih <strong>2005</strong> si je dal duøka slavni<br />
Rejtaø.<br />
Razliœna so bila tudi prizoriøœa dogajanja in<br />
tematski sklopi letoønjih Soboøkih dnevov.<br />
Mladi v petek, ki je bil dan zakljuœka øole, niso<br />
tako razgrajali in popivali kot prejønja leta.<br />
Stekli psi so ob dnevu mladih »øopali« uliœni underground<br />
rap.<br />
Joæe Œinœ je imel v soboøkem parku pred prireditvenim<br />
odrom mnoæico.<br />
Prav tako je mnoæica v soboøkem parku na<br />
prazniœni sobotni veœer ob dnevu dræavnosti in<br />
po æupanovem nagovoru, v katerem je izpostavil<br />
osamosvojitev Slovenije pred øtirinajstimi leti<br />
uæivala ob pogledu na ognjemet. Na jubilejnih<br />
Soboøkih dnevih je bil posebej dolg in<br />
raznobarven.<br />
Tudi starejøi so uæivali pod platni øotorov in<br />
kroønjami dreves v soboto dopoldne, ko je v<br />
soboøkem parku zbranim pomurskim upokojencem,<br />
izbrane besede namenil soboøki æupan,<br />
kritiœne pa predsednik zveze upokojencev.<br />
Navduøili so jih Strici, sicer pa letos ni manjkalo<br />
izvirnih domaœih glasbenih skupin niti v<br />
sklepnem nedeljskem veœeru, ko je v soboøkem<br />
parku uæigala Langa.<br />
2
<strong>jul</strong>ij <strong>2005</strong><br />
ÆUPANOV KOTIŒEK<br />
Æupanov kotiœek<br />
Spoøtovane obœanke,<br />
cenjeni obœani mestne<br />
obœine, ob jubileju, ki mu<br />
je namenjena tokratna<br />
øtevilka Soboøkih novin,<br />
10. obœinskemu prazniku<br />
Mestne obœine Murska<br />
Sobota, vam iskreno<br />
œestitam.<br />
Mestna obœina Murska Sobota tako prihaja v najstniøka leta. Vsi<br />
vemo, da so to razburljiva leta, leta hitrih sprememb, iskanj samega<br />
sebe in sebe znotraj mnoæice. Pred nami so res leta sprememb. Tako<br />
na zakonodajnem podroœju kot tudi razvojnem. Veliko je bilo v teh<br />
desetih letih narejenega, nekaj priloænosti pa tudi izgubljenih. Nismo<br />
med najbolj razvitimi obœinami v Sloveniji, kar pa ne pomeni, da<br />
nimamo moænosti, da to postanemo. Kot optimist zmeraj zagovarjam<br />
tezo, œe smo kot regija v Sloveniji najmanj razviti, moramo to jemati<br />
kot naøo priloænost in hkrati prednost, saj lahko naredimo najveœji<br />
korak naprej. Le iz drugega, optimistiœnega zornega kota moramo<br />
pogledati. Vsak posameznik ima potenciale - tisti, ki jih ugotovi, je<br />
uspeøen. Tudi obœina ima potenciale, ki pa jih je potrebno pravilno<br />
oplemenititi in usmeriti v tisto smer, ki bo zagotavljala gospodarsko<br />
rast, zadovoljstvo obœank in obœanov ter predvsem zadovoljstvo<br />
mladih. Brez njih, njihove mladostne energije in novih idej si je<br />
namreœ teæko predstavljati tako razvoj kot tudi æivljenje nasploh.<br />
Obœina, ki danes øteje nekaj manj kot 20.000 prebivalcev, mora torej<br />
prepoznati svoje potenciale.<br />
Naj mi bo dovoljeno danes sanjati o viziji razvoja regijskega srediøœa<br />
Murske Sobote. Torej kje in kakøno vidim Mestno obœino Murska<br />
Sobota œez 10 let? Ker je Murska Sobota regijsko srediøœe, bomo v<br />
obœini dobili posamezne dræavne sluæbe, v mislih imam organe oz.<br />
sluæbe posameznih ministrstev in druge regijske institucije. Na<br />
podroœju turizma bomo mestno obœino træili v povezavi s celotno<br />
regijo. Podroœje Fazanerije bomo celostno uredili kot moderen<br />
øportno rekreacijski kompleks. Na kopaliøœu bomo zgradili termalni<br />
kompleks s pokritimi bazeni in wellness centrom. Pokrili bomo del<br />
teniøkih igriøœ. V kompleksu mestnega stadiona Fazanerija bomo<br />
zgradili veœ igriøœ z umetno travo. Soboøko vojaønico bomo odselili<br />
na novo lokacijo bliæje naselju Markiøavci. Na obmoœju vojaønice in<br />
delno Vrtnarije bomo zasnovali izobraæevalno tehnoloøko srediøœe -<br />
bodoœo pomursko univerzo. Organiziran bo visokoøolski øtudij<br />
menedæmenta v agroæivilstvu in razvoju podeæelja v prostorih srednje<br />
kmetijske øole in RIS-a v Rakiœanu. Organizirali bomo visokoøolski<br />
øtudij informatike. Zgradili bomo tehnoloøki center za prouœevanje<br />
alternativnih virov energije. Na obmoœju stare Pomurke in ob<br />
Cvetkovi ulici bomo zgradili stanovanjsko sosesko in glasbeno øolo.<br />
Ob Gregorœiœevi ulici bomo zgradili varovana stanovanja in<br />
dislocirano enoto doma starejøih. Zgradili bomo podvoz na Lendavski<br />
in na Panonski ulici, juæno in vzhodno cestno obvoznico ter<br />
obvozno æelezniøko progo. Zgradili bomo kolesarsko stezo do<br />
Markiøavcev in do Martjancev. Zgradili bomo poslovno garaæno hiøo<br />
ob Kocljevi ulici ob Panonki. Ob hotelu Diana bodo mini terme z<br />
wellness centrom. Zgradili bomo nove objekte na danaønjem<br />
parkiriøœu ob avtobusni postaji in tako zakljuœili pozidavo mestnega<br />
jedra. Na obmoœju uprave bivøega Potroønika bomo zgradili nov<br />
poslovni kompleks in v Rakiœanu garaæno hiøo pred regijsko<br />
bolniønico. Zgradili bomo telovadnico za srednjo zdravstveno in<br />
kmetijsko øolo ter novo srednjo ekonomsko øolo z drugimi<br />
viøjeøolskimi programi. Zgradili bomo kroæna kriæiøœa ob mestnem<br />
srediøœu, ob gramoznici Kamenønica pa øportno-rekreacijski<br />
kompleks. Zgradili bomo industrijske obrate v Severni obrtnoindustrijski<br />
coni. Ob avtocesti bo logistiœni center, na V, J in Z robu<br />
mesta pa novi poslovni centri. Kinodvorana bo obnovljena v<br />
gledaliøko dvorano. Urejena bo veœina ploœnikov in kolesarskih poti<br />
znotraj mesta. Zgradili bomo halo, v kateri bo skladiøœe za premiœno<br />
kulturno dediøœino Pokrajinskega muzeja in enota Arhiva RS.<br />
Soboøki grad bo postal domovanje razliœnih druøtev in organizacij.<br />
Zgradili bomo kegljiøœe in streliøœe. Sobota bo metropola pomurske<br />
pokrajine. Mestna obœina bo imela 21.000 prebivalcev. Vsi bomo 10<br />
let starejøi.<br />
Navedene projekte vidim v viziji razvoja mestne obœine. Lahko bi jih<br />
naøteval øe naprej, toda æelim izpostaviti øe skrb za œloveka in<br />
kakovost æivljenja. Mnogokrat nas fasada objekta impresionira, na to,<br />
kako pomembno pa je tisto, kar je, oziroma se dogaja znotraj objekta,<br />
pa pozabimo. Mnogokrat pozabimo, kako pomembno je komunicirati<br />
med seboj, da se posluøamo in smo sliøani. Mnogokrat prezremo<br />
specifiœnosti generacijske raznolikosti starejøi - mladi in njihove<br />
potrebe in æelje. V tem tempu æivljenja mogoœe pozabimo, kaj pomeni<br />
prijazna beseda in pogovor s starejøim obœanom, kaj to pomeni zanj<br />
in tudi za nas. Kaj pomeni mladim, œe jim daø priloænost. Ob vsem<br />
tem pa ne smemo pozabiti tudi na kakovost æivljenja, ki jo poleg<br />
øtevilnih elementov tvorijo tudi urejeno zdravstvo, kultura in øport.<br />
Tudi tem druæbenim dejavnostim je potrebno nameniti veliko<br />
pozornosti, œeprav so na æalost velikokrat preveœ odvisne od<br />
ekonomskega poloæaja oziroma stanja.<br />
V mestni obœini deluje mnogo druøtev: øportnih, kulturnih,<br />
humanitarnih, ki zdruæujejo razliœne ciljne skupine ljudi. Za vse, kot<br />
tudi za vsakega posameznika pa velja, da je œutiti zadovoljstvo, œe so<br />
vzpostavljeni pogoji za ustvarjanje, delo in razvoj. In to mora biti naø<br />
imperativ - ustvarjanje ustreznih pogojev. Sam si obœino<br />
predstavljam kot subjekt za uresniœevanje vizij posameznikov -<br />
obœank in obœanov.<br />
Bogat je tisti narod oziroma tista obœina, ki premore bogate ljudi. To<br />
bogastvo pa se ne meri v denarju, temveœ v znanju, solidarnosti,<br />
pridnosti in pripadnosti skupnosti. Za vse to pa so potrebni dogovor<br />
in skupni napori vseh nas. Prepriœan sem, da smo na pravi poti in<br />
nam bo uspelo. Naslednje, najstniøko, desetletje mestne obœine naj bo<br />
za vse nas desetletje izkoriøœenih priloænosti. Vsi skupaj moramo biti<br />
bolj smeli in ambiciozni pri doloœitvi vizije razvoja Mestne obœine<br />
Murska Sobota.<br />
Vaø æupan, Anton ØTIHEC<br />
3
AKTUALNO<br />
Mestni svet<br />
øtevilka 45<br />
JUNIJSKO ZASEDANJE<br />
<strong>22.</strong> seja Mestnega sveta v Murski<br />
Soboti je tista, ki bo ostala v spominu<br />
po spremembi razmerja moœi, ta pa se<br />
je odrazila pri glasovanju o razøiritvi<br />
dnevnega reda junijskega zasedanja.<br />
Predsedujoœi, æupan Mestne obœine<br />
Murska Sobota, Anton Øtihec, je namreœ<br />
predlagal, da se z gradivom posredovani<br />
dnevni red razøiri z obravnavo<br />
toœke: predlog za razreøitev podæupanje<br />
mestne obœine. V imenu svetniøkih<br />
skupin LDS in SD je svetnik dr. Mitja<br />
Slavinec predlagal 15-minutni odmor,<br />
ki ga je potem predsedujoœi æupan tudi<br />
odredil. Po polurnem premoru se je junijsko<br />
zasedanje nadaljevalo, vendar<br />
predlog svetniøkih skupin LDS in SD, da<br />
se predlog o razreøitvi æupanje obravnava<br />
na naslednji seji mestnega sveta,<br />
ni bil izglasovan. Od 24 prisotnih œlanov<br />
mestnega sveta jih je za razøiritev<br />
dnevnega reda z obravnavo æupanovega<br />
predloga glasovalo 12, proti pa je<br />
bilo 9 mestnih svetnikov.<br />
Pri razreøitvi podæupanje pa je bilo po<br />
tajnem glasovanju ob prisotnosti 24<br />
œlanov mestnega sveta, za 16 svetnikov,<br />
proti pa jih je bilo 8. Nadji Ivanc<br />
Miloøeviœ se je Anton Øtihec zahvalil za<br />
delo in hkrati pozval vse politiœne<br />
stranke, zastopane v mestnem svetu, da<br />
podajo predloge za imenovanje dveh<br />
novih podæupanov.<br />
Pred tem je bil na mestnem svetu<br />
predstavljen projekt visokoøolskega<br />
øtudijskega programa Manedæment v<br />
agroæivilstvu in razvoj podeæelja. Predstavil<br />
ga je doc. dr. Dejan Økorjanec,<br />
prodekan Fakultete za kmetijstvo Maribor.<br />
V razpravi so sodelovali mestni<br />
svetniki: dr. Mitja Slavinec, Nadja Ivanc<br />
Miloøeviœ, Dane Kataliniœ, Ivan Obal,<br />
Alojzij Rous, Drago Øiftar in æupan<br />
Anton Øtihec. Sprejeta sta bila dva<br />
sklepa: Prvi, da je mestni svet seznanjen<br />
s projektom in podpira aktivnosti za<br />
pridobitev akreditacije programa in izvajanje<br />
na dislociranem oddelku v Rakiœanu.<br />
In drugi, da mestni svet apelira na<br />
vse ostale pomurske obœine,da program<br />
podprejo in pristopijo k njegovi realizaciji.<br />
Obenem pa so svetniki pooblasitili<br />
æupana, da omenjeno toœko œim<br />
prej uvrsti na dnevni red koordinacije<br />
pomurskih æupanov.<br />
Predlog odloka o lokacijskem naœrtu<br />
za obmoœje stanovanjske gradnje med<br />
Kajuhovo in Tomøiœevo ulico v Murski<br />
Soboti je podala Angela Dokl-Mir iz<br />
oddleka za infrastrukturo, okolje in<br />
prostor ter gospodarske sluæbe. Staliøœe<br />
predsednika odbora za urbanizem in<br />
urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo<br />
Joæeta Øadla je bilo, da je<br />
gradivo dobro pripravljeno, pozidava<br />
na tem obmoœju pa øiroko zastavljena.<br />
Iz pripomb lastnikov zemljiøœ na javni<br />
razpravi pa je bilo razbrati, da ne<br />
soglaøajo s vsebino predloga lokacijskega<br />
naœrta, predvsem zaradi odprodaj<br />
oziroma namenov uporabe zemljiøœa,<br />
dokler ne bo prostorske ureditve tega<br />
obmoœja.<br />
V obravnavi je bil tudi predlog odloka<br />
o lokacijskem naœrtu za oæje mestno<br />
srediøœe, pripombe pa na pomankanje<br />
parkirnih mest v njem. Obenem pa so<br />
Foto: Tadej Kirinœiœ<br />
razpravljalci zahtevali prouœitev izrabe<br />
geotermalne energije.<br />
Pri pripravi odloka za drugo obravnavo<br />
zazidalnega obmoœja med Øtefana<br />
Kovaœa, Kocljevo, Cankarjevo in Kopitarjevo<br />
ulico v Murski Soboti pa bo<br />
moral predlagatelj upoøtevati øtevilne<br />
pripombe. Te se nanaøajo na doloœanje<br />
funkcionalnih zemljiøœ, vrnitev Valijeve<br />
vile, v kateri je vrtec in s tem zmanjøanje<br />
njegovih prostorskih kapacitet, problematiko<br />
pomanjkanja parkirnih povrøin<br />
v mestu brez garaæne hiøe in s slabo<br />
prometno povezavo oziroma pretokom<br />
v srediøœu mesta, kjer je blokovski kompleks.<br />
Tudi dejstvo, da ob geotermalnih<br />
ni reinjekcijske vrtine in je neurejeno<br />
vpraøanje opredelitve gradbenih parcel.<br />
Mestni svetniki so brez razprave na<br />
junijskem zasedanju sprejeli sporazum<br />
o parnerstvu med Mestno obœino Murska<br />
Sobota in obœino Turnov na Œeøkem<br />
ter sklep o podelitvi priznanj ob<br />
obœinskem prazniku, pa tudi o odprodaji<br />
stvarnega premoæenja: nepremiœnin<br />
v lasti mestne obœine oziroma<br />
njenega Reæijskega obrata za gospodarjenje<br />
s stavbnimi zemljiøœi.<br />
4
<strong>jul</strong>ij <strong>2005</strong><br />
JULIJSKO ZASEDANJE<br />
Pred slavnostno je bila v soboøkem<br />
gradu 23. seja mestnega sveta, na kateri<br />
je bilo napovedano imenovanje<br />
podæupanov, vendar je predsedujoœi,<br />
æupan Anton Øtihec, z dnevnega reda<br />
umaknil 4. toœko.<br />
Z obrazloæitvijo, da na poolitiœni koordinaciji<br />
dan pred zasedanjem mestnega<br />
sveta ni pristal na zahtevo poslanskih<br />
skupini LDS in SD v mestnem svetu<br />
o vnaprejønji doloœitvi resorjev podæupanom.<br />
Pri glasovanju se je potrdilo æe<br />
na junijski seji zaznano novo razmerje<br />
politiœnih sil v mestnem svetu, ki je v<br />
nesorazmerju s strankarsko pripadnostjo<br />
posameznih svetnikov LDS.<br />
Podobno je veljalo tudi pri izglasovanju<br />
spremembe odloka o ustanovitvi<br />
javnega zavoda MIKK, katerega v.d. direktorice<br />
ne ustreza razpisnim pogojem,<br />
ker nima zahtevane VII. stopnje<br />
izobrazbe. Vseeno so svetniki Alenki<br />
Kukel podaljøali mandat za naslednjih<br />
øest mesecev, na prihodnji seji mestnega<br />
sveta pa naj bi obravnavali nepravilnosti<br />
pri poslovanju tega javnega zavoda.<br />
Burna je bila razprava na temo<br />
spremembe odloka MIKK-a æe na predprazniœni<br />
<strong>jul</strong>ijski seji.<br />
Svetniøkih pobud tokrat ni bilo, æupan<br />
pa je prisotne svetnike seznanil z<br />
informacijo o druøtvu in novem vodenju<br />
ND Mura 05.<br />
Redna <strong>jul</strong>ijska seja mestnega sveta je<br />
bila v soboøkem gradu konœana uro<br />
pred slavnostno sejo v grajski dvorani.<br />
AKTUALNO<br />
VOLITVE IN IMENOVANJA<br />
Za direktorja javnega podjetja Komunala<br />
d.o.o. je bil tudi za naslednji mandat soglasno<br />
imenovan Mirko Øabjan iz Murske Sobote.<br />
V svet javnega zavoda OØ I so bili kot predstavniki<br />
ustanovitelja imenovani: Robert Celec<br />
iz Œernelavec, Joæef Recek iz Kupøinec in Aleksander<br />
Øeruga iz Murske Sobote.<br />
V svetu vrtca Murska Sobota so: Draga<br />
Bratkoviœ, Tomaæ Dundek in Bernarda Ruæiœ.<br />
Rudof Mikoliœ in Ernest Ebenøpanger sta<br />
predstavnika ustanovitelja v Komisiji zdravstvenega<br />
doma Murska Sobota za oddajanje<br />
poslovnih prostorov v zdravstvu.<br />
Do izteka mandata so v svet Sploøne bolniønice<br />
Murska Sobota imenovali Mirana Forjaniœa,<br />
v nadzorni svet druæbe Industrijska<br />
cona Murska Sobota druæba za investiranje in<br />
poslovanje z nepremiœninami pa Rudolfa Horvata.<br />
Predstavniki ustanovitelja v svetu zavoda OØ<br />
II Murska Sobota so Andrej Kuhar, Romana<br />
Paliœ in Vlasta Temlin.<br />
SPORAZUM O PARTNERSTVU MED MESTNO OBŒINO MURSKA SOBOTA IN ŒEØKO<br />
OBŒINO TURNOV<br />
V okvir letoønjih Soboøkih dnevov sodi podpis sporazuma<br />
o partnerstvu med obœinama Turnov in Murska<br />
Sobota.<br />
V soboto 25. junija sta ga podpisala in si listini izmenjala<br />
æupan œeøke obœine Turnov Milan Hejduk in<br />
æupan mestne obœine Anton Øtihec. Slednji se je izkazal<br />
tudi kot prevajalec iz angleøœine, ko je smiselno sproti<br />
prevajal povedano v œeøkem originalu in angleøkem<br />
prevodu, v svojem uradu ob prisotnosti predsednika<br />
obœinskega odbora za informiranje in mednarodno<br />
sodelovanje ter vodij oddelkov v mestni upravi.<br />
Po podpisu sporazuma, ki je osnova za tkanje prijateljskih<br />
vezi med obœinama in krepitvi sodelovanja ter<br />
miru v Evropski uniji, sta si æupana ogledala razstavljene<br />
starodobnike v mestnem srediøœu, se druæila na prazniœnem<br />
sobotnem Soboøkem veœeru ter se v nedeljskem<br />
jutru pomerila v igranju tenisa v soboøki Fazaneriji.<br />
Njuno øportno udejstvovanje ste lahko videli na eni od<br />
lokalnih televizij, na obeh pa predstavitveni film<br />
razgibanega œeøkega mesta Turnov. Brigita BAVŒAR<br />
Fotografije: Geza GRABAR<br />
5
AKTUALNO<br />
Svetniøke pobude: Æupanovi odgovori<br />
øtevilka 45<br />
Joæe ØADL:<br />
Odbor za urbanizem<br />
je na zadnji<br />
seji sprejel pobudo,<br />
da se naj na<br />
nivoju obœine ponovno<br />
kot posvetovalni organ imenuje<br />
strokovna komisija, sestavljena iz<br />
strokovnjakov urbanistiœne, gradbene,<br />
arhitekturne in øe katere stroke, ki naj<br />
skuøa pri potencialnih investitorjih v<br />
mestu doseœi, da predstavijo videz<br />
bodoœega objekta. Do predvidenega objekta<br />
bi strokovna komisija zavzela staliøœa,<br />
pripombe, dopolnitve, ki naj bi jih<br />
investitorji kot dobronamerne sugestije<br />
upoøtevali. V minulem obdobju je bilo v<br />
mestu zgrajenih nekaj objektov, do katerih<br />
smo obœani in obœanke mesta kritiœni.<br />
Anton ØTIHEC: Pobudo glede imenovanja<br />
posvetovalnega organa za presojo<br />
videza bodoœih objektov v mestu sprejemam<br />
in bo takøen posvetovalni organ<br />
imenovan. Ne vem, ali ima obœina pravico<br />
zahtevati od investitorjev, da bi<br />
videz objektov prikazovali tudi v<br />
grafiœni obliki.<br />
Drago ØIFTAR:<br />
Zanima me, kako<br />
daleœ je zadeva<br />
glede iskanja nove<br />
lokacije za tekstilno<br />
trænico?<br />
Ena od pobud, ki se je nanaøala na<br />
voænjo pa parku okrog zgradbe Doma<br />
tehnike je v tem trenutku zadovoljivo<br />
reøena. Predlagam, da se urejanje parka<br />
nadaljuje - ali bo ograja okrog parka ali<br />
ne, saj je najslabøe to, da stoji del zidu<br />
- nedokonœana vrata, ki nikomur niso v<br />
ponos.<br />
Prebivalci Soboøke ulice v Bakovcih<br />
æelijo, da se, zaradi velikega prometa,<br />
omeji hitrost po tej ulici kot vpadnici v<br />
Mursko Soboto. Velike arhitektonske<br />
ovire, kot so po mestu, niso potrebne.<br />
Potrebno je postaviti takøno hitrostno<br />
oviro, ki se pri normalni hitrosti voænje<br />
niti ne obœuti, pri veœji hitrosti pa<br />
voznika opozarja, da je njegova hitrost<br />
neprimerna.<br />
Darko RUDAØ:<br />
V odloku o razdelitvi<br />
naselja Œernelavci<br />
in ustanovitvi<br />
naselja Puøœa<br />
so obveznosti enih in drugih do skupnega<br />
pokopaliøœa doloœene. Pred tednom<br />
dni pa je KS Puøœa prejela dopis,<br />
obvestilo KS Œernelavci, da se bo v zaœetku<br />
meseca avgusta na pokopaliøœu<br />
zaœel graditi æarni zid, v vrednosti 6,5<br />
mio SIT. KS Œernelavci je izraœunala, da<br />
bi deleæ KS Puøœa moral znaøati 41,5 %,<br />
v odloku pa jasno piøe, da je za<br />
vsakrøno investicijo na tem pokopaliøœu<br />
deleæ KS Puøœa 35 %. Torej so deleæ KS<br />
Puøœa sami poveœali za 7 %. Predlagam,<br />
da se zadeva skupaj z upravo mestne<br />
obœine prouœi. V kolikor se ugotovi, da<br />
mora biti deleæ KS Puøœa veœji, bo KS<br />
Puøœa na to pristala, ampak dokler je<br />
odlok veljaven, znaøa udeleæba KS Puøœa<br />
35 %.<br />
Anton ØTIHEC: Nisem seznanjen s to<br />
pobudo KS Œernelavci glede urejevanja<br />
pokopaliøœa in sofinanciranja. Zadeva<br />
bo prouœena in ugotovljen procent<br />
glede sofinanciranja.<br />
Alojzij ROUS:<br />
Æe ob obravnavi<br />
proraœuna za leto<br />
2004 sem predlagal,<br />
da bi se ob<br />
Cankarjevi ulici<br />
uredila kolesarska steza, saj se sedaj po<br />
tej ulici del kolesarjev vozi po ploœniku,<br />
drugi pa po cesti. Problem je tudi<br />
vkljuœevanje kolesarjev v promet. Predlagam,<br />
da se naj uredi kolesarska steza<br />
po Cankarjevi ulici.<br />
Nadja IVANC<br />
MILOØEVIŒ:<br />
Predlagam, da v mestu<br />
uredite œrne toœke:<br />
luknje na zelenicah,<br />
ki so nastale po ureditvi<br />
ulice Øtefana Kovaœa, odprt vodnjak<br />
ob Domu tehnike v parku, kriæiøœe<br />
Preæihove in ulice Øtefana Kovaœa itd.<br />
Poleg sporazuma o partnerstvu z obœino<br />
Turnov iz Œeøke ima obœina vsaj øe 3, 4<br />
partnerstva. Menim, da bi bilo dobro<br />
opraviti analizo in ugotoviti, ali je obœina<br />
vse to sposobna peljati na dovolj<br />
dostojen naœin.<br />
Menim, da je razreøitev podæupanje<br />
politiœno dejanje. Sodelovanja z æupanom<br />
je bilo zadnje œase res malo oz.<br />
ga je bilo samo toliko, kot sem ga sama<br />
na nek naœin izsilila. Odkar je nastopil<br />
mandat nov æupan, me niso vabili na<br />
nobeno sejo, niso mi izroœali poøte itd.,<br />
pa sem se kljub vsemu za vse sodelovanje<br />
æupanu zahvalila. Æelim si, da bi v<br />
bodoœe sodelovali tvorno in delali za<br />
dobro te mestne obœine, ker mestni svet<br />
ni mesto za dejanje velike slovenske<br />
politike.<br />
Anton ØTIHEC: Pobuda, ki jo je podala<br />
gospa Miloøeviœ glede œrnih toœk, je<br />
umestna, prouœene bodo øe druge œrne<br />
toœke. Strinjam se, da se opravi analiza<br />
dosedanjih partnerstev.<br />
Tako imenovanje kot razreøitev podæupanje<br />
je politiœno dejanje, enako tudi<br />
izvolitev v mestni svet. Osebno nimam<br />
niœ proti gospe Miloøeviœevi, cenim jo,<br />
saj vem, kakøen pedagog je. Kot æupan<br />
pa imam pravico predlagati podæupane;<br />
vse politiœne stranke sem pozval, da podajo<br />
predloge za imenovanje podæupanov.<br />
Kar se tiœe sodelovanja med<br />
menoj in gospo Miloøeviœ so pobude res<br />
priøle s strani gospe Miloøeviœ. Kot<br />
æupan delam poln delovni œas in œe ne<br />
rabim pomoœi, potem tudi ne zaprosim<br />
za pomoœ. Kar se tiœe izroœanja poøte:<br />
moja navodila so, da œe je poøta naslovljena<br />
na mestno obœino, in øele nato<br />
na podæupana ali katerega svetnika, se<br />
v upravi odpre; œe je najprej naveden<br />
priimek in ime osebe, se poøta vroœi<br />
osebi, na katero je naslovljena.<br />
Ivan KAROLI:<br />
Posode za odvoz papirja,<br />
æeleza in stekla,<br />
postavljene v naseljih,<br />
konkretno v<br />
Rakiœanu, so premajhne<br />
ali pa jih podjetje Saubermacher<br />
preredko odvaæa. V Rakiœanu so<br />
podjetju Saubermacher æe ponudili<br />
prostor, kjer bi lahko postavil 7 m 3 kontejnerje<br />
in prostor ogradili z mreæo in<br />
tako zavarovali. Do tega ni priølo, posode<br />
so øe naprej postavljene po naselju.<br />
Zanima me, zakaj plaœilo cestnega sklada<br />
ni moæno s kartico, ampak le z gotovino?<br />
Joæef RECEK:<br />
V proraœunu za leto<br />
<strong>2005</strong> so predvidene<br />
doloœene preplastitve<br />
obœinskih cest,<br />
ena od teh je tudi<br />
cesta Œernelavci skozi Veøœico proti<br />
Kupøincem. V kratkem bo priølo do<br />
preplastitve te ceste, v cestnem telesu<br />
pa je tudi poloæen plinovod - cevi<br />
6
<strong>jul</strong>ij <strong>2005</strong><br />
plinskega omreæja in zgrajenih nekaj<br />
hiønih prikljuœkov. Ali je moæno od<br />
koncesionarja Mestni plinovodi zahtevati,<br />
da pred preplastitvijo naredi hiøne<br />
prikljuœke, kajti pozneje bo sleherna<br />
gradnja hiønega prikljuœka zahtevala<br />
ponovni prekop ceste in ploœnika.<br />
Na kriæiøœu ulice Øtefana Kovaœa in<br />
Preæihove je ploœnik v makadamski<br />
izvedbi; kamenje je na veœ kot pol cestiøœa<br />
in predstavlja nevarnost za udeleæence<br />
v cestnem prometu in za mimoidoœe.<br />
Apeliram, da se to v najkrajøem<br />
œasu uredi, da ne bo priølo do hujøih<br />
posledic.<br />
Anton ØTIHEC: Vpraøanje glede preplastitve<br />
ceste je smiselno. Do potankosti<br />
ne poznam vsebine koncesijske pogodbe<br />
s koncesionarjem plina.<br />
Dr. Mitja SLAVINEC:<br />
Dræavni zbor bo<br />
predvidoma prihodnji<br />
teden obravnaval<br />
rebalans proraœuna<br />
za leto <strong>2005</strong>. V<br />
tem proraœunu je tudi postavka, ki se<br />
tiœe soboøke obœine: za leto <strong>2005</strong> je bilo<br />
469,3 mio SIT rezerviranih za izgradnjo<br />
podvoza na Lendavski ulici, v rebalansu<br />
je ta postavka za leto <strong>2005</strong> zmanjøana<br />
na 180 mio SIT; v letu 2006 je predvidenih<br />
900 mio zniæanih na 0 in leta<br />
2007 predvidenih 210 mio tudi zniæanih<br />
na 0. Menim, da to pomeni, da je<br />
izgradnja podvoza premaknjena na œas<br />
po letu 2007. Zanima me, ali ima æupan<br />
glede tega druge podatke. K temu proraœunu<br />
so vloæili precej amandmajev,<br />
æal so bili vsi zavrnjeni, vkljuœno s tistim<br />
za viøjo øolo za informatiko in za<br />
poveœanje sredstev za opremo viøjeøolskih<br />
øtudijev. Postavljam konkretno<br />
vpraøanje, kaj ta rebalans pomeni za<br />
Mursko Soboto in œe se lahko strinjamo<br />
s tem, kolikor to pomeni, da podvoz ne<br />
bo zgrajen oz. bo premaknjen?<br />
Anton ØTIHEC: V dræavnem proraœunu je<br />
bilo za letoønje leto predvidenih nekaj<br />
manj kot 470 mio SIT za izgradnjo podvoza<br />
na Lendavski ulici, v rebalansu pa<br />
je predvidenih 180 mio SIT. Od tega je<br />
okrog 135 mio SIT sredstev æe<br />
porabljenih (za projektno tehniœno<br />
dokumentacijo in druge postopke: odkupe<br />
zemljiøœ ipd.), ostanek sredstev je<br />
namenjen za odkupe zemljiøœ. Proraœun<br />
za leti 2006 in 2007 se sprejema posebej.<br />
Po zagotovilih dræavnega sekretarja<br />
na Ministrstvu za promet bo znesek<br />
900 mio SIT vkljuœen v proraœun za leto<br />
2006. Sredstva, ki so v letoønjem letu<br />
zmanjøana, dejansko letos ne bi mogla<br />
biti potroøena, saj øe ni zakljuœena projektno<br />
tehniœna dokumentacija, in øe ni<br />
izbran izvajalec del. Tudi glede na 60<br />
dnevni rok za plaœilo s strani dræave bi v<br />
letoønjem letu ta denar zelo teæko<br />
potroøili. V razgovoru na ministrstvu pa<br />
smo zahtevali, da pristopijo k realizaciji<br />
tega projekta; ne z enotnim gradbenim<br />
dovoljenjem, ampak fazno. V mesecu<br />
<strong>jul</strong>iju bo izøel razpis za izbiro izvajalca<br />
za gradnjo premostitvenih objektov na<br />
puconskem potoku.<br />
Vladimir<br />
GOLDINSKIJ:<br />
Pri sprejemanju proraœuna<br />
za leto <strong>2005</strong><br />
so bila za urejanje<br />
soboøkega pokopaliøœa<br />
odobrena sredstva v viøini 30 mio<br />
SIT. S tem, da je bilo opozorjeno, da se<br />
nemudoma pristopi k vsem aktivnostim<br />
za pridobitev dokumentacije, soglasij<br />
itd, da to izgradnjo ne bi upoœasnili in<br />
je ne realizirali v tem letu. Kako potekajo<br />
te aktivnosti ob izteku polovice leta?<br />
Anton ØTIHEC: Za ureditev soboøkega<br />
pokopaliøœa je namenjeno ne le 30 mio<br />
SIT, ampak kar precej veœ denarja. Od<br />
Komunale je bil zahtevan toœen terminski<br />
plan. Projektno tehniœna dokumentacija<br />
je v zakljuœni fazi, treba je<br />
izbrati izvajalca, z njim skleniti pogodbo;<br />
po zaœetku izvajanja del, izvajalec<br />
izstavi situacijo, ki mora biti plaœana v<br />
30 oz. 60 dneh. Glede na to, da je mesec<br />
junij, verjetno sredstva v celoti ne bodo<br />
potroøena. Na Komunali se trudijo za<br />
œimprejønjo izbiro izvajalca in zaœetek<br />
investicije.<br />
Rudolf MIKOLIŒ:<br />
V ulici Øtefana Kuzmiœa<br />
je ob prometnih<br />
konicah tako gost<br />
promet, da se je iz<br />
stranskih ulic in domov teæko vkljuœiti v<br />
promet. Ali se da poveœati pretoœnost<br />
prometa v tem predelu Murske Sobote,<br />
in kako je z gradnjo obvoznic okrog<br />
mestnega srediøœa?<br />
AKTUALNO<br />
Franc MEOLIC:<br />
V Krogu so velik<br />
problem salonitne<br />
cevi za vodovod.<br />
Ena od slovenskih<br />
obœin je kandidirala<br />
na evropske strukturne<br />
sklade in je iz pridobljenih sredstev<br />
v celoti zamenjala salonitne<br />
vodovodne cevi. Dajem pobudo resorju<br />
za komunalno infrastrukturo, da pridobi<br />
sredstva, s katerimi bi lahko zamenjali<br />
te sporne cevi.<br />
Kdaj se bo priœela izgradnja kolesarskega<br />
mostu œez kanal proti Krogu?<br />
Anton ØTIHEC: Javno podjetje Komunala<br />
ima v svojem letnem programu<br />
tudi plan investicij. Ko poteœe æivljenjska<br />
doba nekega objekta, tega nadomestijo<br />
z novim in to plaœajo iz sredstev<br />
amortizacije. Novo imenovani nadzorni<br />
svet Komunale bo zahteval od vodstva,<br />
da naredi plan zamenjave najbolj kritiœnih<br />
cevi in verjetno so to salonitne<br />
cevi.<br />
Anton ØKRABAN:<br />
Iz Kroga je zaradi semaforiziranega<br />
kriæiøœa<br />
œez kanal oteæen dovoz<br />
v mesto, saj na semaforjih<br />
predolgo gori<br />
rdeœa luœ; œe se to ne da popraviti, naj<br />
gori rumena luœ.<br />
Na Trubarjevi ulici v Krogu (pri gostilni<br />
Mataj) se naj uredi kanalizacijski jaøek.<br />
Izvoz iz Pleœnikove ulice na Mursko<br />
ulico v Krogu je oteæen, prav tako tudi<br />
izvoz iz Dobelske ulice na Mursko ulico,<br />
zato se naj zagotovi preglednost.<br />
Æe pred œasom sem opozoril na<br />
posedanje na povezovalni cesti med<br />
Ravensko in Mursko ulico v Krogu (pri<br />
Gomboøiju) zaradi polaganja kanalizacije,<br />
pa øe nihœe ni niœ ukrenil.<br />
Na kriæiøœu Mikloø Kuzmiœa in Tiøinske<br />
ulice v M. Soboti je prekratek interval<br />
zelene luœi na semaforju s strani ulice<br />
Mikloø Kuzmiœa, zato se naj ta interval<br />
podaljøa.<br />
Ivan OBAL: Talne usmeritve<br />
na kolesarskih<br />
stezah na ploœnikih so<br />
jasne, obœani pa se vozijo<br />
v popolnoma nasprotni<br />
smeri. Predlagam,<br />
da se razmisli, na kakøen naœin<br />
ljudi opozoriti na to, saj se lahko zgodi<br />
tudi kakøna prometna nesreœa. Ljudi je<br />
treba navaditi na to, da se vozijo tako,<br />
kot kaæejo talne usmeritve.<br />
Anton ØTIHEC: Tako kot ostalim mestnim<br />
svetnikom bom pisni odgovor, po<br />
prouœitvi v ustreznih sluæbah, posredovan<br />
tudi na pobudo Ivana Obala. O<br />
tem, na kakøen naœin oz. s kakønimi<br />
ukrepi kolesarje spomniti oz. prisiliti, da<br />
na kolesarski stezi vozijo v pravo smer.<br />
7
AKTUALNO<br />
Pohvala<br />
Pred nekaj dnevi me je novomaønik,<br />
gospod Goran Kuhar iz Kroga, povabil<br />
na praznovanje svojega praznika, ki<br />
pa je hkrati tudi praznik za celo faro,<br />
predvsem pa za Kroæane.<br />
Glede na to, da imamo po 22 letih v<br />
soboøki fari ponovno novomaønika, bi<br />
rad izrazil pohvalo vsem Kroæankam<br />
in Kroæanom za to, kako so sprejeli<br />
gospoda Gorana in skupaj z njim gostili<br />
njegove goste. Veœ kot oœitno je<br />
bilo, da so gostitelji stopili skupaj in<br />
sloæno pripravili vse potrebno, da smo<br />
se lahko vsi, ki smo bili na slovesnosti<br />
v Krogu, z lepimi obœutki vraœali<br />
domov. Kroæani so dokazali, da se da s<br />
slogo doseœi marsikaj, zato vsem<br />
iskrene œestitke.<br />
Œestitke tudi Druøtvu kajak-kanu iz<br />
Kroga za uspeøno organizacijo 11.<br />
sreœanja Prlekov in Prekmurcev pri<br />
kroøkem brodu z glavno toœko vleœenjem<br />
vrvi. Mnogo obiskovalcev je<br />
dokaz, da je ta prireditev prirasla k<br />
srcu tako Prlekom kot Prekmurcem,<br />
pa ne samo njim, saj je bilo mnogo<br />
obiskovalcev tudi od drugod. Tudi s<br />
tako prireditvijo se kraj lahko promovira<br />
kot turistiœna destinacija.<br />
Æe tradicionalno nedeljsko vleœenje<br />
vrvi in sreœanje Prlekov in Prekmurcev<br />
ob Muri ima tako æe stalno mesto na<br />
koledarju turistiœnih prireditev.<br />
æupan, Anton Øtihec<br />
Mestna obœina dobila novega<br />
direktorja mestne uprave<br />
Spominska<br />
ploøœa Joæefu<br />
Benku<br />
øtevilka 45<br />
V predprostoru soboøke evangeliœanske<br />
cerkve so najviøji predstavniki Evangeliœanske<br />
cerkve na Slovenskem in<br />
cerkvene obœine Murska Sobota med<br />
posebnim spominskim bogosluæjem ob<br />
60. obletnici smrti odkrili in blagoslovili<br />
spominsko ploøœo Joæefu Benku.<br />
Omenjeni medvojni industrialec in<br />
vpliven politik, ki je bil likvidiran na<br />
soboøkem pokopaliøœu, po montiranem<br />
procesu leta 1945, in sodno rehabilitiran<br />
1993, je bil vse od leta 1924 pa do svoje<br />
nasilne smrti, inøpektor te cerkve. Benkova<br />
spominska ploøœa je œetrta v predprostoru<br />
cerkve: ob duhovnikih Leopoldu<br />
Hariju in Ludviku Novaku ima spominsko<br />
ploøœo tudi senior Øtefan Kovaœ.<br />
Ploøœo je odkril sedanji soboøki inøpektor<br />
Vladimir Goldinjskij, blagoslovila pa<br />
sta jo økof Geza Erniøa in duhovnik Evgen<br />
Balaæic. V spominskem bogosluæju sta<br />
sodelovala tudi soboøki duhovnik Leon<br />
Novak in kaplan Igor Vukan, o Benku pa<br />
je govoril tudi inøpektor Evangeliœanske<br />
cerkve na Slovenskem, Aleksander Kerœmar.<br />
Geza GRABAR<br />
Bojan PETRIJAN, univerzitetni diplomirani ekonomist in inæenir elektrotehnike, je<br />
bil pred kratkim imenovan za direktorja uprave Mestne obœine Murska Sobota.<br />
Dosedanji profesor na murskosoboøki Srednji poklicni in tehniøki øoli je delovno<br />
mesto æe zasedel. Tam ga je ujela tudi naøa fotografinja. Na tretjem razpisu je bil<br />
izbran izmed øtirih kandidatov.<br />
8
<strong>jul</strong>ij <strong>2005</strong><br />
AKTUALNO<br />
Popotnica zbirki sodobne likovne umetnosti v galeriji<br />
Æe od nekdaj velja, da je krona vsakega znanstvenoraziskovalnega<br />
dela na likovno-galerijskem podroœju<br />
postavitev muzejske stalne zbirke, ki materialno predstavi<br />
podroœje njenega zanimanja. V mislih imamo postavitev<br />
stalne zbirke sodobne likovne umetnosti Galerije Murska<br />
Sobota, ki nas seznanja z likovnimi deli od 20. stoletja do<br />
danes.<br />
S ciklusom treh razstav æelimo predstaviti javnosti in stroki<br />
umetniøka dela, ki jih hrani v svojem fundusu Galerija Murska<br />
Sobota, katerega zaœetki pridobivanja del segajo v leto 1972 in<br />
se na sreœo nadaljujejo do danaønjih dni.<br />
Priœujoœa razstava in katalog pomenita nadaljevanje dosedanjih<br />
predstavitev pridobljenih del soboøke galerije, ki smo jih<br />
doslej obelodanili s katalogom leta 1988 in dvema zvezkoma izdanima<br />
leta 1992 in leta 1994. Letoønja razstava in katalog<br />
pomenita zaœetek naœrtnega, strokovno dokumentarnega predstavljanja<br />
del s podroœja slikarstva. V letu 2006 æelimo predstaviti<br />
kiparstvo in v letu 2007 zakljuœimo s predstavitvijo risbe,<br />
grafike in fotografije.<br />
Misel o nujnosti postavitve stalne zbirke sodobne umetnosti v<br />
prostorih nadgrajene zgradbe sedanje Galerije Murska Sobota<br />
je prisotna v naøih naœrtih vse od izgradnje nove galerijske<br />
zgradbe leta 1980. Z otvoritveno razstavo del pomurskih slikarjev,<br />
kiparjev in umetniøkih fotografov smo takrat postavili<br />
temeljno izhodiøœe za znanstveno raziskovalno delo na podroœju<br />
sodobne likovne umetnosti, ki ga danes izpolnjujemo z<br />
lastnimi øtudijskimi razstavami ustvarjalcev iz naøega oæjega,<br />
øirøega slovenskega in evropskega kulturnega prostora.<br />
Ne samo zaradi nujnosti arhitekturne povezave s œudovito<br />
zgradbo Pokrajinske in øtudijske knjiænice, katere viøina moœno<br />
odstopa od dosti niæje galerijske zgradbe, ki bi z nadgradnjo<br />
dosegla usklajen gabarit v odnosu do nje in do predvidene<br />
fontane pred galerijo na parkiriøœu v smeri proti Kocljevi ulici,<br />
temveœ bolj zaradi bogastva 770 umetniøkih del, ki jih Galerija<br />
Murska Sobota odkupuje in zbira od leta 1972 do danes, in ki so<br />
zaradi pomanjkanja razstavnih prostorov obsojena na œuvanje v<br />
zaprtih depojih.<br />
Po vsebinski plati bomo v stalni zbirki soboøke galerije predstavili<br />
dela sodobnih likovnih ustvarjalcev v Pomurju od 20. stoletja<br />
do danes. V mislih imamo dela umetnikov prve øolane generacije<br />
Ludvika Vreœiœa, Karla Jakoba, Lajœija Padurja in Ferija<br />
Küharja; druge generacije Zolt·na G·borja, Priske Kulœar, Joæeta<br />
Koloøa, Joæeta Horvata Jakija, Franca Bencaka, Suzane Király<br />
Moss, Ferenca Királyja, Kolomana Novaka, œlanov skupine<br />
DHLM, Ladislava Danœa, Øtefana Hauka, Lojzeta Logarja in Franca<br />
Mesariœa, nadalje umetnikov tretje generacije Vladimirja Potoœnika,<br />
Øtefana Galiœa, Nikolaja Beera, Zdenka Huzjana in Endreja<br />
Göntérja, ter mlajøih umetnikov Marike Danœ-Roth, Ignaca<br />
Medena, Ditke Petkoviœ, Iva Boønjakovica, Zlatka Gnezde,<br />
Marjana Gumilarja, Darka Birse, Joæeta Denka, Sandija Œerveka,<br />
Mirka Rajnarja, Irene Brunec, Roberta Œernelœa, Igorja Banfija,<br />
Antona Buzetija in Natalije Øeruga. Galerija Murska Sobota se<br />
bo øe naprej trudila, da bo sproti, tekoœe spremljala razvojne<br />
tokove posameznih avtorjev iz naøe regije in poskuøala pridobiti,<br />
tako kot doslej, tista dela, ki so za njihov osebni likovni<br />
izraz najpomembnejøa. Ponekod, pri doloœenih avtorjih, pa<br />
moramo z odkupi za nazaj dopolnjevati manjkajoœa dela.<br />
Poseben integriran del zbirke sodobne likovne umetnosti bo<br />
predstavljala mala plastika slovenskih in tujih likovnih ustvarjalcev,<br />
preteæno iz dræav bivøe Jugoslavije. Galerija Murska Sobota<br />
namreœ od prvega Jugoslovanskega bienala male plastike, ki<br />
ga je organizirala leta 1973 do zadnjega trienala 2004 teæi k<br />
naœrtnim odkupom za stalno zbirko male plastike, edine v<br />
Sloveniji in redke v Evropi. Danes sta ostala pri æivljenju samo<br />
trienale male plastike v Fellbachu pri Stuttgartu, ki je orientiran<br />
svetovno in evropski trienale male plastike v Murski Soboti;<br />
trienale v Budimpeøti je zamrl, trienale v Padovi pa je posveœen<br />
starejøi mali plastiki.<br />
Galerija Murska Sobota ima v svoji lasti 39 eksponatov, podjetja<br />
in ustanove v naøi regiji pa so zbrale veœ kot 30 eksponatov<br />
male plastike, za katere raœunamo vkljuœitev v stalno zbirko<br />
z jasno doloœitvijo njihovega lastnika.<br />
S postavitvijo stalne zbirke sodobne likovne umetnosti bo<br />
Murska Sobota dobila umetniøko kvalitetno stalno muzejsko<br />
postavitev, ki bo v okviru prebujajoœe se turistiœne ponudbe in<br />
ustanovitve krajinskega parka Goriœko v trikotniku dræav Avstrije,<br />
Madæarske, Hrvaøke in Slovenije predstavljala atraktivno,<br />
umetnostno zgodovinsko utemeljeno ponudbo bogate in<br />
plodne likovno galerijske dejavnosti pri nas.<br />
Mag. Franc OBAL<br />
v.d. direktorja Galerije Murska Sobota<br />
IRENA BRUNEC TEBI JE RAZSTAVLJALA<br />
Irena Brunec Tébi in mag. Franc Obal na tiskovni<br />
konferenci v soboøki galeriji.<br />
Junija je v Galeriji Murska Sobota svoja dela razstavljala<br />
domaœa umetnica Irena Brunec Tébi. Razstavo svojih<br />
risb, slik in skulptur je naslovila Labirint: Fontana<br />
misterioznih stiœiøœ in prikazuje zaœetek avtoriœine poti<br />
izdelave konœnega projekta fontane. Omenjeni razstavi<br />
bodo namreœ sledile nove, z dodanimi novimi deli, s<br />
œimer bo Brunœeva dograjevala svoj umetniøki koncept.<br />
Avtorica je napovedala spomeniøki koncept v obliki<br />
labirinta, ki bo v premeru meril 50 metrov in bo vseboval<br />
18 plastik na zavojih veœ kot kilometer dolge poti do<br />
srediøœa. Labirint naj bi s svojo simboliko ponazarjal æivljenjsko<br />
pot kateregakoli œloveka.<br />
9
AKTUALNO<br />
Rekordno øtevilo odliœnih uœencev<br />
soboøkih osnovnih øol<br />
øtevilka 45<br />
Nadvse prijetno in veselo je bilo øtirinajstega junija v<br />
dvorani soboøkega gradu, ko se je zbralo 78 odliœnih in<br />
najuspeønejøih uœencev osnovnih øol, osnovne øole s prilagojenim<br />
programom in glasbene øole na sprejemu, ki ga<br />
je zanje, tokrat prviœ, organiziral æupan Mestne obœine<br />
Murska Sobota Anton Øtihec. Poleg uœencev so se slovesnosti<br />
udeleæili vsi ravnatelji øol, predstojnica obmoœne<br />
enote Zavoda Republike Slovenije za øolstvo in øport Irena<br />
Kumer, veliko svetnikov Mestnega sveta ter predstavnikov<br />
uprave Mestne obœine, ki so soodgovorni za razvoj øolstva<br />
v naøi obœini.<br />
Uspeh, ki ga je dosegla ta generacija uœencev, je izjemen, najboljøi<br />
doslej, kaj pa ta uspeh dejansko pomeni in koliko je znanje<br />
uœencev tudi uporabno, pa bodo pokazale nadaljnje analize in<br />
uspehi uœencev v nadaljnjem izobraæevanju. Generacija, ki v<br />
letoønjem øolskem letu zakljuœuje obvezno osnovnoøolsko izobraæevanje,<br />
se v primerjavi z lansko razlikuje v tem, da je letos<br />
osnovnoøolsko izobraæevanje v obœini zakljuœilo 4 % manj<br />
uœencev, odliœen uspeh v vseh letih izobraæevanja pa je doseglo<br />
16 oziroma 30 % veœ uœencev kot leto poprej. Ta generacija<br />
uœencev je bila izredno uspeøna na razliœnih podroœjih izobraæevalnega<br />
programa in prav tako tudi na razliœnih interesnih podroœjih.<br />
Uœenci so na razliœnih podroœjih osvojili veliko priznanj<br />
in odlikovanj ter tako na najbolj primeren naœin promovirali<br />
svojo øolo ter naøo obœino v dræavnem, kakor tudi v evropskem<br />
prostoru. Ker se vseh doseækov ne da prikazati na taki prireditvi,<br />
spodobi pa se, se je organizator za razliko od prejønjih let odloœil<br />
in kot popestritev v sam uvod sprejema izbral nastop turistiœnega<br />
podmladka OØ III Murska Sobota s predstavo, s katero so<br />
uœenci tekmovali na festivalu turistiœnih podmladkov ter na<br />
regijskem tekmovanju med dvanajstimi øolami osvojili zlato priznanje,<br />
na dræavnem pa srebrno. V projektu, ki poteka pod geslom<br />
“Turizmu pomaga lastna glava” in gre za zelo zahteven projekt,<br />
ki sestoji iz raziskovalne naloge, priprave razstave ter odrske<br />
predstavitve, so uœenci prikazali plesno gledaliøko vas, ki bi stala<br />
na severozahodu mesta Murska Sobota. Poæivila bi zaspano<br />
mesto in vanj privedla rekreacije in zabave æeljne turiste. Namenjena<br />
bi bila vsem starostnim skupinam. V projekt so z intervjuji<br />
vkljuœili predstavnike turistiœnih dejavnosti in æupana Antona<br />
Øtihca, s pomoœjo katerih bi lahko uresniœili svojo idejo.<br />
Navduøen nad predstavitvijo in nad inovativnostjo uœencev<br />
tudi na razliœnih podroœjih, ki izhajajo iz njihovih raziskovalnih<br />
nalog, je spregovoril æupan. Œestital je vsem uœencem za<br />
doseæene nadpovpreœne uœne rezultate, ki so nadvse vzpodbudni<br />
in pomenijo mednarodno primerljive standarde znanja, ki so øe<br />
kako pomembni za nadaljnje øolanje. V mestni obœini si æelimo,<br />
da bi se po konœanem izobraæevanju mladi vraœali v svoj domaœi<br />
kraj in postali generator napredka in razvoja obœine ter te lepe<br />
panonske pokrajine. Poudaril je tudi, da pa æe sedaj uspehi<br />
uœencev, katerih ni moæno vseh predstaviti, pomenijo naøo usmeritev<br />
pri naœrtovanju razvoja naøih øol in naøe obœine. Posebno<br />
pozornost za doseæke uœencev je namenil tudi starøem<br />
uœencev, ravnateljem in vsem pedagoøkim delavcem øol ter obmoœni<br />
enoti Zavoda za øolstvo in øport. V znak zahvale so<br />
Na sprejemu v grajski dvorani so se zbrali odliœnjaki,<br />
njih mentorji in vabljeni gostje.<br />
ravnatelji øol in predstojnica Zavoda za øolstvo in øport od æupana<br />
prejeli knjigo avtorja Joæeta Ftiœarja z naslovom “Za<br />
náprønjek vedríne I.”, odliœnjaki pa so prejeli posebna priznanja<br />
in knjiæne nagrade po naslednjem vrstnem redu:<br />
Osnovna øola Bakovci<br />
7 odliœnjakov: Tamara Ciman, Sandra Dervariœ, David Donøa,<br />
Doroteja Kuhar, Monika Øtaus, Grega Vurcer, David Vrbanœiœ;<br />
Osnovna øola I Murska Sobota<br />
25 odliœnjakov: Tilen Apøner, Barbara Ban, Janik Baœiœ, Danila<br />
Benko, Mitja Diøiœ, Tomi Doøen, Gaøper Habjaniœ, Barbara Hüll,<br />
Eva Klemenœiœ, Petra Knaus, Sanja Kropec, Laura Kotar, Iva<br />
Lanøœak, Urøka Pintariœ, Mateja Polak, Tadej Ratnik, Iva Jennie<br />
Roø, Tara Roæman, Filip Øeruga, Miha Økaliœ, Valerija Øulek, Luka<br />
Vavtar, Patricija Vidonja, Zoran Vogrinœiœ, Mitja Æiæek;<br />
Osnovna øola II Murska Sobota<br />
17 odliœnjakov: Nuøa Antolin, Minka Baler, Petra Baranja, Bine<br />
Barbariœ, Tadeja Beloviœ, Matija Bregar, Miha Domjan, Janja<br />
Donøa, Miha Farkaø, Marija Glavaø, Nina Gotar, Valentina Jeriœ,<br />
Vanja Kapun, Iskra Tanjga, Nastja Temlin, Tina Zver, Anja Æiæek;<br />
Osnovna øola III Murska Sobota<br />
21 odliœnjakov: Anja Baœiœ, Nino Bavœar, Miha Bokan, Kim<br />
Cvetko, Betty Œasar, Mojca Œerpnjak, Rok Godvajs, Urøka Gomboc,<br />
Mojca Györek, Matej Gruøkovnjak, Leon Jerøe, Nina Kovaœ,<br />
Filip Küzmiœ, Martina Linhard, Irena Muhr, Staøa Ruæiœ, Miøa<br />
Øarkanj, Lea Turner, Maja Vinœec, Matej Vuœko, Iva Weingerl<br />
Posebne pohvale s priznanjem in knjiæno nagrado sta bila<br />
deleæna tudi uœenca osnovne øole IV Murska Sobota - øole s prilagojenim<br />
programom Benjamin Car ter Martina Æekø, ki sta<br />
proti ostalim uœencem te øole, izstopala na razliœnih podroœjih<br />
øolskega in izvenøolskega dela.<br />
Glasbena øola Murska Sobota je letos imela 6 odliœnih<br />
uœencev v vseh øestih letih niæjega glasbenega izobraæevanja in<br />
to: Œrtomir Antolin (tolkala), Matjaæ Balaæic (harmonika), Lara<br />
Baler (klavir), Mitja Horvat (trobenta), Goran Lang (klarinet),<br />
Nuøa Piv (preœna flavta).<br />
Po konœani podelitvi priznanj in nagrad je æupan ob sproøœenem<br />
klepetu pogostil vse prisotne v Grajskem hramu.<br />
Joæe STVARNIK<br />
10
<strong>jul</strong>ij <strong>2005</strong><br />
Dan odprtih vrat Osnovne Øole III<br />
AKTUALNO<br />
Soboøka III. osnovna øola je ob koncu øolskega leta tudi<br />
letos pripravila tradicionalni dan odprtih vrat. Z javno prireditvijo<br />
v øolski øportni dvorani, na katero so povabili vse starøe<br />
uœencev in druge goste, so delavci øole z uœenci pripravili prerez<br />
aktivnosti v iztekajoœem se øolskem letu. Ob tem so<br />
pripravili priloænostno razstavo o izvenøolskih aktivnostih,<br />
spomnili pa so se tudi najpomembnejøih doseækov uœencev in<br />
uœiteljev v minulem enoletnem obdobju.<br />
21 uœencev je za odliœen uspeh v vseh letih izobraæevanja<br />
prejelo posebna priznanja. Dobili so jih: Anja Baœiœ, Nino<br />
Bavœar, Miha Bokan, Kim Cvetko, Betty Œasar, Mojca Œerpnjak,<br />
Rok Godvajs, Urøka Gomboc, Mojca Györek, Matej<br />
Gruøkovnjak, Leon Jerøe, Nino Kovaœ, Filip Küzmiœ, Martina<br />
Linhard, Irena Muhr, Staøa Ruæiœ, Miøa Øarkanj, Lea Turner,<br />
Maja Vinœec, Matej Vuœko in Iva Weingerl.<br />
Sicer pa je bilo 62 uœencev iz treh oddelkov osmih razredov<br />
v minulem øolskem letu zelo uspeønih. Na dræavnih tekmovanjih<br />
iz znanja posameznih predmetov so uœenci te øole<br />
osvojili øest zlatih, 24 srebrnih in 120 bronastih priznanj iz<br />
razliœnih predmetov. Uœenci so se najmnoæiœneje in najuspeøneje<br />
vkljuœevali tudi v kroæke kulturno-umetniøkega,<br />
tehniøkega in øportnega podroœja ter raœunalniøtva. Za bralno<br />
znaœko je vsa leta øolanja bralo 24 uœencev. Uspeøni so<br />
bili œlani turistiœnega kroæka, mladi tehniki in mladi raziskovalci.<br />
Uœenci zakljuœnih razredov so bili uspeøni tudi na<br />
øportnem podroœju. Ne kaæe pa spregledati sodelovanje v<br />
mednarodnih projektih (EU Socrates Comenius 1) ter organizacije<br />
in sodelovanja na taborih.<br />
Odprtost se bogato obrestuje<br />
Mladi tehniki z OØ III so na regijskem tekmovanju<br />
osvojili prva mesta v skoraj vseh disciplinah.<br />
Modeli avtomobilœkov so na tem podroœju med najbolj<br />
priljubljenimi.<br />
Na Srednji kmetijski øoli (SKØ) Rakiœan so vse tri strani, ki so<br />
bile vkljuœene v trideæelni projekt Z reko - prekomejni bioeko-sejem,<br />
predstavile zakljuœne izsledke.<br />
Nosilec in pobudnik projekta je bila srednja ekonomska øola<br />
iz Fürstenfelda v Avstriji, kot partnerji pa so sodelovali øe dijaki<br />
SKØ Rakiœan in gimnazije iz madæarskega Zalaegerszega.<br />
Nekajmeseœni projekt, ki ima logiœno povezavo tudi v mednarodnem<br />
trideæelnem krajinskem parku Goriœko-Raab-<br />
Örszeg in je vrhunec dosegel konec maja z voænjo s kanuji po<br />
reki Rabi, je bil podprt s strani programa Euregio in deæele<br />
Øtajerske iz Avstrije, sodelovalo pa je øe nekaj avstrijskih organizacij.<br />
Vodja projekta s slovenske strani - profesorica<br />
nemøkega jezika na SKØ, Slava Just, je povedala, da je nekaj<br />
sredstev v izvedbo projekta primaknila tudi vsaka od navedenih<br />
øol. Prepriœana je, da je bil namen - ozavestiti mlade o<br />
pomenu in ohranjanju naravnega okolja, doseæen. Pomembno<br />
pa je tudi bilo, da so se mladi - po sedem iz vsake øole,<br />
sreœevali, spoznavali in navezali prijateljstva. Odprtost meja<br />
Evrope in narodov paœ sega tudi na to podroœje.<br />
Na zakljuœku se je vsaka øola predstavila tudi s priloænostnim<br />
kulturnim programom, povezanim z vodo ali kulturno<br />
dediøœino. Uœenci naøe øole so interpretirali Preøernovega<br />
Podelitev mednarodnih certifikatov za sodelovanje v<br />
projektu.<br />
Povodnega moæa. Na øolskem dvoriøœu je sledila øe razstava s<br />
pogostitvijo biohrane. Stojnico je postavila vsaka od omenjenih<br />
treh øol; rakiœanska je denimo ponujala jabolœni sok,<br />
zeliøœno in ajdovo juho ter potice in pecivo.<br />
Geza GRABAR<br />
11
AKTUALNO<br />
POLETNO SREŒANJE V DOMU STAREJØIH<br />
LIKOVNA DELAVNICA ZA INVALIDE<br />
øtevilka 45<br />
V novih prostorih Druøtva paraplegikov Prekmurja in<br />
Prlekije na Norøinski ulici v Murski Soboti je v nizu poletnih<br />
aktivnosti letos prviœ potekala tridnevna likovna<br />
delavnica. Ob Zvezi paraplegikov Slovenije (ZPS) jo je<br />
pripravila in vodila pri zvezi zelo aktivna sekcija likovnih<br />
umetnikov.<br />
Dom starejøih Rakiœan je tudi sredi letoønjega junija<br />
pripravil tradicionalno druæabno sreœanje s piknikom za<br />
stanovalce doma, njihove svojce, prijatelje, znance, predstavnike<br />
obœin in centrov za socialno delo ter delavce<br />
doma.<br />
Dom kot javna ustanova, v katerem v dveh oddelkih -<br />
stanovanjskem in bolniøkem, biva œez 230 stanovalcev, je v<br />
prijetnem vremenu z nastopi stanovalcev in gostov poskrbel<br />
za veselo razpoloæenje, prav tako pa tudi dobro voljo in glasbo.<br />
DELILI SO KNJIGE<br />
Likovne delavnice so se udeleæili slikarji - invalidi iz vse<br />
Slovenije, med njimi pa je bil tudi Andrej Klemenœiœ iz<br />
domaœega druøtva. Invalidi so bivali v druøtvenih prostorih,<br />
kjer so zaradi omejenosti mobilnosti tudi ustvarjali.<br />
Mladinski informativni in kulturni klub (MIKK) Murska<br />
Sobota se je v sodelovanju s Pokrajinsko in øtudijsko knjiænico<br />
tudi letos delil knjige ob svetovnem dnevu knjige.<br />
Na stojnici pred knjiænico so bile obiskovalcem na voljo<br />
brezplaœne knjige, ki jih je odpisala knjiænica, MIKK pa je<br />
pripravil literarno delavnico z branjem poezije ter predstavitvijo<br />
lastnih literarnih del.<br />
Kot nam je povedal Benjamin Ænidarøiœ (na fotografiji),<br />
referent za kulturo v ZPS, naj bi se poslej v Mursko<br />
Soboto vraœali vsako leto, tako da bo likovna delavnica<br />
postala tradicionalna.<br />
VODA - VIR ÆIVLJENJA<br />
Med prireditve ob dnevu zemlje sta se vkljuœila tudi<br />
Pokrajinska in øtudijska knjiænica Murska Sobota in Druøtvo<br />
radiostezistov - bioenergetikov Pomurja, ki sta<br />
pripravila zanimivo predavanje pod naslovom Æiva voda -<br />
vir æivljenja.<br />
S skrivnostmi iz sveta voda je øtevilno obœinstvo seznanjal<br />
samostojni raziskovalec, radiostezist Peter Perø iz<br />
Murske Sobote.<br />
Geza GRABAR<br />
12
<strong>jul</strong>ij <strong>2005</strong><br />
Poœitnice za najmlajøe v dvorcu Rakiœan<br />
AKTUALNO<br />
Raziskovalno izobraæevalno srediøœe Dvorec Rakiœan<br />
(RIS) prireja v letoønjem poletju razliœne aktivnosti za<br />
otroke. Poletni øoli jezikov in raœunalniøtva, ki sta namenjeni<br />
otrokom od 6-10 let, bosta potekali v treh terminih.<br />
Med 25. in 29. <strong>jul</strong>ijem, med 8. in 12. avgustom ter<br />
<strong>22.</strong> in 26. avgustom bodo lahko vaøi malœki pod vodstvom<br />
uœiteljev na zabaven naœin pridobivali in izpopolnjevali<br />
svoja znanja tujih jezikov ali raœunalniøtva. Otroci<br />
se bodo lahko odloœili za angleøki ali nemøki jezik, v raœunalniøki<br />
øoli pa bodo pridobivali osnovna znanja s podroœja<br />
raœunalniøtva, interneta in elektronske poøte.<br />
Za mlade umetnike pa sodelavci RIS-a med 25. in 29.<br />
<strong>jul</strong>ijem pripravljajo likovno - ustvarjalne delavnice z ljudsko<br />
glasbo in plesom, ter med 8. in 12. avgustom<br />
litararno in pravljiœno obarvan teden poln pravljic, lutk in<br />
iger.<br />
Cena posamezne aktivnosti v rakiœanskem dvorcu za<br />
najmlajøe je 18. tisoœ tolarjev, zaposleni v RIS-u pa so na<br />
voljo vsak delavnik na telefon (02) 535 18 96 ali po<br />
elektronski poøti sabina@ris-dr.si. Podrobnosti o programih<br />
pa so na vpogled tudi na spletnih straneh<br />
Raziskovalno izobraæevalnega srediøœa Dvorec Rakiœan na<br />
naslovu: http://www.ris-dr.si.<br />
Specialna razstava nemøkih ovœarjev v Rakiœanu<br />
V nedeljo 12. 06. smo na prostoru konjeniøkega tekmovaliøœa<br />
ob kompleksu dvorca Rakiœan organizirali 17. tradicionalno specialno<br />
razstavo za nemøke ovœarje. Organizacijo te prireditve je<br />
Kinoloøkemu druøtvu Murska Sobota zaupala Dræavna vzrejna<br />
komisija za nemøke ovœarje pri KZS.<br />
Udeleæba na prireditvi je bila skromnejøa kot v preteklih letih.<br />
Prijavljenih je bilo 57 psov. Ob domaœih razstavljalcih so se je<br />
udeleæili tudi razstavljalci iz sosednje Hrvaøke.<br />
Vsako leto smo se potrudili, da smo zagotovili vrhunskega sodnika.<br />
V kinologiji je paœ tako, da je kvaliteta sodnika tisti dejavnik,<br />
ki daje najveœjo teæo pomenu razstave in rezultatu na<br />
njej. Dobiti dobro fiziœno oceno za psa od takønega sodnika, je<br />
znak za lastnika psa, da pravilno vzreja in da se mu splaœa øe<br />
vnaprej v takønega psa vlagati. Vsi namreœ dobro vemo, da je<br />
udeleæba na tekmovanjih nemajhen stroøek za vsakega<br />
udeleæenca razstave.<br />
Letos nam je uspelo dobiti res vrhunskega sodnika. Prireditev<br />
je sodil bivøi predsednik Svetovne zveze nemøkih ovœarjev, sodnik<br />
gospod Peter Messler iz Nemœije. Tekmovanje se je zaœelo ob<br />
9. uri in je potekalo po starostnih razredih kot je predpisano za<br />
tovrstna tekmovanja. Se pravi po razredih: 3-6, 6-9, 9-12, 12-<br />
18, 18-24 in nad 24 mesecev (razred delovnih psov). Seveda<br />
loœeno za pse in psice. Kljub neugodni vremenski napovedi je<br />
vreme zdræalo in tako organizatorjem, kot tudi tekmovalcem<br />
omogoœilo dobre pogoje za tekmovanje. Nekoliko nam je nagajal<br />
le moœan veter.<br />
Prisotne je pozdravil tudi æupan Mestne obœine Murska Sobota<br />
Anton Øtihec in je skupaj s predsednikom dræavne vzrejne<br />
komisije gospodom Radom Pliberøkom in s sodnikom Petrom<br />
Messlerjem, tudi podelil nagrade za najuspeønejøe razstavljalce v<br />
letu 2004. Øe posebej nas veseli, da je naø œlan druøtva Avgust<br />
Hojs osvojil s psom Vizum Hojsov naslov dræavnega prvaka za<br />
leto 2004 in naslov dræavne vice prvakinje za leto 2004 s psico<br />
Chipsi Hojsova.<br />
Posebno nagrado druøtva smo pa podelili tudi naøemu œlanu<br />
Danijelu Lipiœu, ki je letos na svetovnem prvenstvu psov sledarjev<br />
na Ljubljanskem barju, s psico Zala Æitkova osvojil prvo<br />
mesto. To je do sedaj daleœ najveœji uspeh kakønega slovenskega<br />
kinologa v tej disciplini, na kar smo vsi øe posebej ponosni.<br />
Organizatorji smo bili zadovoljni z obiskom razstave. Za<br />
mnoge ljubitelje psov, ki so si takøno prireditev prviœ ogledali, je<br />
bilo to øe posebno doæivetje. Prepriœani smo, da je bila to dobra<br />
promocija kinoloøke dejavnosti v domaœem kraju in upamo, da<br />
bo to prispevalo tudi k veœjemu razumevanju in uspehu pri<br />
iskanju nove lokacije vadbiøœa naøega druøtva. Øe posebej nas<br />
veseli, da smo bili deleæni pohvale tudi s strani sodnika gospoda<br />
Petra Messlerja, ki je izrazil svoje zadovoljstvo tako z organizacijo<br />
kot tudi z kvaliteto razstavljenih psov.<br />
Na koncu pa øe posebna zahvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji<br />
in izvedbi te razstave.<br />
Te prireditve pa seveda ne bi bilo brez sponzorjev, katerim smo<br />
za njihovo podporo øe posebej hvaleæni. Glavna sponzorja razstave<br />
sta bila Zavarovalnica Triglav d.d. in Mestna obœina Murska<br />
Sobota.<br />
Prepriœani smo, da smo z dobro izvedbo prireditve upraviœili<br />
zaupanje tako Dræavne komisije za nemøke ovœarje pri KZS kot<br />
tudi sponzorjev. Zahvala tudi vsem udeleæencem in obiskovalcem<br />
razstave z vabilom na naøe prihodnje kinoloøke prireditve.<br />
Øtefan CIGAN<br />
13
ØPORT<br />
Nogomet v Murski Soboti na novih temeljih<br />
øtevilka 45<br />
Zaradi ogromnih finanœnih dolgov ustanovljen nov nogometni<br />
klub ND Mura 05. V tretjo ligo z ambicioznimi naœrti in domaœo<br />
mlado ekipo.<br />
Potem ko ØD NK Mura zaradi finanœnega in pravnega kriterija<br />
ni pridobila licence za nastopanje v prvi slovenski nogometni ligi<br />
za sezono <strong>2005</strong>/06, je postalo jasno, da bo z nogometom v Murski<br />
Soboti potrebno zaœeti na povsem novih temeljih. Predvsem<br />
ogromni dolgovi, najveœ dolga se je ustvarilo leta 2002 in to kar<br />
58 milijonov SIT, so bili poglavitni razlog, da so se œlani druøtva<br />
ØD NK Mura odloœili za prenehanje delovanja druøtva. Na pobudo<br />
æupana Mestne obœine Murska Sobota Antona Øtihca je bil<br />
medtem sklican sestanek, na katerem je bilo skupaj z direktorjem<br />
Intering Holdinga Polaniœem in direktorjem tovarne Mura<br />
Mehom sklenjeno, da se ustanovi povsem nov klub z imenom ND<br />
Mura 05.<br />
Nogometni klub so prevzeli povsem novi ljudje, ki pri “stari”<br />
Muri niso sodelovali. Tako je mesto predsednika zavzel Dejan<br />
Koloøa, podpredsednik je postal Zoran Krstin, œlani upravnega<br />
odbora pa so Franc Perø, Janez Horvat in Forjaniœ Miran. Po ustanovitvi<br />
je bila na naslov NZS poslana proønja za nastopanje v<br />
3. slovenski nogometni ligi vzhod, ki je bila obravnavana na<br />
izmed sej in kljub nekaterim pomislekom tudi sprejeta.<br />
Odloœitev so v nogometnem klubu Mura 05 sprejeli z velikim<br />
zadovoljstvom. Pripravljen je tudi naœrt, po katerem bi se naj<br />
Mura v eltino prvoligaøko druøœino vrnila v roku petih letih. V<br />
klubu poudarjajo, da bo igralski kader temeljil predvsem na<br />
doma vzgojenih igralcih. Igralci, ki bodo v prihodnje nosili œrnobeli<br />
dres pa so: Boøtjan Kamnik, Darko Prøa, Goran Ønajder,<br />
Tomaæ Horvat, Iztok Kerœmar, Tadej Kreft, Vojko Horvat, Miran<br />
Pojbiœ, Damjan Gergjek, Primoæ Smolkoviœ, Øtefan Horvat, Luka<br />
Ivaniœ, Damir Baler, Jernej Janæa, Simon Koren, Rok Buzeti, Mario<br />
Zlatar, Zlatko Zelko in Julijan Lebar. Po premisleku se je<br />
treningom prikljuœil øe Marko Balaæic, ki je v drugi polovici<br />
minulega prvenstva æe odigral nekaj prvoligaøkih tekem. Vsi<br />
igralci so podpisali veœletne pogodbe. Pri izbiri samega kadra pa<br />
je imel glavno besedo trener Slobodan Djuriœ, ki dobro pozna<br />
Stanko Polaniœ, Anton Øtihec in Dejan Koloøa na<br />
tiskovni konferenci.<br />
skoraj vse igralce, saj jih je æe treniral pri mlajøih selekcijah.<br />
Djuriœu bo v pomoœ Øtefan Ivaniœ.<br />
Znana pa je æe tudi finanœna konstrukcija in sponzorji za prihajajoœo<br />
sezono. Generalni sponzor je tovarna Mura, ki bo v<br />
predvidoma 47 milijonov “teæki” letni proraœun kluba prispevala<br />
18 milijonov, SGP Pomgrad pa bo zagotovil poleg 15 milijonov øe<br />
3 milijone, namenjene izkljuœno mladinskim selekcijam, saj bo<br />
vsaka starostna kategorija igralcev imela svojega sponzorja. Preostanek<br />
bodo prispevali drugi sponzorji in donatorji.<br />
Izæreban je bil tudi razpored tekem za prihajajoœo sezono. Nova<br />
Mura se bo tako 14. avgusta na domaœem terenu v Fazaneriji<br />
predstavila proti ekipi Maleœnika. Æe drugo kolo bo na vrsti pravi<br />
prekmurski derbi, saj se bo Mura sreœala z Beltinci. Tretjo kolo pa<br />
v Mursko Soboto prihaja lanski prvak 3. slovenske nogometne<br />
lige vzhod Zavrœ. Uvodne tekme bodo tako izjemno zanimive.<br />
ND Mura 05 ima zastavljene ambiciozne cilje, vrniti se prvo nogometno<br />
ligo, a bo za to potrebno veliko potrpljenja in poærtvovalnosti.<br />
Œe se bo ekipa, ki ima starostno povpreœje 21 let, s<br />
srcem borila za Murin grb je takøen scenarij vsekakor moæen. Ob<br />
tem pa ne sme izostati niti podpora s tribun.<br />
Matej FICKO<br />
Sedem novih rekordov stadiona<br />
Atletski klub Pomurje-PDU je na atletskem stadionu pri Osnovni<br />
øoli I v Murski Soboti pripravil tradicionalni mednarodni<br />
atletski miting Priloænost za mlade. Letos je imel posebno<br />
teæo, saj je sovpadal s 40-letnico delovanja kluba.<br />
Zanimanje za vedno odmevnejøe tekmovanje, letos æe 9. po<br />
vrsti, ki je sodilo tudi v ciklus mednarodnih tekmovanj øtirih<br />
mitingov, je iz leta v leto veœje. Nastopilo je kar 247 tekmovalcev<br />
iz 32 klubov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaøke in<br />
Madæarske.<br />
Med najuspeønejøimi tekmovalci so bili predstavniki domaœega<br />
AK Pomurje-PDU, saj so osvojili kar pet prvih, dve<br />
drugi in pet tretjih mest.<br />
Zmagoviti tek Davorja Gregorinœiœa.<br />
14
<strong>jul</strong>ij <strong>2005</strong><br />
ØPORT<br />
O kakovosti nastopov mladih atletov v Murski Soboti pa<br />
priœa tudi sedem rekordov stadiona, ki so bili doseæeni na tekmovanju.<br />
Med rekorderkami je (bila) tudi domaœa tekmovalka<br />
Tina Jureø, ki je s œasom 12,03 zmagala v teku na 100 metrov<br />
za mladinke. Za AK Pomurje-PDU so zmagali øe mladinec<br />
David Horvat v teku na 300 metrov, med mlajøimi mladinci na<br />
110 metrov z ovirami Denis Hamler in Davor Gregorinœiœ v<br />
teku na 1.500 metrov ter med pionirji Matej Fujs na 800<br />
metrov.<br />
Geza GRABAR<br />
Poletna koøarkaøka øola<br />
Za veœino mladih je zadnji øolski dan tudi uradni zaœetek<br />
teæko priœakovanih poœitnic. Veliko pa je tudi takih,ki se radi<br />
vkljuœujejo v razne øportne aktivnosti, za katere med øolskim<br />
letom niso imeli dovolj œasa ali pa æelijo svoje znanje øe dodatno<br />
izpopolniti.<br />
Peter Juterønik, øportni pedagog in komentator<br />
V ta namen je od 27. junija do 2. <strong>jul</strong>ija na OØ I potekala<br />
koøarkarska øola za deœke in deklice, ki je poleg osnovnega<br />
namena ponujala tudi nekatere druge øportne vsebine.<br />
Øportni pedagog in koordinator KZS za øolsko koøarko, Peter<br />
Juterønik ima na tem podroœju æe dolgoletne izkuønje.<br />
KAKØEN JE NAMEN POLETNE ØOLE?<br />
Glavni namen koøarkarske øole je, da mladim ponudimo<br />
œim bolj kvalitetno in aktivno preæivljanje prostega œasa. Mi<br />
jim to ponudimo v obliki koøarke z æeljo,da si pridobijo<br />
nekatere nove izkuønje, da vzljubijo øport kot naœin zdravega<br />
æivljenja ali pa si pridobijo tudi nove delovne navade. Tako<br />
smo letos organizirali æe 13. koøarkarsko øolo, v kateri je<br />
sodelovalo 82. uœencev in uœenk iz Pomurja in nekaterih<br />
drugih slovenskih krajev.<br />
KAKO POTEKA KOØARKARSKA ØOLA?<br />
Dopoldanska vadba se priœne ob 9. uri in traja do 11.15 ure.<br />
Nato sledi malica in odhod na soboøko kopaliøœe. Tam potem<br />
veliko plavamo, organiziramo tudi kakøne igre v vodi ter<br />
opravimo kosilo. Ob 15. uri smo ponovno na igriøœih, kjer se<br />
z vadbo koøarke nadaljuje vse tja do 18. ure. Prva dva dneva<br />
Medalje in nagrade najboljøim.<br />
sta v glavnem namenjena vadbi tehniœnih elementov z in<br />
brez æoge, postopoma pa potem prehajamo tudi na taktiœne<br />
elemente vadbe.<br />
Veliko je igre v situaciji 1:1, kjer se udeleæenci in<br />
udeleæenke koøarkarske øole pomerijo med seboj in tako<br />
neposredno ugotovijo kakøno je njihovo koøarkarsko znanje.<br />
Razdeljeni po starostnih kategorijah odigramo tudi veliko<br />
tekem, na koncu pa øe tekmujemo v zadevanju prostih<br />
metov. Posebej moram poudariti, da vsak udeleæenec in<br />
udeleæenka koøarkarske øole na zakljuœku prejme ustrezno<br />
priznanje, najboljøi pa tudi medalje.<br />
KAKØEN JE ODZIV NA TAKØNO OBLIKO<br />
PREÆIVLJANJA POŒITNIC?<br />
Æe dejstvo, da so se koøarkarske øole udeleæili v tako velikem<br />
øtevilu je najboljøi odgovor. Veliko je pohval in vzpodbud,<br />
da naj vztrajamo øe naprej. Tisti, ki bodo æeleli, se lahko<br />
vkljuœijo v redno vadbo koøarke na svojih øolah ali pa v KK<br />
Radenska Creativ.<br />
Povedati øe moram, da je v sklopu koøarkarske øole potekal<br />
tudi seminar za sodnike, v katerega so bili vkljuœeni veœinoma<br />
igralci iz kadetske selekcije KK Radenska Creativ.<br />
Najveœjega preseneœenje pa je œakalo udeleæence in<br />
udeleæenke koøarkarske øole prav zadnji dan, ko so si lahko v<br />
øportni dvorani OØ I ogledali tekmo med KK Radenska Creativ<br />
in mlado reprezentanco Slovenije. Upajmo, da ne zadnjiœ!<br />
Mario ŒEP<br />
15
ØPORT<br />
Obœani v øportnih disciplinah zunaj meja obœine<br />
øtevilka 45<br />
Rakiœani poleteli na 13. mesto<br />
Na prvem Red Bullovem tekmovanju Flugtag, ki je 12. junija<br />
potekalo v øtajerski prestolnici, se je v letenju<br />
preizkusila tudi skupina mladih Rakiœanov imenovana kar<br />
Leteœi pacient.<br />
Flugtag je tekmovanje v letenju z doma izdelanimi letali.<br />
Domaœa posadka v sestavi Dejan Kolbl, Matej Kolbl, Simon<br />
Horvat in Uroø Raøœan, je bila obleœena v medicinske sestre,<br />
zdravnika in pacienta - pilota. V vodi so pristali vsi, osvojili<br />
pa so 13. mesto v konkurenci 33 ekip.<br />
Janez Lipiœ premagal dolomitski maraton<br />
Gulliver sports team<br />
Monociklist Joæe Vöröø se je uspel lansko leto na grajski<br />
ploøœadi v Murski Soboti vpisati v knjigo najveœjih<br />
doseækov sveta s 24 urnim neprekinjenim kolesarjenjem<br />
na grajski ploøœadi v MS.<br />
Z nekaj teæavami, predvsem sedeæem in vijaki na monociklu<br />
mu je uspel svetovni podvig, omenjeni monocikel pa<br />
je zdaj namenjen za vzpone.<br />
Skupaj s œlani v øportnem druøtvu Gulliver Sports Team<br />
ima monociklist zastavljene nove naœrte in upa na podvige.<br />
Joæe Vöröø vsako leto sodeluje s preventivnim projektom,<br />
namenjen je predøolskim otrokom in tudi ostalim<br />
udeleæencem v prometu. Akcijo so poimenovali Vozniki<br />
pozor. V letoønjem letu se bo Joæe Vöröø odpravil na visok<br />
avstrijski vrh, Glosglockner, ki meri 3897 metrov, njegov<br />
cilj je doseœi viøino 2.400 metov.<br />
V letu <strong>2005</strong> se bo povzpel øe na Vrøiœ, vse projekte pa namenil<br />
predvsem promociji in pripravi na podvig, naœrtovan<br />
prihodnje leto, z monociklom se bo odpravil na pot<br />
med Mursko Soboto in Ingolstadtom.<br />
Janez Lipiœ, uœitelj øportne vzgoje iz Murske Sobote, je<br />
premagal dolomitski maraton Maratona dles Dolomites, ki<br />
velja za eno najteæjih gorskih kolesarskih preizkuøenj v<br />
Evropi. Etapo, dolgo kar 147 kilometrov, je prevozil v 6<br />
urah in 57 minutah in vozil s povpreœno hitrostjo 21,15<br />
km/h. Lipiœ se je udeleæil maratona med kolesarji brez prijave,<br />
saj je osem tisoœ prostih prijav poølo v nekaj trenutkih.<br />
Joæe Vöröø je ponosen na svoje doseæke ter je oznaœil izjave,<br />
ki so kroæile po spletnih straneh, œeø, da so rekordi<br />
neveljavni, kot laæne in neprimerne.<br />
Dobil je podporo novega sponzorja za dobo dveh let, ob<br />
strani mu bo stala øe okrepljena ekipa v druøtvu, pravi, da<br />
ima rad izzive in naœrtuje projekte v sosednji Avstriji ter<br />
prihodnje leto v Nemœji.<br />
Mirjana LJUBOJE<br />
16
<strong>jul</strong>ij <strong>2005</strong><br />
5. slovenske igre øolarjev<br />
ØPORT<br />
Mestna obœina Slovenj Gradec je bila v zaœetku junija<br />
organizator 5. slovenskih iger øolarjev. Nastopalo je 270<br />
tekmovalcev v starosti 12 - 15 let v atletiki, malem nogometu<br />
za deœke in odbojki za deklice. Tekmovalci so bili<br />
iz obœin, ki so œlanice slovenskega zdruæenja mednarodnih<br />
iger øolarjev: Celje, Domæale, Koper, Lendava, Maribor,<br />
Murska Sobota, Pesnica, Ravne na Koroøkem, Slovenj<br />
Gradec in Øentilj.<br />
Vsekakor je to velik uspeh za øportnice in øportnike Mestne<br />
obœine Murska Sobota, ki so si s svojim prizadevnim delom prvo<br />
mesto tudi zasluæili, zahvala gre tudi trenerjem, ki so ekipe v<br />
atletiki, malem nogometu in odbojki na 5. slovenskih igrah øolarjev<br />
v Slovenj Gradcu uspeøno vodili. Organizator 6. slovenskih<br />
iger øolarjev v letu 2006 bo Mestna obœina Koper, ki bo v jeseni<br />
letoønjega leta pristopila k slovenskemu zdruæenju mednarodnih<br />
iger øolarjev.<br />
Ekipno so domaœi igralci z doseæenimi 49 toœkami osvojili prvo<br />
mesto mesto pred drugo uvrøœeno ekipo Maribora (48), ekipo<br />
Raven na Koroøkem (48), Lendave (47), Kopra (45), Celja (40),<br />
Domæal (437), Øentilja (27), Slovenj Gradca (19) in Pesnice (18).<br />
V atletskem tekmovanju so prvo mesto osvojili: Bine Barbariœ<br />
v skoku v viøino z rezultatom 1.70 m, Aleksandra Kramberger<br />
z rezultatom 1.51 m, v teku na 1.500 metrov Matej<br />
Fujs s œasom 4 minute, 27 sekund in 80 stotink. Drugo mesto<br />
je osvojila Urøka Martinec v teku na 800 metrov s œasom<br />
2:31,40. Tretjo mesto pa je pripadlo Lari Gruøkovnjak, ki je v<br />
suvanju krogle dosegla rezultat 9 metrov 474 milimetre.<br />
Stanko KERŒMAR<br />
Plakete soboøke øportne zveze za leto <strong>2005</strong><br />
Skupøœina Øportne zveze Murska Sobota je na svoji junijski seji podelila æe tradicionalne plakete øportnima<br />
delavcema in najuspeønejøima øportnikoma.<br />
Plaketi sta prejela øportna delavca:<br />
SILVO KAVŒIŒ - za<br />
dolgoletno delo v judu<br />
Zelo zgodaj se je zaœel<br />
ukvarjati z judom. Uspeøna<br />
je njegova tekmovalna<br />
pot med pionirji,<br />
kadeti in mladinci,<br />
saj se je uvrøœal med<br />
najboljøe in bil tudi<br />
reprezentant. Ima osvojen<br />
mojstrski pas I.<br />
DAN. Danes je v soboøkem<br />
klubu trener. Pod<br />
njegovim vodstvom nastaja kvaliteten rod mladih judoistov, ki<br />
se v slovenskem in mednarodnem prostoru uspeøno uvrøœa med<br />
najboljøe. Tudi v klubskih organih deluje. Odlikuje ga marljivo<br />
in dosledno delo.<br />
ØTEFAN REÆONJA - za dolgoletno delo v øahu<br />
V øahovsko dejavnost je vkljuœen æe vrsto let. Uspeøen je bil æe<br />
kot mladinec, leta 1984 je osvojil naslov mojstrskega kandidata.<br />
Tudi na naøem podroœju je osvojil naslove pomurskega prvaka.<br />
V druøtvu je znan kot eden izmed najaktivnejøih œlanov, leta<br />
2004 je bil na dræavnem prvenstvu med seniorji v pospeøenem<br />
øahu œetrti. Tudi v organih druøtva je aktiven vrsto let kot œlan<br />
upravnega odbora v œasu od 1980 pa do 1983 je pa bil<br />
predsednik.<br />
Plaketi sta prejela tudi øportnika za osvojene kolajne na<br />
evropskem prvenstvu:<br />
MITJA SEDMAK -<br />
za osvojeno tretje<br />
mesto na evropskem<br />
prvenstvu za<br />
mladince, ki je potekalo<br />
lansko leto v<br />
naøem mestu. Kolajno<br />
je osvojil v kategoriji<br />
do 96 kg.<br />
JURE KUHAR - za<br />
osvojeno tretje mesto<br />
na evropskem<br />
prvenstvu za mladince, ki je potekalo lansko leto v naøem<br />
mestu. Kolajno je osvojil v kategoriji do 84 kg.<br />
Ludvik ZELKO<br />
17
STARODOBNIKI<br />
Motoklub Veterani Murska Sobota<br />
øtevilka 45<br />
TEHNIŒNA DEDIØŒINA NA OGLED<br />
Œlani Motokluba Veterani iz Murske Sobote so se na<br />
parkiriøœu pred poøto in banko na Trgu zmage v srediøœu<br />
Murske Sobote na razstavi starodobnikov in spremljajoœe<br />
dokumentacije tudi letos predstavili v vsej svoji veliœini. V<br />
okviru Soboøkih dnevov so namreœ razstavili vso tehniko, s<br />
katero razpolagajo, in ki sodi v leta izdelave med 1926 in<br />
Filmski primerek mercedesa iz leta 1952.<br />
Z lepo obnovljenimi motorji in motornimi kolesi se za<br />
ohranjanje tehniœne dediøœine tudi v Murski Soboti in<br />
okolici ni bati.<br />
1979. In videti je bilo mogoœe marsikaj. Najveœ motorjev,<br />
precej pa tudi avtomobilov in nekaj kmetijske mehanizacije.<br />
Pri slednji je bil v srediøœu pozornosti traktor Lanz buldog<br />
iz leta 1951, ki se priæiga na æarilno sveœo. Veliko pozornost<br />
pa je pritegnila tudi maketa stare prekmurske hiøe<br />
z mlatilnico, ki ja avtentiœna kopija Sevrove domaœije iz<br />
Murske Sobote.<br />
Druøtvo, ki øteje kar 170 œlanov, je na panojih v sliki in<br />
besedi kronoloøko predstavilo tudi delovanje kluba,<br />
posebno mesto pa je zavzemala dokumentacija o zgodovini<br />
cestno-hitrostnih dirk v 60. in 70. letih prejønjega stoletja<br />
po ulicah Murske Sobote.<br />
RELI VETERANOV<br />
Motokolub Veterani iz Murska Sobote je pripravil tradicionalni,<br />
letos æe 14. reli veteranov. S priloænostno razstavo<br />
in spretnostno voænjo je veœ kot 200 starodobnikov (in njihove<br />
voznike) iz domovine in tujine, pot vodila skoraj 80<br />
kilometrov po Prekmurju.<br />
Tudi zakljuœek zelo priljubljenega sreœanja - konœal se je<br />
seveda z druæabnim delom, je bil na platoju soboøkega<br />
BTC-ja oziroma parkiriøœu Mursketransport.<br />
Ni kaj, lepotec, da te kap!<br />
Veteranstvo ima starostno mejo (vozila, izdelana do leta<br />
1979), ne pozna pa dræavnih meja: motorna kolesa so<br />
pripeljali tudi iz Nemœije in Hrvaøke.<br />
Geza GRABAR<br />
18
<strong>jul</strong>ij <strong>2005</strong><br />
Uspeøno gasilsko tekmovanje v Kupøincih<br />
GASILCI<br />
Obœinsko gasilsko tekmovanje v Kupøincih, ki sta ga v<br />
tamkajønjem øportnem centru vzorno pripravila in izvedla<br />
Gasilska zveza Mestne obœine Murska Sobota in domaœe<br />
prostovoljno gasilsko druøtvo, je tudi letos potrdilo, da je<br />
strokovna in operativna usposobljenost vseh enajstih krajevnih<br />
in industrijske gasilske enote iz tovarne Mura, delujoœih<br />
na obmoœju obœine, na zavidljivi ravni. Zasluge za to<br />
velja pripisati tako vodstvom posameznih druøtev, kakor<br />
obœinski gasilski zvezi, ki z roko v roki skrbita za operativno in<br />
sicerønjo usposobljenost gasilcev; od najmlajøih do veteranov.<br />
œlanskimi ekipami pa so slavile gasilke Polane pred Œernelavci<br />
in Markiøavci.<br />
Zagon motorne brizgalne<br />
Øtafetni tek œez ovire.<br />
O vlogi prostovoljnega gasilstva, ki ima v Murski Soboti<br />
tudi poklicno jedro, so se pred priœetkom tekmovanja, ki se ga<br />
je udeleæilo kar 29 enot z blizu 300 gasilci in gasilkami, pohvalno<br />
izrazili tako æupan mestne obœine Anton Øtihec,<br />
predsednik Gasilska zveza Mestne obœine Murska Sobota Øtefan<br />
Barbariœ, kakor v imenu gostiteljev tudi predsednica krajevne<br />
skupnosti Kupøinci Andreja Kuhar in predsednik prostovoljno<br />
gasilsko druøtvo Kupøinci Tadej Kumin. Anton Øtihec<br />
je pohvalil dobro sodelovanje med lokalno skupnostjo in<br />
gasilsko zvezo, ob tem pa spomnil na potrebo po nenehnem<br />
izobraæevanju in usposabljanju gasilcev. Obœina jim bo pri<br />
tem nudila vso potrebno podporo, je dejal æupan, pri potrebnem<br />
opremljanju pa jim bo tudi materialno pomagala. Tudi<br />
predsednik Gasilska zveza Mestne obœine Murska Sobota Øtefan<br />
Barbariœ je bil prepriœan, da je potrebno osvojeno znanje<br />
vselej nadgrajevati, saj novi materiali zahtevajo drugaœne<br />
pristope pri gaøenju ob izbruhu poæarov. Dobro pripravljeno<br />
in izvedeno tekmovanje, za kar imajo seveda najveœ zaslug<br />
prizadevni gasilci in drugi krajani Kupøinec, pa je tudi letos<br />
pomenilo piko na i vsakoletnega ciklusa izobraæevanj in usposabljanj.<br />
Ta se zaœenjajo æe z zimskimi izobraæevanji,<br />
nadaljujejo z usposabljanjem praktiœnega ravnanja z gasilskim<br />
orodjem in opremo ter pomenijo prvi mejnik v letnih<br />
pregledih druøtev.<br />
Po priœakovanju je v œlanski konkurenci, kjer so nastopile<br />
enote iz desetih druøtev (Prostovoljno gasilsko druøtvo<br />
Bakovci z dvema), tudi letos naslov obœinskega prvaka in prehodni<br />
pokal zveze odøel v Rakiœan. Na drugem mestu sledi<br />
enota Murske Sobote in na tretjem Kupøincev. Med petimi<br />
Vse enote so izvajale t.i. hitro mokro vajo z motorno brizgalno,<br />
vajo razvrøœanja in raznoterosti, z ærebom pa je bil iz<br />
posamezne enote izbran øe posameznik, ki je reøeval øe teoretiœno<br />
nalogo. Dobra je bila udeleæba tudi med mladimi, saj<br />
je med pionirji nastopilo kar pet enot, med pionirkami pa<br />
dve. Pri slednjih je bila Polana boljøa od Kupøincev, najboljøe<br />
pionirje pa imajo v Krogu, Satahovcih in Rakiœanu. Mladinske<br />
desetine premore kar øest druøtev, s œimer se øe kako potrjuje<br />
rek, da se za prihodnost gasilstva v druøtvih Gasilska zveza<br />
Mestne obœine Murska Sobota Murska Sobota ni bati. Najboljøe<br />
naraøœajnike, ki bodo æe œez nekaj let nastopili v œlanskih<br />
enotah, imajo v Markiøavcih, Rakiœanu in Krogu.<br />
Predstavniki zmagovalnih enot v vseh kategorijah.<br />
Med œlani B so bili najuspeønejøi prav tako gasilci iz Markiøavcev,<br />
na drugem mestu sledi IGD Mura in na tretjem Krog.<br />
Edina veteranska enota med nastopajoœimi je bila iz Œernelavcev.<br />
Med œlani in œlanicami sta se na regijsko tekmovanje<br />
uvrstili moøka in æenska enota iz Markiøavec in Œernelavec,<br />
saj sta poleg œlanov Œernelavec edini nastopili s taktiœno vajo,<br />
ki je predpisano za letoønji ciklus tekmovanj na nivoju<br />
Gasilske zveze Slovenije.<br />
Geza GRABAR<br />
19
GASILCI<br />
Pomlajevanje gasilskih vrst<br />
øtevilka 45<br />
Tudi v soboøki Gasilski zvezi se zavedajo pomena vzgoje<br />
mladih gasilcev in pomlajevanja œlanstva, zato so zadnja<br />
dva dni v juniju pripravili in izvedli dvodnevni gasilski<br />
tabor za pionirje in mladince “Tabor <strong>2005</strong>”.<br />
Skupinski posnetek udeleæencev gasilskega tabora <strong>2005</strong>.<br />
Æe sam odziv mladih - zbralo se jih je œez 60 iz veœine<br />
druøtev mestne obœine, dokazuje, da je zanimanje mladih za<br />
skupno preæivljenje prostega œasa zelo veliko, po drugi strani<br />
pa so tabori oblika, ko lahko mladi preko igre utrjujejo prijateljske<br />
vezi in se seznanjajo z osnovami gasilstva. Kot je<br />
povedal predsednik GZ MO Øtefan Barbariœ, postaja tudi<br />
taborjenje gasilske mladine v soboøki gasilski zezi oblika usposabljanja,<br />
ki po eni strani temelji na skupinskem delu taboreœih,<br />
po drugi strani pa poteka organizirani program,<br />
katerega rdeœa nit je gasilstvo v naravi.<br />
Prostore za izvedbo tabora je mladim gasilcem velikoduøno<br />
odstopila soboøka vojaønica, izbira lokacije pa je bila posreœena<br />
tudi zaradi vse potrebne logistiœne podpore, ki jo<br />
premore, pa tudi øportnih igriøœ in bliæine mestnega kopaliøœa.<br />
Med prostimi aktivnostmi je namreœ bilo na sporedu<br />
tudi kopanje v mestnem kopaliøœu, za kar je upravljavec<br />
kopaliøœa - Komunala Murska Sobota, za vse udeleæence<br />
zagotovil brezplaœno skupinsko kopanje.<br />
Z zanimanjem mladih so bili zadovoljni tudi predsednik<br />
komisije za delo z mladimi pri GZ MO Murska Sobota Øtefan<br />
Jablanovec iz PGD Satahovci in œlana komisije Karel Rituper<br />
iz PGD Markiøavci in Branko Lonœar iz PGD Œernelavci. Levji<br />
deleæ pri ogledu in seznanitvi z gasilskimi sredstvi in sodobno<br />
gasilsko opremo in tehniko za gaøenje, pa tudi praktiœnim<br />
prikazom le-te, pa je ob gasilcih osrednje gasilske enote<br />
Murska Sobota odigral tudi poveljnik zveze Franc Olaj. Za koordinacijo<br />
vsega je skrbel tajnik zveze Joæe Rituper.<br />
Gasilsko mladino sta na taboru obiskala tudi æupan MO<br />
Anton Øtihec in regijski poveljnik Anton Ranœigaj, ki sta iz<br />
prve roke izvedela vtise mladih tabornikov, ob tej priloænosti<br />
pa sta se sreœala tudi z vodstvom vojaønice.<br />
Taborjenje v vojaønici, ki je oba dneva trajalo me 8. in 19.<br />
uro z bivanjem doma, so ob utrjevanju teoretiœnega znanja<br />
bodoœega kviza Mladi in gasilstvo, izkoristili tudi za predstavitev<br />
vojaøkega æivljenja, spoznavanje vojaøke opreme in<br />
tehnike.<br />
Rokovanje z roœnikom za vodo je za mlade vselej velik<br />
izziv.<br />
Soboøki gasilci lani posredovali v kar 54 primerih<br />
Gasilsko druøtvo Murska Sobota kot osrednje druøtvo v<br />
regiji z veœ kot 120-letno tradicijo igra æe od nekdaj najpomembnejøo<br />
vlogo na tem podroœju. Poleg gaøenja in reøevanja<br />
ob poæarih kot primarnima nalogama, soboøki gasilci<br />
skrbijo tudi za zaøœito in reøevanje ob drugih nesreœah v<br />
Murski Soboti, mestni obœini in po potrebi tudi øirøe. S strani<br />
Uprave Republike Slovenije za zaøœito in reøevanje pa so kot<br />
osrednja enota zadolæeni za posredovanje ob prometnih nesreœah<br />
in nesreœah z nevarnimi snovmi na obmoœju Upravne<br />
enote Murska Sobota, pa tudi øirøe.<br />
“Da bi lahko vse omenjene naloge uspeøno izvajali, moramo<br />
zagotoviti stalno pripravljenost, skrbeti moramo za usposabljanje<br />
in izobraæevanje naøih operativnih œlanov, prav tako pa<br />
je za nas pomembna opremljenost z osebno in skupno zaøœitno<br />
opremo, reøevalno opremo ter gasilsko tehniko. Seveda k<br />
temu sodi tudi sprotno vzdræevanje te opreme in tehnike,” je<br />
povedal poveljnik Anton Gomboc. Postregel tudi s podatkom,<br />
da je njihova operativa v letu 2004 posredovala v kar 54<br />
primerih. V intervencijah je sodelovalo 294 gasilcev, ki so<br />
skupaj opravili 578 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega pa<br />
je bilo øe veliko ur usposabljanja na vozilih in opremi, pri<br />
poæarnih straæah, na raznih prireditvah in podobno, skupaj<br />
krepko œez 850 prostovoljnih ur.<br />
Omejil se je na vsebino intervencij. Kar 19 jih je bilo zaradi<br />
nesreœ v cestnem prometu, osem ob poæarih na objektih, po<br />
øtiri ob poæarih v naravnem okolju in ob nesreœah z nevarnimi<br />
snovmi, dve zaradi poæara na prometnih sredstvih.<br />
Lani so se soboøki gasilci sooœili z nekaj zelo zahtevnimi intervencijami<br />
ob posredovanju pri izlitjih nevarnih snovi. “Ena<br />
takønih intervencij je bila na carinskem terminalu v BTC v<br />
Murski Soboti. Pri tej so zaradi obseænosti skupaj z naøo<br />
enoto sodelovale øe enote PGD Gornja Radgona, PGD Ljutomer<br />
in IGD Nafta Lendava, ki so prav tako pooblaøœene za<br />
posredovanje ob takih nesreœah. “Prav je, da si ob veœjih<br />
20
<strong>jul</strong>ij <strong>2005</strong><br />
GASILCI<br />
intervencijah med seboj pomagamo,” je poudaril in dodal, da<br />
je njihova enota kar nekajkrat posredovala na æelezniøki<br />
postaja na Hodoøu, kjer je iz vagonskih cistern iztekala<br />
nevarna snov. “Vse smo tudi uspeøno reøili. Takøno delo je za<br />
nas operativce zelo nevarno. Upoøtevati moramo znanje in<br />
zaøœito, za kar pa ugotavljamo, da nam manjka øe nekaj<br />
opreme. Nabavo naœrtujemo v letoønjem letu. V druøtvu pa<br />
posveœamo veliko pozornost tudi usposabljanju kadrov. Zato<br />
bomo nemajhna sredstva namenili za izobraæevanje, tako v<br />
okviru druøtva, kakor tudi za izobraæevanje v republiøkem<br />
izobraæevalnem centru na Igu.”<br />
Druøtvo pa je bilo skozi celo leto aktivno tudi na preventivnem<br />
podroœju. V oktobru - mesecu varstva pred poæari, so<br />
bili na dveh vajah v organizaciji GZ MO Murska Sobota,<br />
sodelovali so na vaji Potres 2004 v Ljubljani ter na predstavitvi<br />
gasilstva in gasilske tehnike po osnovnih øolah,<br />
opravljeni so bili tudi ogledi proizvodnih, trgovskih in<br />
poslovnih objektov v smislu poæarnega varstva. Tako si je<br />
poveljstvo skupaj z vodstvom druøtva ogledalo kompleks<br />
Sploøne bolniønice Murska Sobota v Rakiœanu, proizvodne<br />
prostore tovarne Mura v Murski Soboti in turistiœni kompleks<br />
Naravni park Terme 3000 v Moravskih Toplicah.<br />
Od lani pa je GD Murska Sobota bogatejøe za novo gasilsko<br />
vozilo - avtocisterno MAN 16/70 z rezervoarjem za 7.000<br />
litrov vode in kombinirano œrpalko. “Vozilo nam bo poleg<br />
gaøenja sluæilo tudi za morebiten prevoz pitne vode. Z nabavo<br />
omenjenega vozila pa smo zaokroæili tudi opremljanje<br />
voznega parka vse do leta 2009.”, je za zakljuœek povedal<br />
Anton Gomboc.<br />
Gasilci nepogreøljivi tudi ob prometnih nesreœah<br />
Dvodnevno preventivno akcijo Osveøœen voznik je varen<br />
voznik, so z namenom izboljøanja nizke ravni prometne<br />
varnosti v pokrajini ob Muri pripravili Zavarovalnica<br />
Triglav - Obmoœna enota Murska Sobota, tamkajønja policijska<br />
uprava, reøevalna sluæba, Prometno varnostni center,<br />
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike<br />
Slovenije ter Gasilsko druøtvo Murska Sobota.<br />
Soboøki gasilci v to druøœino niso bili izbrani nakljuœno,<br />
saj je operativna enota za reøevanje ob prometnih nesreœah<br />
izjemno pomembna institucija, ki se ukvarja s to problematiko<br />
oziroma velikokrat za œloveøka æivljenja zelo odloœilnimi<br />
nalogami.<br />
Prvi dan akcije je bil strokovno obarvan, saj je po poskusnem<br />
trku vozil v Prometno varnostnem centru v Norøinski<br />
ulici - preventivno so bili tam tudi gasilci, potekala okrogla<br />
miza pod naslovom Kritiœni cestni odseki v Pomurju. Med<br />
njimi je vsekakor na prvem mestu najbolj prometna -<br />
magistralka G1 med Spodnjo Øœavnico in Dolgo vasjo. To<br />
cesto je lani prevozilo veœ kot 600 tisoœ tovornih vozil, prav<br />
na tej cesti oziroma toœneje na odseku med Gornjo Radgono<br />
in Spodnjo Øœavnico, pa je ugasnilo tudi najveœ æivljenj.<br />
Lani so jih tam naøteli kar øest. Pomurci øe vedno<br />
pogreøajo in potrpeæljivo œakajo na avtocesto, ki bi promet<br />
na sedanjih glavnih prometnicah zagotovo veœ kot prepolovila.<br />
Najveœji odziv øirøe javnosti na akcijo pa je bil drugi dan<br />
ob simulaciji prometne nesreœe in reøevanja v samem mestnem<br />
srediøœu, kar je bil tudi namen. Pri simulaciji oziroma v<br />
prikazu vseh postopkov in vsebine del ob prometni nesreœi<br />
so zelo vidno vlogo igrali tudi gasilci iz GD Murska Sobota.<br />
S posebno usposobljeno ekipo in specialnim vozilom za intervencije<br />
ob nesreœah v cestnem prometu so namreœ<br />
prikazali, kako reøujejo ukleøœenega voznika-poøkodovanca<br />
iz vozila.<br />
Tako so gasilci-reøevalci prikazali delovanje hidravliœnega<br />
orodja za rezanje avtomobilske ploœevine, kot so denimo<br />
økarje in kleøœe.<br />
Reøevanje ukleøœenega voznika iz vozila je velikokrat<br />
æivljenjskega pomena, zato mora biti ekipa dobro<br />
opremljena in usposobljena. Soboøka reøevalna enota je.<br />
Ob predstavitvi pravilnega ukrepanja navzoœih pri<br />
prometni nesreœi in praktiœnim prikazom delovanja policistov,<br />
reøevalcev prve medicinske pomoœi in gasilcev, je<br />
prikaz povezoval moderator programa. Ta je ob pomoœi<br />
predstavnikov ekipe, ki je v danem trenutku opravljala<br />
prikaz, komentiral posamezne aktivnosti. Ko so v akciji<br />
rezanja ploœevine zveriæenega vozila nastopili soboøki<br />
gasilci, je komentar prevzel njihov poveljnik Anton Gomboc.<br />
Dejal je, da je njihova ekipa na intervencijah ob<br />
prometnih nesreœah lani posredovala v kar 19 primerih ter<br />
da je njihov odzivni œas v primeru reøevanja ukleøœenega<br />
voznika za slednjega æivljenjskega pomena, zato se<br />
nenehno usposabljajo in urijo. Sicer pa so soboøki gasilci<br />
lani intervenirali v 54 primerih, od tega najveœ prav ob nesreœah<br />
v cestnem prometu.<br />
Vsi akterji prikaza reøevanja, vkljuœno z gasilci, so bili ves<br />
œas ob samem prizoriøœu prisotni tudi na stojnicah s svojim<br />
promocijskim gradivom in nasveti.<br />
Geza GRABAR<br />
21
GASILCI<br />
Bakovski gasilci z novim kombiniranim vozilom<br />
øtevilka 45<br />
S slovesnim prevzemom novega kombiniranega orodnega<br />
gasilskega vozila so gasilci iz Bakovec postavili novi<br />
mejnik v bogati, veœ kot 80-letni zgodovini druøtva. Vozilo<br />
znamke mercedes 416 CD in oznako GV V1, z nekaj obstojeœe<br />
gasilske opreme, vredno 16 milijonov tolarjev,<br />
pomeni uresniœitev njihovih dolgoletnih æelja in omogoœa<br />
zagotavljanje øe veœje poæarne varnosti v kraju in bliænji<br />
ter daljni okolici.<br />
moœeh prizadeval, da bi bilo vozilo œimprej do potankosti<br />
opremljeno, ter izrazil upanje, da bi ga œim manjkrat uporabljali<br />
ob nesreœah in intervencijah. Enakih æelja je bil tudi<br />
predsednik Gasilske zveze mestne obœine Murska Sobota Barbariœ,<br />
rekoœ, da je poæarna ogroæenost naøih domov zaradi<br />
novih materialov in uporabe novih energentov vse veœja, v<br />
tem duhu pa tudi intervencije strokovno zahtevne.<br />
Da je gasilstvo med ljudmi v Bakovcih zelo priljubljeno, potrjuje<br />
tudi velik odziv krajanov na nabiralno akcijo ob nakupu<br />
vozila.<br />
Potem, ko je Avgust Mariœ podal kronoloøki pregled o<br />
tehniœni opremljenosti druøtva (to danes razpolaga z avtocisterno<br />
s 4.500 litri vode, orodnim vozilom, gumijastim œolnom<br />
z motorjem, dvema motornima brizgalnama in veœ manjøimi<br />
œrpalkami) sta predsednik Janez Jablanovec in poveljnik Janez<br />
Reæonja zasluænim organizacijam in skupnostim podelila<br />
spominske zahvale. Med drugim so jih dobili tudi gasilci iz<br />
Bovca, s katerimi so Bakovœarji po zaslugi svojega krajana Øtefana<br />
Soœiœa pobrateni od letoønjega februarja.<br />
Gasilce je nagovoril æupan mestne obœine Anton Øtihec.<br />
Ob novi pridobitvi so gasilcem na priloænostni slovesnosti -<br />
mimohodu gasilcev in Prekmurske godbe Bakovci z<br />
maæoretkami, v øportnem centru ob navzoœnosti kar 15 gasilskih<br />
druøtev in øtevilnih krajanov - œestitali tako æupan<br />
mestne obœine Murska Sobota Anton Øtihec, predsednik<br />
Gasilske zveze Mestne obœine Murska Sobota Øtefan Barbariœ,<br />
predsednik krajevne skupnosti Dane Kataliniœ in drugi.<br />
Æupan se je med drugim tudi ob tej priloænosti gasilcem<br />
javno zahvalil za poærtvovalno in prostovoljno delo, ki ga<br />
opravijo kot aktivni œlani v svojih vrstah: bodisi z izobraæevanjem,<br />
bodisi pri praktiœnem usposabljanju in na pogoriøœih ali<br />
prizoriøœih drugih nesreœ. Obljubil je, da si bo tudi po svojih<br />
PESEM NE POZNA MEJA<br />
Poveljnik Gasilske zveze Murska Sobota Franc Olaj<br />
poroœa predsedniku Øtefanu Barbariœu.<br />
S sporoœilom, da za vinogradnike in pevce œas teœe kot dobro<br />
vino ter uglajena pesem, sta bila Moøki pevski zbor Druøtva<br />
vinogradnikov Goriœko in DV Goriœko gostitelja in organizatorja<br />
37. mednarodne revije Pesem ne pozna meja.<br />
Œeprav goriœki vinogradniøki pevski zbor na omenjenih festivalih<br />
doma in v zamejstvu, na Madæarskem, v Avstriji in Italiji,<br />
sodeluje vse od zaœetka svojega delovanja, je bila Prekmurcem<br />
revija zaupana øele letos. To pa je tudi najlepøe priznanje in<br />
darilo ob njihovi 10. obletnici delovanja. Na odru dvorane<br />
soboøkega kina Park je poleg domaœega zbora nastopilo øe<br />
osem gostujoœih skupin, in sicer: Moøki pevski zbor “Vesna“ iz<br />
Kriæa pri Trstu, Vokalna skupina Rihemberg in Moøki pevski<br />
zbor “Franc Fgonik“, oba iz Branika, Moøki pevski zbor “Jezero“<br />
iz Doberdoba, Moøki pevski zbor “Foltej Hartman“ Edinost iz<br />
Pliberka, Æenski pevski zbor “Vesna“ iz Kriæa pri Trstu, Meøani<br />
pevski zbor “Avgust Pavel“ iz Gornjega Senika in Moøki pevski<br />
zbor “Svoboda“ iz Trbovelj.<br />
Vsak zbor, razen domaœega (ki je zapel tri pesmi) je nastopil z<br />
dvema ter skupno pesmijo Zemljo prekmursko in Zdravljico, vsi<br />
skupaj pa øe prekmursko narodno Teœe mi vodice in Rada Simonitija<br />
Vstajenje Primorske.<br />
Geza GRABAR<br />
22
<strong>jul</strong>ij <strong>2005</strong><br />
Zbirna mesta za loœeno zbiranje odpadkov<br />
OKOLJE<br />
Z loœenim zbiranjem odpadkov smo priœeli pred 15 leti.<br />
Danes je loœeno zbiranje dokaj uveljavljeno tudi drugod<br />
po Sloveniji.<br />
DELOVNI ŒAS ZBIRNEGA CENTRA JE:<br />
OKTOBER - MAREC, od 8.00 do 17.00<br />
APRIL - SEPTEMBER, od 7.00 do 19.00<br />
SOBOTA: od 8.00 do 12.00<br />
NEDELJA, PRAZNIKI: ZAPRTO<br />
Sprejem odpadkov je za obœane brezplaœen!<br />
• Za dodatne informacije o ravnanju z odpadki nas<br />
pokliœite na tel. øt. 521-37-20 od ponedeljka do petka<br />
med 7.00 in 15.00 uro.<br />
Sortiranje odpadkov je kakovostno takrat, ko obœani<br />
spoøtujejo navodila za pravilno sortiranje in odlaganje v<br />
zabojnike, ki so namenjeni za posamezne vrste odpadkov:<br />
(papir, steklo, kovine, plastika). Koliœina loœeno zbranih<br />
frakcij z leti naraøœa, kar je vsekakor pohvalno in za kar se<br />
obœanom zahvaljujemo. Opaæamo pa nekaj nejasnosti oz.<br />
nepozornosti pri loœevanju odpadkov, zato bi radi obœane<br />
dodatno informirali o naœinu zbiranja loœenih frakcij:<br />
• V skladu s pogodbo z Mestno obœino Murska Sobota<br />
praznimo zbirna mesta enkrat meseœno (Naøe podjetje<br />
jih obœasno prazni veœkrat.).<br />
• Ugotavljamo, da je sortiranje ponekod nekakovostno<br />
(nekateri stanovanjski bloki, pa tudi doloœene ulice oz.<br />
naselja). Prosimo vas, da sortirate odpadke v skladu z<br />
navodili. Œe jih nimate, jih lahko dobite na sedeæu podjetja<br />
Saubermacher&Komunala d.o.o., Kopaliøka 2, M.<br />
Sobota ali naøi spletni strani www.saubermacher-komunala.si.<br />
• Prav tako prosimo obœane, da ne odlagajo v zabojnike<br />
frakcij, ki tja ne sodijo, saj na ta naœin ne moremo predati<br />
sekundarnih surovin v nadaljnjo predelavo (na<br />
primer: keramiœne ploøœice, svinjske koæe, azbestne<br />
ploøœe ...).<br />
• V kolikor ugotovite, da je zabojnikov za posamezno<br />
vrsto frakcij premalo, nas pokliœite in jih bomo dodatno<br />
namestili. Seveda lahko s stiskanjem odpadkov (npr.<br />
plastenke, økatle, itd) zmanjøate njihov volumen in s tem<br />
prepreœite, da bi bili zabojniki prehitro polni.<br />
• Œe imate obœasno veœjo koliœino tovrstnih odpadkov,<br />
npr. pri sezonskem pospravljanju, jih lahko pripeljete v<br />
zbirni center, ki se nahaja na sedeæu podjetja.<br />
Direktor Saubermacher&Komunala<br />
mag. Branko ØKAFAR, univ. dipl. ekon.<br />
S k u p a j<br />
p o s k r b i m o , d a b o<br />
n a ø e o k o l j e<br />
u r e j e n o i n œ i s t o .<br />
23
OBJAVE øtevilka 45<br />
VODOVOD MURSKA SOBOTA<br />
javno podjetje d.o.o.<br />
Murska Sobota, Kopaliøka 2<br />
telefon 02 521-37-00<br />
telefax 02 521-37-40<br />
VODNA ZAJETJA<br />
POROŒILO O KVALITETI PITNE VODE<br />
V VODOVODU<br />
MURSKA SOBOTA ZA LETO 2004<br />
So na lokacijah Krog, Fazanerija in Œrnske meje in se napajajo<br />
iz podtalnice. Najveœja koliœina vode se œrpa v<br />
Krogu. Iz Œrnskih mej in Fazanerije se voda v veœjih<br />
koliœinah œrpa samo v primeru veœje porabe v suønih obdobjih.<br />
V letu 2004 je bilo naœrpano 2.512.745 m3, od<br />
tega 74,0% iz Kroga, 19,2% iz Œrnskih mej in 6,8% iz<br />
Fazanerije. Povpreœna dnevna naœrpana koliœina vode je<br />
bila 6.865m3.<br />
Priprava vode se ne izvaja. Za dezinfekcijo s plinskim<br />
klorom je v œrpaliøœih Krog in Œrnske meje postavljena<br />
klorirna naprava, ki se z minimalnim doziranjem klora<br />
pribliæno 0,1mg/l vzdræuje za primer veœjih del na omreæju<br />
ali druge nepredvidene dogodke, npr. v primeru<br />
veœjega bakterioloøkega onesnaæenja vode.<br />
Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira<br />
ZZV M.Sobota, ki tedensko odvzame 1-2 vzorca za redne<br />
bakterioloøke preiskave ter izmenoma po 1 oz. 2 vzorca<br />
meseœno za redne kemiœne preiskave. Øtirikrat letno se<br />
naredijo obœasne (razøirjene) bakterioloøke in kemiœne<br />
analize.<br />
V letu 2004 je bilo odvzeto 72 vzorcev pitne vode za<br />
bakterioloøke in 17 vzorcev za kemiœne analize. Bakterioloøko<br />
je bil oporeœen en vzorec in sicer zaradi<br />
poveœanega øtevila mikroorganizmov.<br />
Kemiœno oporeœnih je bilo 5 vzorcev:<br />
na œrpaliøœu Œrnske meje je bilo oporeœnih 5 vzorcev<br />
zaradi poveœane vsebnosti desetil atrazina in nitratov -<br />
vsi ti vzorci so bili odvzeti v okviru spremljanja gibanja<br />
koncentracije pesticidov v skladu z odloœbo pristojnega<br />
republiøkega zdravstvenega inøpektorja.<br />
Pri mejni vrednosti za pesticide (0,1µg/l za posamezen<br />
pesticid in 0,5µg/l za pesticide skupno) gre za naœelno<br />
“ekoloøko” mejno vrednost, ki izhaja iz predpostavke,<br />
da naj snovi iz skupine pesticidov v pitni vodi ne bi bilo.<br />
Svetovna zdravstvena organizacija doloœa kot<br />
zdravstveno problematiœno koncentracijo pesticida<br />
atrazina 2µg/l. To pomeni, da uæivanje vode, ki vsebuje<br />
manj kot 2µg/l atrazina, po dosedanjih znanstvenih<br />
dognanjih ne predstavlja nevarnosti za zdravje.<br />
Vsebnosti pesticidov na posameznih zajetjih se bodo z<br />
analizami spremljale tudi v prihodnjih letih, v letu <strong>2005</strong><br />
predvidoma øtirikrat.<br />
V zajetjih Œrnske meje in Fazanerija se zaradi intenzivnega<br />
kmetovanja v neposredni bliæini, obœasno pojavljajo<br />
poveœane koncentracije doloœenih pesticidov,<br />
zlasti atrazina, desetil - atrazina in nitratov. Ker dajeta<br />
ti dve zajetji manj kot 30% celotne letne koliœine pitne<br />
vode, z meøanjem vode iz zajetja Krog (kjer teh pesticidov<br />
ni), doseæemo, da je voda v vodovodnem sistemu<br />
neoporeœna.<br />
V letu 2002 je skrb za vode s sprejetjem Zakona o vodah<br />
(Ur.l. RS, øt. 67/2002) prevzela dræava. Podrobni podzakonski<br />
akti o vseh postopkih upravljanja in varovanja<br />
vodnih virov øe niso sprejeti. Zaradi velikega øtevila<br />
kmetijskih povrøin v oæjem vodovarstvenem pasu (Œ.<br />
meje - 30ha in Fazanerija - 12ha), bi bilo iluzorno<br />
priœakovati, da se bo kvaliteta podtalnice spremenila<br />
preko noœi, iz tabel pa je razvidno, da se stanje z leti<br />
poœasi izboljøuje.<br />
OMREÆJE<br />
Vodovod Murska Sobota oskrbuje pribliæno 27.000 prebivalcev<br />
ter gospodarstvo v obœinah M.Sobota,<br />
Moravske Toplice, Puconci in Cankova.<br />
Skupno øtevilo prikljuœkov je 7.072, od tega 831 pod-<br />
24
<strong>jul</strong>ij <strong>2005</strong><br />
OBJAVE<br />
jetij, 106 blokov z 2.709 stanovanji in 6.135 individualnih<br />
prikljuœkov:<br />
- dva vzorca 09.12. (OØ Puconci in vrtec Gregorœiœeva,<br />
M.Sobota)<br />
Kontrolne analize niso<br />
pokazale nobenih<br />
neskladnosti s Pravilnikom<br />
o pitni vodi.<br />
V letu 2004 je bilo skupno v vse obœine prodano<br />
2.155.166 m3 vode, od tega gospodarstvo 1.070.376 m3<br />
in gospodinjstva 1.084.790 m3.<br />
Poraba po obœinah:<br />
Na cevovodih vodovodnega omreæja, je bilo v letu 2004<br />
veœ kot 40 okvar, katere so bile tekoœe odpravljene v<br />
skladu s smernicami notranje kontrole HACCP.<br />
Kvaliteto pitne vode doloœa:<br />
- Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS, øt. 19/04)<br />
- notranja kontrola po sistemu HACCP<br />
HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point) sistem, ki<br />
omogoœa identifikacijo oz. prepoznavanje, oceno,<br />
ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi agensi v<br />
æivilih ali stanji, ki lahko ogroæajo œloveka.<br />
Skladnost pitne vode z veljavno zakonodajo kontrolira<br />
ZZV M.Sobota, ki v skladu z notranjo kontrolo (HACCP)<br />
na omreæju tedensko odvzame 3 vzorce za redne bakterioloøke<br />
preiskave ter obœasno (enkrat meseœno) po en<br />
vzorec za redne kemiœne preiskave. Øtirikrat letno se<br />
naredijo obœasne (razøirjene) bakterioloøke in kemiœne<br />
analize. Nadzor nad kvaliteto pitne vode se v obliki<br />
obœasnih preskuøanj izvaja v okviru dræavnega monitoringa.<br />
V letu 2004 so bili odvzeti øtirje vzorci:<br />
- dva vzorca 18.05. (OØ Puconci in vrtec Gregorœiœeva,<br />
M.Sobota)<br />
V letu 2004 je bilo v okviru notranjega nadzora na omreæju<br />
odvzetih 152 vzorcev pitne vode za bakterioloøke<br />
in 17 vzorcev za kemiœne analize. Bakterioloøko so bili<br />
oporeœni øtirje vzorci in sicer zaradi poveœanega øtevila<br />
mikroorganizmov. Dva oporeœna vzorca sta bila odvzeta<br />
v kuhinji bolniønice Rakiœan, eden v Domu starejøih v<br />
Rakiœanu in eden v<br />
okrepœevalnici Dom v<br />
Sebeborcih. Vsi øtirje<br />
vzorci so bili oporeœni<br />
zaradi problemov v interni<br />
instalaciji. Po kontrolnih<br />
ogledih je bilo<br />
pristojno vzdræevalno<br />
osebje v skladu s smernicami HACCP pouœeno in napake<br />
odpravljene.<br />
Na omreæju kemiœno oporeœnih vzorcev ni bilo.<br />
Vsebnosti atrazina in njegovih metabolitov ter nitratov<br />
- Vodovod M. Sobota omreæje:<br />
Iz tabel, ki prikazujejo vsebnosti pesticidov in nitratov v<br />
vzorcih pitne vode vzetih na raznih mestih v vodovodnem<br />
omreæju, je razvidno, da je voda popolnoma skladna<br />
z vsemi veljavnimi predpisi in jo lahko brez dodatne<br />
obdelave ali filtracije normalno uæivamo.<br />
V letu 2004 smo prodali za 32% manj vode kot v letu<br />
2000, œeprav se je øtevilo prikljuœkov poveœalo za 25%.<br />
Logiœna posledica manjøih prihodkov ob poveœanju<br />
stroøkov, so vedno veœje teæave v poslovanju.<br />
Odgovorna oseba za kvaliteto pitne vode:<br />
Boris PETRIC, univ.dipl.inæ.el.<br />
25
Pilotski projekt KODE -<br />
kooperacija in design<br />
uspeøno zakljuœen<br />
Sreœanja gospodarstvenikov avstrijske Øtajerske in Pomurja,<br />
ki sta ga organizirala kreativna agencija Inqua iz<br />
Murske Sobote in podjetje za poslovno svetovanje Diekooperationsberater.at<br />
iz Laafelda se je udeleæilo 23 podjetij.<br />
Udeleæencem sreœanja je pomen oblikovanja pri razvoju<br />
izdelkov na konkretnih primerih predstavil kreativni direktor<br />
Inque Dejan Øœernjaviœ, o relevantnosti kooperacije<br />
med podjetji in nekaterih primerih internacionalnega<br />
sodelovanja pa je spregovoril svetovalec v podjetju Diekooperationsberater.at,<br />
Robert Dunkl. Med prisotnimi<br />
gospodarstveniki, svetovalci in oblikovalci pa so se spletle<br />
tudi prve poslovne vezi.<br />
Udeleæenci œezmejnega sreœanja gospodarstvenikov<br />
avstrijske Øtajerske in Pomurja, ki je potekalo v slovenskem<br />
in nemøkem jeziku, so bili s programom in vzpostavljanjem<br />
prvih medsebojnih stikov zadovoljni. S tem se je uresniœil<br />
tudi namen sreœanja, in sicer narediti prvi korak k dolgoroœnemu<br />
sodelovanju podjetij na tem obmoœju. Za obe regiji,<br />
kjer so v veœini prisotna mala in srednje velika podjetja, je<br />
takøno œezmejno sodelovanje priloænost za koriøœenje sinergij<br />
in skupni nastop na trgu, saj konkurenca tako v<br />
lokalnem kot v globalnem okolju postaja vedno veœja.<br />
S sreœanjem, ki so se ga udeleæili gospodarstveniki iz 23<br />
podjetij, sta zelo zadovoljna tudi oba organizatorja. Tako v<br />
agenciji Inqua kot v podjetju Diekooperationsberater.at. so<br />
namreœ prepriœani, da so to zaœetki dolgoroœnih dvostranskih<br />
œezmejnih projektov, ki bodo podjetjem v regiji na obeh<br />
straneh meje prinesli konkurenœno prednost in ugled na<br />
dolgi rok.<br />
Na sreœanju KODE - kooperacija in design je Dejan Øœernjaviœ,<br />
oblikovalec in kreativni direktor agencije Inqua,<br />
predstavil tudi pomen oblikovanja pri razvoju izdelkov, ki so<br />
ponavadi plod medsebojnega sodelovanja. Oblikovanje<br />
izdelkov je izpostavil kot profesionalno storitev, ki se izvaja<br />
v interdisciplinarnem sodelovanju z razliœnimi strokovnjaki<br />
v podjetju, oblikovalec pa je v proces vkljuœen æe od samega<br />
zaœetka, od razvoja novega izdelka do prve serije. Sam oblikovanje<br />
vidi kot skupek senzibilnosti, inteligence in<br />
domiøljije, ki se odziva na spreminjajoœe se zahteve trga in<br />
ga je potrebno smiselno vkljuœiti v kulturno, gospodarsko in<br />
ekoloøko okolje. Prisotnim je predstavil tudi pomen internacionalnega<br />
povezovanja in sodelovanja med podjetji pri<br />
razliœnih projektih.<br />
Svetovalec Robert Dunkl je predstavil pomen kooperacije<br />
med podjetji in izpostavil æeljo po internacionalizaciji in<br />
povezovanju slovenskih in avstrijskih podjetij ter skupnem<br />
nastopu na globalnem trgu.<br />
BESEDA UREDNICE<br />
Spoøtovane bralke in bralci,<br />
øtevilka 45<br />
v poletni øtevilki obœinskega<br />
glasila vam na naslovnici, letnemu<br />
œasu primerno, podarjamo<br />
sliko zrelega æita s temnimi,<br />
za letoønji mesec <strong>jul</strong>ij<br />
znaœilnimi oblaki v ozadju.<br />
Na zadnji strani si lahko ogledate,<br />
kdo so prejemniki obœinskih<br />
zahvalnih listin in<br />
plakete ob jubileju.<br />
Œastnega obœana ob deseti obletnici Mestna obœina<br />
Murska Sobota ni dobila, zato pa ima njen æupan zelo<br />
jasno vizijo razvoja za naslednjih deset let.<br />
Izzveneli so tudi jubilejni Soboøki dnevi in kljub glasno<br />
izraæeni bojazni, da letos ne bo takønega obiska kot je<br />
bil v minulih desetih letih, ko so bil bolj kot domaœi, za<br />
nastope poplaœani nastopajoœi od drugod, se to ni<br />
zgodilo. O tem se lahko prepriœate na nosilni fotografiji<br />
s Soboøkih dnevov <strong>2005</strong>. Tisti, ki smo v æivo prisluhnili<br />
æupanovemu nagovoru ob prazniœnem dnevu<br />
dræavnosti v soboøkem parku in doæiveli izjemen<br />
ognjemet ter se navduøili ob nastopu Lange in drugih<br />
domaœih glasbenih skupin na prireditvenem odru,<br />
vemo, da je bila odloœitev o tem, da so bili letoønji<br />
Soboøki dnevi, dnevi domaœe ustvarjalnosti, pravilna.<br />
Nekatere napovedi pa zlonamerne zato, ker smo imeli<br />
tokrat pri organizaciji besedo tudi predolgo odrinjeni<br />
iz sveta kulture, ki si prizadevamo za kultiviranost v<br />
odnosih.<br />
Te poletne dni so bili oœitno zelo dejavni tudi gasilci in<br />
zapisovalec njihovih akcij je pri pisanju in fotografiranju<br />
vsaj tako vztrajen kot pri teku na dolge proge. O<br />
tem, kaj se dogaja na podroœju øporta, pa je tokrat zapisanega<br />
nekoliko veœ kot v prejønji øtevilki, ki je imela<br />
tudi uradne objave. Tokrat jih ni veliko, gotovo pa jih<br />
bo veœ æe v naslednji øtevilki, ki bo predvidoma izøla ob<br />
dnevu spomina mestne obœine v mesecu oktobru. Do<br />
takrat pa bo tudi dovolj œasa, da se opogumite in<br />
priœnete dopisovati v novo rubriko - Pisma obœanov.<br />
Kajti obœinsko glasilo je namenjeno prav vam, in ker je<br />
zdaj œas poœitnic, vam æelim, da uæivate kjerkoli æe<br />
boste “oddihovali” in si nabirali moœi za dneve, ki<br />
sledijo poletnim.<br />
Glasilo SOBOØKE NOVINE<br />
izdaja MESTNI SVET<br />
Izdajateljski odbor:<br />
Anton STIHEC,<br />
Ernest EBENØPANGER,<br />
Franc MEOLIC, Ivan OBAL,<br />
Joæef RECEK, Alojzij ROUS,<br />
Darko RUDAØ, Drago ØIFTAR in<br />
Franc WEINDORFER<br />
Brigita BAVŒAR<br />
Ustanovitelj je MO MURSKA SOBOTA,<br />
Kardoøeva 2, 9000 Murska Sobota<br />
Naslovnica: Dominik ØTEINER<br />
Odgovorna urednica: Brigita BAVŒAR<br />
Jezikovni pregled: Bea Baboø LOGAR<br />
Grafiœna priprava in tisk:<br />
TISKARNA KLAR Murska Sobota<br />
Naklada: 7000 izvodov<br />
Soboøke novine prejemajo gospodinjstva v mestni obœini brezplaœno.<br />
26
<strong>jul</strong>ij <strong>2005</strong><br />
FOTOKRONIKA<br />
PRVI DNEVI DOMAŒE USTVARJALNOSTI<br />
Tudi letos je bila v okviru soboøkih dnevov<br />
razstava cvetliœarjev na grajskem dvoriøœu, v<br />
parku pa na stojnicah ponudba domaœih dobrot.<br />
Vokalna skupina Bel Canto v soboøki evangeliœanski cerkvi.<br />
V obeh soboøkih cerkvah je bilo manj mnoæiœno,<br />
pa zato bolj komorno.<br />
V noœnih urah so se vsi<br />
koncerti odvijali na<br />
grajskem dvoriøœu, tako<br />
da so stanovalci bliænjih<br />
ulic imeli malo<br />
veœ miru kot pretekla<br />
leta, ko sta bila noœni<br />
red in mir moœno<br />
kaljena. Zgodnja jutranja<br />
œiøœenja pa so odpravljala<br />
posledice pomanjkanja<br />
œuta za œistoœo<br />
v mestnem parku.<br />
Dr. Melanija Fabœiœ - Meli,<br />
solistka skupine Psycho-<br />
Path.<br />
Bolj æivo, kot na dvoriøœu, je bilo na »Idejini<br />
streji«, s katere na sreœo ni padel nihœe od<br />
nastopajoœih, nekateri glasbeniki pa so se s<br />
svojimi instrumenti teæko povzpeli na prizoriøœe<br />
nastopa in televizijskega prenosa v æivo.<br />
Prekmurski plesi in pesmi na osrednjem prireditvenem odru<br />
Soboøkih dnevov.<br />
Da se je v letoønjem muhastem poletju le enkrat<br />
ulilo z neba, in to v nedeljo, je bila sreœa organizatorjev<br />
in obiskovalcev Soboøkih dnevov <strong>2005</strong>.<br />
Mladi »zdravilœek« v gledaliøki predstavi Kdo se boji zdravil<br />
na grajskem dvoriøœu.<br />
Pihalni orkester Murska Sobota je imel po promenadi od<br />
Zvezde otvoritveni koncert na grajski ploøœadi.<br />
Nastop T.N.T. (Tistega Nenormalnega Torka)<br />
Andrej, Alja, Seba in Dodo.<br />
Nasvidenje na Soboøkih dnevih 2006.<br />
Brigita BAVŒAR<br />
Fotografije: Tanja ZRINSKI<br />
27
O B Œ I N S K I P R A Z N I K V S L I K I I N B E S E D I<br />
Jubilejna slavnostna seja in nagrajenci mestne obœine<br />
Na slavnostni seji<br />
mestnega sveta ob jubileju<br />
mestne obœine v<br />
soboøki grajski dvorani<br />
je æupan Anton ØTI-<br />
HEC v daljøem uvodnem<br />
nagovoru nanizal<br />
doseæeno v desetih letih<br />
in podal vizijo za<br />
naslednjih deset let.<br />
Poudaril je odkrivanje<br />
potencialov obœanov<br />
in novih naloæb,<br />
v sklepni misli pa je izpostavil<br />
pomembnost<br />
sodelovanja v tej pokrajini.<br />
Æupanovemu slavnostnemu nagovoru je sledila premiera<br />
promocijskega filma o Murski Soboti in moænostih investiranja<br />
v mestni obœini, ki je uresniœitev njegove ideje o<br />
tem, kako privabiti v pomursko srediøœe investitorje in z<br />
novimi naloæbami omogoœiti nove zaposlitve ter zajeziti<br />
odliv prebivalstva.<br />
Anton ROUS, dræavni sekretar v kabinetu predsednika<br />
slovenske vlade in donedavni predsednik stranke DESUS,<br />
naøe gore list (doma je iz Beltincev) je kot gost iz Ljubljane<br />
na slovesnosti ob jubileju v Murski Soboti brez dlake na<br />
jeziku povedal, kako je prejønja oblast praznila pokojninsko<br />
vreœo.<br />
V kulturnem programu<br />
je navduøila<br />
violinistka Ekaterina<br />
LEPOØA - Katjuøa,<br />
ki je zaigrala<br />
Koncertino v H-<br />
molu in D-duru.<br />
Za klavirjem jo je<br />
spremljala profesorica<br />
klavirja v<br />
soboøki glasbeni<br />
øoli Olga Pali¢.<br />
Mala virtuozinja<br />
ruskega porekla je<br />
poæela iskren<br />
aplavz prisotnih v<br />
slavnostno okraøeni<br />
grajski dvorani.<br />
Letoønje zahvalne listine Mestne obœine Murska Sobota<br />
ob obœinskem prazniku so prejeli:<br />
Matej FICKO, dijak Gimnazije<br />
Murska Sobota in urednik Sobotainfo.com<br />
ter soavtor projekta Gibanje<br />
za mladino in drugih akcij ter akter<br />
na podroœju øporta.<br />
Kot mladi prostovoljec je aktiven v<br />
veœih organizacijah in je dokaz, da je<br />
moœ mladostniøko energijo usmeriti<br />
v pozitivno.<br />
Angela NOVAK, ravnateljica OØ III<br />
Murska Sobota s posebnim posluhom<br />
za drugaœnost v øolskem procesu,<br />
ki je realizirala idejo o pomoœi<br />
øolarjem s posebnimi potrebami z<br />
dvigalom v øoli ter Romom, kot<br />
œlanica dræavne komisije za njihovo<br />
vkljuœevanje v izobraæevalni proces.<br />
Franœek ZVER, zborovodja<br />
pevskega zbora upokojencev,<br />
ki se imenuje po profesorju<br />
Vladimirju Moœanu. Zbiralec<br />
narodopisnega glasbenega<br />
gradiva in urednik publikacije,<br />
ki je letos izøla pri Druøtvu<br />
upokojencev Murska Sobota v<br />
spomin na glasbenega pedagoga<br />
Vladimirja Moœana.<br />
Plaketo Mestne obœine Murska Sobota je v odsotnosti<br />
mag. Branka ØKAFARJA iz æupanovih rok prejela njegova<br />
mama. Dobil jo je za øtevilna priznanja in dolgoletno dejavnost<br />
na podroœju ekologije ter gospodarstva. Sam pa se<br />
je zahvalil s pismom, kot se je v imenu letoønjih prejemnikov<br />
obœinskih priznanj ob koncu slovesnosti zahvalila<br />
Angela Novak.<br />
Brigita BAVŒAR, fotografije: Tomaæ BERKE